EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R1052

Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR)

OJ L 295, 6.11.2013, p. 11–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1052/oj

6.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/11


UREDBA (EU) št. 1052/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. oktobra 2013

o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vzpostavitev Evropskega sistema varovanja meja (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR) je potrebna za okrepitev izmenjave informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi organi držav članic ter njimi in Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 (2). Sistem EUROSUR bo navedenim organom in Agenciji zagotavljal potrebno infrastrukturo in orodja za izboljšanje njihovega spremljanja razmer in zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: zunanje meje) za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

(2)

Število migrantov, ki se utopijo na južnih zunanjih morskih mejah, se je zaradi potovanja v malih plovilih in plovilih, neprimernih za plovbo, drastično povečalo. Sistem EUROSUR bi moral bistveno izboljšati operativno in tehnično zmogljivost Agencije in držav članic za odkrivanje takih malih plovil in okrepil zmogljivost držav članic za odzivanje, s čimer bi se zmanjšalo število smrtnih žrtev med migranti.

(3)

Ta uredba upošteva, da migracijske poti uporabljajo tudi osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(4)

Države članice bi morale ustanoviti nacionalne koordinacijske centre, da bi pri varovanju meja izboljšale izmenjavo informacij in sodelovanje med seboj in z Agencijo. Za pravilno delovanje sistema EUROSUR je bistveno, da vsi nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja v skladu z nacionalnim pravom, med seboj sodelujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov.

(5)

Ta uredba ne bi smela ovirati držav članic, da svojim nacionalnim koordinacijskim centrom naložijo tudi odgovornost za usklajevanje izmenjave informacij in za sodelovanje v zvezi z varovanjem zračnih meja ter za kontrole na mejnih prehodih.

(6)

Agencija bi morala izboljšati izmenjavo informacij in sodelovanje z drugimi organi, uradi in agencijami Unije, kot sta Evropska agencija za pomorsko varnost in Satelitski center Evropske unije, da se čim bolje uporabijo informacije, zmogljivosti in sistemi, ki so na evropski ravni že na voljo, med drugim tudi Evropski program za spremljanje Zemlje.

(7)

Ta uredba je del evropskega modela skladnega upravljanja zunanjih meja in strategije notranje varnosti za Evropsko unijo. Sistem EUROSUR bo prispeval tudi k razvoju Skupnega okolja za izmenjavo informacij za varovanje na področju pomorstva Unije in zagotavljal širši okvir za spremljanje razmer na področju pomorstva prek medsektorske izmenjave informacij med javnimi organi v Uniji.

(8)

Da bi zagotovili, da so informacije v sistemu EUROSUR čim bolj popolne in posodobljene, zlasti glede razmer v tretjih državah, bi morala Agencija sodelovati z Evropsko službo za zunanje delovanje. Delegacije in uradi Unije bi zato morali zagotoviti vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za sistem EUROSUR.

(9)

Agencija bi morala zagotavljati potrebno pomoč pri razvoju in delovanju sistema EUROSUR in po potrebi pri razvoju Skupnega okolja za izmenjavo informacij, tudi glede interoperabilnosti sistemov, zlasti z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in usklajevanjem okvira sistema EUROSUR.

(10)

Za Agencijo bi bilo treba zagotoviti primerna finančna sredstva in človeške vire, da bi lahko ustrezno izpolnjevala dodatne naloge, ki so ji dodeljene s to uredbo.

(11)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana s členoma 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti spoštovanje človekovega dostojanstva, pravice do življenja, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, prepovedi trgovine z ljudmi, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov, pravice dostopa do dokumentov, pravice do azila in zaščite v primeru odstranitve in izgona, načela nevračanja, prepovedi diskriminacije ter pravic otrok. Države članice in Agencija bi morale to uredbo uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(12)

V skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004 bi morala uradnik za temeljne pravice in svetovalni forum, ustanovljen z navedeno uredbo, imeti dostop do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic v zvezi z vsemi dejavnostmi Agencije v okviru sistema EUROSUR.

(13)

Vsakršna izmenjava osebnih podatkov v okviru evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike bi morala predstavljati izjemo. Izvajati bi jo bilo treba biti na podlagi veljavnih nacionalnega prava in prava Unije, pri čemer bi bilo treba spoštovati njihove specifične zahteve glede varstva podatkov. Če bolj specifični akti, kot je Uredba (ES) št. 2007/2004, ne zagotavljajo celovite ureditve varstva podatkov, se uporabljajo Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (3), Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ (5).

(14)

Za izvajanje postopnega geografskega širjenja sistema EUROSUR bi se morala obveznost v zvezi z določitvijo in upravljanjem nacionalnih koordinacijskih centrov uporabljati v dveh zaporednih fazah, in sicer najprej za države članice, ki se nahajajo na južnih in vzhodnih zunanjih mejah, in potem za preostale države članice.

(15)

Ta uredba vključuje določbe o sodelovanju s sosednjimi tretjimi državami, saj sta dobro strukturirana in stalna izmenjava informacij ter sodelovanje s temi državami, zlasti s sredozemskega območja, ključna dejavnika za doseganje ciljev sistema EUROSUR. Bistveno je, da se vsakršna izmenjava informacij in vsakršno sodelovanje med državami članicami in sosednjimi tretjimi državami v celoti izvajata v skladu s temeljnimi pravicami in zlasti z načelom nevračanja.

(16)

Ta uredba vključuje določbe o možnosti tesnega sodelovanja z Irsko in Združenim kraljestvom, ki bi lahko pripomogle k boljšemu doseganju ciljev sistema EUROSUR.

(17)

Agencija in države članice bi morale pri izvajanju te uredbe čim bolje izrabiti obstoječe zmogljivosti glede človeških virov in tehnične opreme, tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.

(18)

Komisija bi morala redno ocenjevati rezultate izvajanja te uredbe, da ugotovi, v kakšni meri so bili uresničeni cilji sistema EUROSUR.

(19)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(20)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (6); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(21)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (7); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(22)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (9). Norveška bi morala ustanoviti nacionalni koordinacijski center v skladu s to uredbo z 2. decembrom 2013.

(23)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (11).

(24)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (13).

(25)

Izvajanje te uredbe ne vpliva na delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ter na obveznosti držav članic po Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju, Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenem Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, Konvenciji o statusu beguncev, Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih.

(26)

Izvajanje te uredbe ne vpliva na Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali na pravila o varovanju morskih zunanjih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Agencija.

(27)

Ker cilja te uredbe, namreč vzpostavitve sistema EUROSUR, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja enotni okvir za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami in Agencijo za izboljšanje spremljanja razmer in krepitev zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah držav članic Unije (v nadaljnjem besedilu: zunanje meje) za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov (v nadaljnjem besedilu: sistem EUROSUR).

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za varovanje zunanjih kopenskih in morskih meja, vključno s spremljanjem, odkrivanjem, prepoznavanjem, sledenjem, preprečevanjem in prestrezanjem nedovoljenih prehodov meja za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

2.   Ta uredba se lahko uporablja tudi za varovanje zračnih meja in kontrole na mejnih prehodih, če države članice prostovoljno zagotovijo tovrstne informacije sistemu EUROSUR.

3.   Ta uredba se ne uporablja za noben pravni ali upravni ukrep, sprejet po tem, ko so pristojni organi države članice odkrili čezmejne kriminalne dejavnosti ali prestregli osebe ob nedovoljenem prehodu zunanjih meja.

4.   Države članice in Agencija pri uporabi te uredbe delujejo v skladu s temeljnimi pravicami, zlasti z načelom nevračanja in spoštovanjem človekovega dostojanstva ter zahtev glede varstva podatkov. Prednost dajejo posebnim potrebam otrok, mladoletnikov brez spremstva, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v stiski na morju in drugih oseb v izrazito ranljivem položaju.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(b)

„spremljanje razmer“ pomeni sposobnost spremljanja, odkrivanja, prepoznavanja, sledenja in razumevanja nezakonitih čezmejnih dejavnosti za ugotavljanje utemeljenih razlogov za odzivne ukrepe na podlagi združevanja novih informacij in obstoječega znanja ter za učinkovitejše preprečevanje žrtev med migranti na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini;

(c)

„zmogljivost za odzivanje“ pomeni sposobnost izvajanja ukrepov za preprečevanje nezakonitih čezmejnih dejavnosti na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini, vključno s sredstvi in časovnimi roki za ustrezno odzivanje;

(d)

„slika razmer“ pomeni grafični vmesnik za prikaz podatkov in informacij v skoraj realnem času, prejetih od različnih organov, senzorjev, platform in drugih virov, ki se prek komunikacijskih in informacijskih kanalov delijo z drugimi organi za zagotavljanje spremljanja razmer in podporo zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah in predmejnem območju;

(e)

„čezmejni kriminal“ pomeni vsakršno hudo kaznivo dejanje s čezmejno razsežnostjo, storjeno na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini;

(f)

„odsek zunanje meje“ pomeni celotno kopensko ali morsko zunanjo mejo države članice ali njen del, kot je opredeljena v nacionalnem pravu ali jo določi nacionalni koordinacijski center oziroma kateri koli drug pristojni nacionalni organ;

(g)

„predmejno območje“ pomeni geografsko območje onkraj zunanjih meja;

(h)

„krizne razmere“ pomenijo vse naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, nezgode, humanitarne ali politične krize ali katere koli druge resne razmere na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini, ki bi lahko znatno vplivale na nadzor zunanjih meja;

(i)

„incident“ pomeni dogodek v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, čezmejnim kriminalom ali ogrožanjem življenj migrantov na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini.

NASLOV II

OKVIR

POGLAVJE I

Sestavni deli

Člen 4

Okvir sistema EUROSUR

1.   Države članice in Agencija za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju varovanja meja ob upoštevanju obstoječih mehanizmov za izmenjavo informacij in sodelovanje uporabljajo okvir sistema EUROSUR, ki je sestavljen iz naslednjih delov:

(a)

nacionalnih koordinacijskih centrov;

(b)

nacionalnih slik razmer;

(c)

komunikacijskega omrežja;

(d)

evropske slike razmer;

(e)

skupne predmejne obveščevalne slike;

(f)

skupne uporabe orodij za varovanje.

2.   Nacionalni koordinacijski centri prek komunikacijskega omrežja Agenciji zagotovijo informacije iz svojih nacionalnih slik razmer, ki so potrebne za oblikovanje in vzdrževanje evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike.

3.   Agencija prek komunikacijskega omrežja nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovi neomejen dostop do evropske slike razmer in do skupne predmejne obveščevalne slike.

4.   Sestavni deli iz odstavka 1 se oblikujejo in vzdržujejo v skladu z načeli iz Priloge.

Člen 5

Nacionalni koordinacijski center

1.   Vsaka država članica določi, upravlja in vzdržuje nacionalni koordinacijski center, ki usklajuje in izmenjuje informacije med vsemi organi, pristojnimi za varovanje zunanjih meja na nacionalni ravni, ter med njimi in drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo. Vsaka država članica o ustanovitvi nacionalnega koordinacijskega centra uradno obvesti Komisijo, ki o tem nemudoma obvesti druge države članice in Agencijo.

2.   Brez poseganja v člen 17 je nacionalni koordinacijski center v okviru sistema EUROSUR enotna kontaktna točka za izmenjavo informacij ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.   Nacionalni koordinacijski center:

(a)

zagotovi pravočasno izmenjavo informacij ter pravočasno sodelovanje med vsemi nacionalnimi organi, pristojnimi za varovanje zunanjih meja, ter med njimi in drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo;

(b)

zagotovi pravočasno izmenjavo informacij z organi na nacionalni ravni, pristojnimi za iskanje in reševanje, pregon, azil ter priseljevanje;

(c)

prispeva k uspešnemu in učinkovitemu upravljanju sredstev in osebja;

(d)

oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko razmer v skladu s členom 9;

(e)

podpira načrtovanje in izvajanje nacionalnih dejavnosti varovanja meja;

(f)

usklajuje nacionalni sistem varovanja meja v skladu z nacionalnim pravom;

(g)

prispeva k rednemu merjenju učinkov nacionalnih dejavnosti varovanja meja za namene te uredbe;

(h)

usklajuje operativne ukrepe z drugimi državami članicami, brez poseganja v pristojnosti Agencije in držav članic.

4.   Nacionalni koordinacijski center deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu.

Člen 6

Agencija

1.   Agencija:

(a)

vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje za sistem EUROSUR v skladu s členom 7;

(b)

oblikuje in vzdržuje evropsko sliko razmer v skladu s členom 10;

(c)

oblikuje in vzdržuje skupno predmejno obveščevalno sliko v skladu s členom 11;

(d)

usklajuje skupno uporabo orodij za varovanje v skladu s členom 12.

2.   Agencija za namene odstavka 1 deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden.

Člen 7

Komunikacijsko omrežje

1.   Agencija vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje, da bi zagotovila komunikacijska in analitična orodja ter omogočila varno izmenjavo občutljivih podatkov, ki niso tajni, in tajnih podatkov z nacionalnimi koordinacijskimi centri in med njimi v skoraj realnem času. Omrežje deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden ter omogoča:

(a)

dvo- in večstransko izmenjavo informacij v skoraj realnem času;

(b)

avdio- in videokonference;

(c)

varno upravljanje, shranjevanje, prenos in obdelovanje občutljivih podatkov, ki niso tajni;

(d)

varno upravljanje, shranjevanje, prenos in obdelovanje tajnih podatkov EU do stopnje tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED ali enakovrednih nacionalnih stopenj tajnosti, pri čemer se zagotovi, da se s tajnimi podatki upravlja, se jih shranjuje, prenaša in obdeluje v ločenem in ustrezno pooblaščenem delu komunikacijskega omrežja.

2.   Agencija nudi tehnično podporo in zagotavlja interoperabilnost komunikacijskega omrežja s katerim koli drugim ustreznim komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ga upravlja.

3.   Agencija v okviru komunikacijskega omrežja izmenjuje, obdeluje in shranjuje občutljive podatke, ki niso tajni, in tajne podatke v skladu s členom 11d Uredbe (ES) št. 2007/2004.

4.   Nacionalni koordinacijski centri v okviru komunikacijskega omrežja izmenjujejo, obdelujejo in shranjujejo občutljive podatke, ki niso tajni, in tajne podatke v skladu s pravili in standardi, ki so enakovredni tistim iz Poslovnika Komisije (15).

5.   Organi, agencije in druga telesa držav članic, ki uporabljajo komunikacijsko omrežje, pri ravnanju s tajnimi podatki zagotovijo upoštevanje varnostnih pravil in standardov, ki so enakovredni tistim, ki jih uporablja Agencija.

POGLAVJE II

Spremljanje razmer

Člen 8

Slike razmer

1.   Nacionalne slike razmer, evropska slika razmer in skupna predmejna obveščevalna slika se oblikujejo z zbiranjem, ocenjevanjem, primerjavo, analizo, razlago, ustvarjanjem, prikazovanjem in razširjanjem informacij.

2.   Slike iz odstavka 1 so sestavljene iz naslednjih plasti:

(a)

dogodkovne plasti;

(b)

operativne plasti;

(c)

analitske plasti.

Člen 9

Nacionalna slika razmer

1.   Nacionalni koordinacijski center oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko razmer, da bi vsem organom, ki so na nacionalni ravni pristojni za nadzor in zlasti varovanje zunanjih meja, zagotovil koristne, natančne in pravočasne informacije.

2.   Nacionalna slika razmer je sestavljena iz informacij, ki jih zagotovijo naslednji viri:

(a)

nacionalni sistem za varovanje meja v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

nepremični in premični senzorji, ki jih upravljajo nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja;

(c)

patrulje, ki opravljajo nalogo varovanja meja in druge naloge spremljanja;

(d)

lokalni, regionalni in drugi koordinacijski centri;

(e)

drugi ustrezni nacionalni organi in sistemi, vključno z uradniki za zvezo, operativnimi centri in kontaktnimi točkami;

(f)

Agencija;

(g)

nacionalni koordinacijski centri v drugih državah članicah;

(h)

organi tretjih držav na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov ter regionalne mreže iz člena 20;

(i)

sistemi poročanja z ladij v skladu z zadevnimi pravnimi podlagami;

(j)

druge ustrezne evropske in mednarodne organizacije;

(k)

drugi viri.

3.   Dogodkovna plast nacionalne slike razmer je sestavljena iz naslednjih podplasti:

(a)

podplasti nedovoljenih prehodov meja, ki vsebuje informacije o incidentih, v katerih je ogroženo življenje migrantov, vključno s tistimi, ki so na voljo nacionalnemu koordinacijskemu centru;

(b)

podplasti čezmejnega kriminala;

(c)

podplasti kriznih razmer;

(d)

podplasti drugih dogodkov, ki vsebuje informacije o neprepoznanih in sumljivih vozilih, plovilih in drugih prevoznih sredstvih ter osebah na ali ob zunanjih mejah zadevne države članice ali v njihovi bližini ter o katerem koli drugem dogodku, ki bi lahko znatno vplival na nadzor zunanjih meja.

4.   Nacionalni koordinacijski center vsakemu incidentu v dogodkovni plasti nacionalne slike razmer dodeli enotno okvirno stopnjo vpliva, od nizke, srednje do visoke. O vseh incidentih se obvesti Agencijo.

5.   Operativna plast nacionalne slike razmer je sestavljena iz naslednjih podplasti:

(a)

podplasti lastnih sredstev, vključno z vojaškimi sredstvi, ki pomagajo pri misiji organov pregona, in operativnimi območji, ki vsebuje informacije o položaju, statusu in vrsti lastnih sredstev ter sodelujočih organih. Nacionalni koordinacijski center se lahko v zvezi z vojaškimi sredstvi, ki pomagajo pri misiji organov pregona, odloči, da na zahtevo nacionalnega organa, odgovornega za ta sredstva, omeji dostop do takih informacij glede na potrebo po seznanitvi z njimi;

(b)

podplasti okoljskih informacij, ki vsebuje informacije o terenu in vremenskih razmerah na zunanjih mejah zadevne države članice ali omogoča dostop do takšnih informacij.

6.   Informacije o lastnih sredstvih v operativni plasti imajo oznako tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

7.   Analitska plast nacionalne slike razmer je sestavljena iz naslednjih podplasti:

(a)

informacijske podplasti, ki vsebuje ključne dogodke in kazalnike, ki so pomembni za namene te uredbe;

(b)

analitične podplasti, ki vključuje analitična poročila, trende pri ocenjevanju tveganj, regionalna opažanja in informativna sporočila, ki so pomembni za namene te uredbe;

(c)

obveščevalne podplasti, ki vsebuje analizirane informacije, ki so pomembne za namene te uredbe, zlasti za dodeljevanje stopenj vpliva odsekom zunanjih meja;

(d)

podplasti posnetkov in geografskih podatkov, ki vsebuje referenčne posnetke, osnovne zemljevide, potrjevanje analiziranih informacij, analize sprememb (posnetki opazovanja Zemlje), odkrivanje sprememb, georeferencirane podatke in zemljevide prepustnosti zunanjih meja.

8.   Informacije v analitski plasti in okoljske informacije v operativni plasti nacionalne slike razmer lahko temeljijo na informacijah iz evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike.

9.   Nacionalni koordinacijski centri sosednjih držav članic si med seboj neposredno in v skoraj realnem času delijo sliko razmer na sosednjih odsekih zunanjih meja, ki zadeva:

(a)

incidente in druge pomembne dogodke iz dogodkovne plasti;

(b)

poročila o taktični analizi tveganja iz analitske plasti.

10.   Nacionalni koordinacijski centri sosednjih držav članic si lahko med seboj neposredno in v skoraj realnem času delijo sliko razmer na sosednjih odsekih zunanjih meja, ki zadeva položaj, status in vrsto lastnih sredstev, ki delujejo na sosednjih odsekih zunanjih meja, iz operativne plasti.

Člen 10

Evropska slika razmer

1.   Agencija oblikuje in vzdržuje evropsko sliko razmer, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovila koristne, natančne in pravočasne informacije in analize.

2.   Evropska slika razmer je sestavljena iz informacij, ki jih zagotovijo naslednji viri:

(a)

nacionalne slike razmer v obsegu, ki ga zahteva ta člen;

(b)

Agencija;

(c)

Komisija, ki zagotovi strateške informacije o nadzoru meja, vključno s pomanjkljivostmi pri izvajanju nadzora zunanjih meja;

(d)

delegacije in uradi Unije;

(e)

drugi ustrezni organi, uradi in agencije Unije ter mednarodne organizacije iz člena 18;

(f)

drugi viri.

3.   Dogodkovna plast evropske slike razmer vključuje informacije o:

(a)

incidentih in drugih dogodkih iz dogodkovne plasti nacionalne slike razmer;

(b)

incidentih in drugih dogodkih iz skupne predmejne obveščevalne slike;

(c)

incidentih na operativni ravni skupne operacije, pilotnega projekta ali hitrega posredovanja, ki ga usklajuje Agencija.

4.   Agencija v okviru evropske slike razmer upošteva stopnjo vpliva, ki jo je nacionalni koordinacijski center dodelil posameznemu incidentu v okviru nacionalne slike razmer.

5.   Operativna plast evropske slike razmer je sestavljena iz naslednjih podplasti:

(a)

podplasti lastnih sredstev, ki vsebuje informacije o položaju, časovnem razporedu, statusu in vrsti sredstev, ki sodelujejo v skupnih operacijah, pilotnih projektih in hitrih posredovanjih Agencije ali ki so ji na voljo, ter o načrtu razporeditve, vključno z operativnim območjem, časovnim razporedom patrulj in komunikacijskimi kodami;

(b)

podplasti operacij, ki vsebuje informacije o skupnih operacijah, pilotnih projektih in hitrih posredovanjih, ki jih usklajuje Agencija, vključno z nalogami misije, lokacijo, statusom, trajanjem, informacijami o državah članicah in drugih sodelujočih akterjih, dnevnimi in tedenskimi poročili o razmerah, statističnimi podatki ter informacijami za medije;

(c)

podplasti okoljskih informacij, ki vsebuje podatke o terenu in vremenskih razmerah na zunanjih mejah.

6.   Informacije o lastnih sredstvih v operativni plasti evropske slike razmer imajo oznako tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

7.   Struktura analitske plasti evropske slike razmer je enaka kot pri nacionalni sliki razmer iz člena 9(7).

Člen 11

Skupna predmejna obveščevalna slika

1.   Agencija oblikuje in vzdržuje skupno predmejno obveščevalno sliko, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovila koristne, natančne in pravočasne informacije in analize glede predmejnega območja.

2.   Skupna predmejna obveščevalna slika je sestavljena iz informacij, ki jih zagotovijo naslednji viri:

(a)

nacionalni koordinacijski centri, vključno z informacijami in poročili, ki jim jih prek pristojnih nacionalnih organov posredujejo uradniki za zvezo držav članic;

(b)

delegacije in uradi Unije;

(c)

Agencija, vključno z informacijami in poročili, ki jih posredujejo njeni uradniki za zvezo;

(d)

drugi ustrezni organi, uradi in agencije Unije ter mednarodne organizacije iz člena 18;

(e)

organi tretjih držav na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov in regionalnih mrež iz člena 20, ki informacije posredujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov;

(f)

drugi viri.

3.   Skupna predmejna obveščevalna slika lahko vsebuje informacije, ki so pomembne za varovanje zračnih meja in kontrole na zunanjih mejnih prehodih.

4.   Struktura dogodkovne, operativne in analitske plasti skupne predmejne obveščevalne slike je enaka kot pri evropski sliki razmer iz člena 10.

5.   Agencija vsakemu incidentu dodeli svojo okvirno stopnjo vpliva v dogodkovni plasti skupne predmejne obveščevalne slike. Agencija obvesti nacionalne koordinacijske centre o vsakršnem incidentu na predmejnem območju.

Člen 12

Skupna uporaba orodij za varovanje

1.   Agencija usklajuje skupno uporabo orodij za varovanje, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom in sebi na stroškovno učinkovit način zagotovila redne in zanesljive informacije o varovanju na zunanjih mejah in predmejnem območju.

2.   Agencija nacionalnemu koordinacijskemu centru na njegovo zahtevo zagotovi informacije o zunanjih mejah države članice, ki je vložila zahtevek, in informacije o predmejnem območju, ki lahko izvirajo iz:

(a)

selektivnega spremljanja določenih pristanišč in obal tretjih držav, ki so bile na podlagi analize tveganja in informacij ugotovljene kot točke vkrcanja ali tranzitne točke za plovila ali druga prevozna sredstva, ki se uporabljajo za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(b)

sledenja plovilom ali drugim prevoznim sredstvom na odprtem morju, za katere obstaja sum ali je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(c)

spremljanja določenih pomorskih območij z namenom odkrivanja, prepoznavanja in sledenja plovilom in drugim prevoznim sredstvom, ki se dejansko uporabljajo, ali za katera obstaja sum, da se uporabljajo, za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(d)

okoljske ocene določenih pomorskih območij in območij na zunanji kopenski meji za izboljšanje dejavnosti spremljanja in patruljiranja;

(e)

selektivnega spremljanja določenih predmejnih območij na zunanjih mejah, ki so bila na podlagi analize tveganja in informacij ugotovljena kot morebitna območja odhoda ali tranzitna območja za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal.

3.   Agencija zagotovi informacije iz odstavka 1 z združitvijo in analizo podatkov, ki so lahko zbrani iz naslednjih sistemov, senzorjev in platform:

(a)

sistemi poročanja z ladij v skladu z njihovimi zadevnimi pravnimi podlagami;

(b)

satelitskimi posnetki;

(c)

senzorji, nameščenimi na katerem koli vozilu, plovilu ali drugem prevoznem sredstvu.

4.   Agencija lahko zavrne zahtevek nacionalnega koordinacijskega centra iz tehničnih, finančnih ali operativnih razlogov. Agencija pravočasno obvesti nacionalni koordinacijski center o razlogih za takšno zavrnitev.

5.   Agencija lahko na lastno pobudo uporablja orodja za varovanje iz odstavka 2 za zbiranje informacij, ki so pomembne skupno predmejno obveščevalno sliko.

Člen 13

Obdelava osebnih podatkov

1.   Če se nacionalna slika razmer uporabi za obdelavo osebnih podatkov, se ti podatki obdelujejo v skladu z Direktivo 95/46/ES, Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ in ustreznimi nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov.

2.   Evropska slika razmer in skupna predmejna obveščevalna slika se lahko uporabita le za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z identifikacijskimi številkami ladij.

Navedeni osebni podatki se obdelujejo v skladu s členom 11ca Uredbe (ES) št. 2007/2004. Obdelujejo se le za odkrivanje in prepoznavanje plovil in njihovo sledenje ter za namene iz člena 11c(3) navedene uredbe. Samodejno se izbrišejo v sedmih dneh po tem, ko jih Agencija prejme, oziroma v dveh mesecih po tem, ko jih Agencija prejme, kadar je potreben dodaten čas za izsleditev plovila.

POGLAVJE III

Zmogljivost za odzivanje

Člen 14

Določitev odsekov zunanjih meja

Vsaka država članica za namene te uredbe razdeli svoje kopenske in morske zunanje meje na odseke ter o njih uradno obvesti Agencijo.

Člen 15

Dodelitev stopenj vpliva odsekom zunanjih meja

1.   Agencija na podlagi svoje analize tveganja in v dogovoru z zadevno državo članico vsakemu odseku kopenske in morske zunanje meje držav članic dodeli ali spremeni naslednje stopnje vpliva:

(a)

nizko stopnjo vpliva, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem odseku meje neznaten vpliv na varnost meje;

(b)

srednjo stopnjo vpliva, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem odseku meje zmeren vpliv na varnost meje;

(c)

visoko stopnjo vpliva, če imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem odseku meje znaten vpliv na varnost meje.

2.   Nacionalni koordinacijski center redno ocenjuje, ali je treba spremeniti stopnjo vpliva katerega koli od mejnih odsekov, in sicer ob upoštevanju informacij iz nacionalne slike razmer.

3.   Agencija prikaže stopnje vpliva, dodeljene zunanjim mejam, v okviru evropske slike razmer.

Člen 16

Ustrezen odziv na stopnje vpliva

1.   Države članice zagotovijo, da dejavnosti varovanja, ki se izvajajo na odsekih zunanje meje, ustrezajo dodeljenim stopnjam vpliva, kot sledi:

(a)

če je odseku zunanje meje dodeljena nizka stopnja vpliva, nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja, na podlagi analize tveganja organizirajo redno varovanje in obmejnemu območju zagotovijo zadostno osebje in vire za sledenje, prepoznavanje in prestrezanje;

(b)

če je odseku zunanje meje dodeljena srednja stopnja vpliva, nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja, poleg ukrepov iz točke (a) zagotovijo, da se na tem odseku meje izvajajo ustrezni varovalni ukrepi. O sprejetju takšnih varovalnih ukrepov se ustrezno obvesti nacionalni koordinacijski center. Ta usklajuje vso podporo, dano v skladu s členom 5(3);

(c)

če je odseku zunanje meje dodeljena visoka stopnja vpliva, zadevna država članica poleg ukrepov iz točke (b) prek nacionalnega koordinacijskega centra zagotovi, da se nacionalnim organom, ki delujejo na tem odseku meje, zagotovi potrebna podpora in da se izvajajo poostreni varovalni ukrepi. Ta država članica lahko za podporo zaprosi Agencijo, in sicer pod pogoji, ki veljajo za začetek skupnih operacij ali hitrih posredovanj iz Uredbe (ES) št. 2007/2004.

2.   Nacionalni koordinacijski center redno obvešča Agencijo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni v skladu s točko (c) odstavka 1.

3.   Če je odseku zunanje meje, ki meji na odsek meje druge države članice ali države, ki je podpisnica sporazuma ali del regionalne mreže iz členov 19 in 20, dodeljena srednja ali visoka stopnja vpliva, nacionalni koordinacijski center obvesti nacionalni koordinacijski center sosednje države članice ali pristojni organ sosednje države ter si prizadeva uskladiti potrebne čezmejne ukrepe.

4.   Če država članica vloži zaprosilo v skladu s točko (c) odstavka 1, lahko Agencija pri odzivanju na to zaprosilo podpre zadevno državo članico, zlasti z:

(a)

zagotavljanjem prednostne obravnave pri skupni uporabi orodij za varovanje;

(b)

usklajevanjem razporeditve skupine evropskih mejnih policistov v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(c)

zagotavljanjem razporeditve tehnične opreme, ki je na voljo Agenciji v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(d)

usklajevanjem morebitne dodatne podpore s strani drugih držav članic.

5.   Agencija v svojih poročilih o analizi tveganja skupaj z zadevno državo članico oceni dodelitev stopenj vpliva in ustrezne ukrepe, sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije.

NASLOV III

POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Dodelitev nalog drugim organom v državah članicah

1.   Države članice lahko regionalnim, lokalnim, funkcionalnim ali drugim organom, ki lahko sprejemajo operativne odločitve, naložijo zagotavljanje spremljanja razmer in zmogljivosti za odzivanje na posameznih področjih pristojnosti, vključno z nalogami in pristojnostmi iz točk (c), (e) in (f) člena 5(3).

2.   Odločitev države članice o dodelitvi nalog v skladu z odstavkom 1 ne vpliva na zmožnost nacionalnega koordinacijskega centra, da sodeluje ter izmenjuje informacije z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.   V predhodno opredeljenih primerih, določenih na nacionalni ravni, lahko nacionalni koordinacijski center dovoli organu iz odstavka 1, da komunicira in izmenjuje informacije z regionalnimi organi ali nacionalnim koordinacijskim centrom druge države članice ali pristojnimi organi tretje države, če takšen organ o takšnem komuniciranju in izmenjavi informacij redno obvešča lasten nacionalni koordinacijski center.

Člen 18

Sodelovanje Agencije s tretjimi stranmi

1.   Agencija uporablja obstoječe informacije, zmogljivosti in sisteme, ki so na voljo v drugih institucijah, organih, uradih in agencijah Unije ter mednarodnih organizacijah v okviru njihovih posameznih pravnih okvirov.

2.   Agencija v skladu z odstavkom 1 sodeluje zlasti z naslednjimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami:

(a)

Evropskim policijskim uradom (Europol) za namene izmenjave informacij o čezmejnem kriminalu, ki jih je treba vključiti v evropsko sliko razmer;

(b)

Satelitskim centrom Evropske unije, Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva pri zagotavljanju skupne uporabe orodij za varovanje;

(c)

Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje ter organi, uradi in agencijami Unije, vključno z Evropskim azilnim podpornim uradom, ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, pomembne za vzdrževanje evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike;

(d)

mednarodnimi organizacijami, ki lahko Agenciji zagotovijo informacije, pomembne za vzdrževanje evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike.

3.   Agencija lahko v skladu z odstavkom 1 sodeluje s Pomorskim analitičnim in operacijskim centrom za narkotike (MAOC-N) ter Centrom za usklajevanje boja proti drogam na sredozemskem območju (CeCLAD-M) za namene izmenjave informacij o čezmejnem kriminalu, ki jih je treba vključiti v evropsko sliko razmer.

4.   Informacije se med Agencijo ter organi, uradi in agencijami Unije oziroma mednarodnimi organizacijami iz odstavkov 2 in 3 izmenjujejo prek komunikacijskega omrežja iz člena 7 ali drugih komunikacijskih omrežij, ki izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti.

5.   Sodelovanje med Agencijo ter organi, uradi in agencijami Unije oziroma mednarodnimi organizacijami iz odstavkov 2 in 3 se ureja v okviru delovnih dogovorov v skladu z Uredbo (ES) št. 2007/2004 in ustrezno pravno podlago zadevnega organa, urada ali agencije Unije ali mednarodne organizacije. V zvezi z ravnanjem s tajnimi podatki ti dogovori določajo, da morajo zadevni organ, urad ali agencija Unije ali mednarodna organizacija izpolnjevati varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija.

6.   Organi, uradi in agencije Unije in mednarodne organizacije iz odstavkov 2 in 3 uporabljajo informacije, prejete v okviru sistema EUROSUR, le znotraj svojih pravnih okvirov in v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z zahtevami glede varstva podatkov.

Člen 19

Sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom

1.   Za namene te uredbe lahko izmenjava informacij in sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom potekata bodisi na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Irsko ali Združenim kraljestvom ter eno ali več sosednjimi državami članicami bodisi prek regionalnih mrež, ki temeljijo na teh sporazumih. Nacionalni koordinacijski centri držav članic so kontaktne točke za izmenjavo informacij z ustreznimi organi Irske in Združenega kraljestva v okviru sistema EUROSUR. Ob sklenitvi takšnih sporazumov se uradno obvesti Komisija.

2.   Sporazumi iz odstavka 1 se omejijo na izmenjavo naslednjih informacij med nacionalnim koordinacijskim centrom države članice ter ustreznim organom Irske ali Združenega kraljestva:

(a)

informacije iz nacionalne slike razmer države članice, če so bile Agenciji posredovane za namene evropske slike razmer skupne predmejne obveščevalne slike;

(b)

informacije, ki sta jih zbrala Irska in Združeno kraljestvo ter so pomembne za namene evropske slike razmer in skupne predmejne obveščevalne slike;

(c)

informacije iz člena 9(9).

3.   Informacije, ki jih v okviru sistema EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma iz odstavka 1, se ne delijo z Irsko in Združenim kraljestvom brez predhodne odobritve Agencije ali te države članice. Zavrnitev odobritve, kar zadeva delitev informacij z Irsko in Združenim kraljestvom, je za države članice in Agencijo zavezujoča.

4.   Nadaljnji prenos ali drugo posredovanje informacij, izmenjanih na podlagi tega člena, tretjim državam ali tretjim stranem sta prepovedana.

5.   Sporazumi iz odstavka 1 vsebujejo določbe o finančnih stroških, ki nastanejo zaradi sodelovanja Irske in Združenega kraljestva pri izvajanju teh sporazumov.

Člen 20

Sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami

1.   Države članice lahko za namene te uredbe izmenjujejo informacije ali sodelujejo z eno ali več sosednjimi tretjimi državami. Tovrstna izmenjava informacij in tovrstno sodelovanje potekata na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali prek regionalnih mrež, vzpostavljenih na podlagi teh sporazumov. Nacionalni koordinacijski centri držav članic so kontaktne točke za izmenjavo informacij s sosednjimi tretjimi državami.

2.   Zadevne države članice pred sklenitvijo sporazumov iz odstavka 1 o sporazumu uradno obvestijo Komisijo, ki preveri skladnost določb, ki so relevantne za sistem EUROSUR, s to uredbo. Po sklenitvi sporazuma zadevna država članica o njem uradno obvesti Komisijo, ki z njim seznani Evropski parlament, Svet in Agencijo.

3.   Sporazumi iz odstavka 1 so skladni z ustreznim pravom Unije in mednarodnim pravom o temeljnih pravicah in mednarodni zaščiti, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo o statusu beguncev, zlasti z načelom nevračanja.

4.   Obseg vsakršne izmenjave osebnih podatkov s tretjimi državami v okviru sistema EUROSUR je strogo omejen na tisto, kar je nujno potrebno za namene te uredbe. Ta izmenjava poteka v skladu z Direktivo 95/46/ES, Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ in ustreznimi nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov.

5.   Prepovedana je vsakršna izmenjava informacij na podlagi odstavka 1, pri kateri se tretji državi posredujejo informacije, ki bi jih lahko uporabila za prepoznavanje oseb ali skupin oseb, katerih prošnje za dostop do mednarodne zaščite so v postopku obravnave ali za katere obstaja resno tveganje, da bodo žrtve mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali katere koli druge kršitve temeljnih pravic.

6.   Kakršna koli izmenjava informacij na podlagi odstavka 1 je skladna s pogoji iz dvostranskih in večstranskih sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami.

7.   Informacije, ki jih v okviru sistema EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma iz odstavka 1, se ne delijo s tretjo državo iz navedenega sporazuma brez predhodne odobritve Agencije ali te države članice. Zavrnitev odobritve, kar zadeva delitev informacij z zadevno tretjo državo, je za države članice in Agencijo zavezujoča.

8.   Nadaljnji prenos ali drugo posredovanje informacij, izmenjanih na podlagi tega člena, tretjim državam ali tretjim stranem sta prepovedana.

9.   Za kakršno koli izmenjavo informacij, pridobljenih s skupno uporabo orodij za varovanje, s tretjimi državami veljajo zakoni in pravila, ki urejajo ta orodja, ter ustrezne določbe Direktive 95/46/ES, Uredbe (ES) št. 45/2001 in Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ.

Člen 21

Priročnik

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Agencijo ter drugimi ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije da na voljo praktični priročnik za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Priročnik vsebuje tehnične in operativne smernice, priporočila ter najboljše prakse, tudi glede sodelovanja s tretjimi državami. Komisija sprejme priročnik v obliki priporočila.

2.   Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami in Agencijo sklene, da imajo deli priročnika oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED v skladu s pravili iz Poslovnika Komisije.

Člen 22

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Agencija in države članice za namene te uredbe zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje tehničnega in operativnega delovanja sistema EUROSUR glede na cilje v zvezi z ustreznim spremljanjem razmer in zmogljivostjo za odzivanje na zunanjih mejah ter spoštovanja temeljnih pravic, vključno z načelom nevračanja.

2.   Agencija do 1. decembra 2015 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema EUROSUR.

3.   Komisija do 1. decembra 2016 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno oceno sistema EUROSUR. Ta ocena vključuje ovrednotenje rezultatov, doseženih glede na zastavljene cilje, nadaljnje veljavnosti temeljne podstati, uporabe te uredbe v državah članicah in s strani Agencije ter skladnosti s temeljnimi pravicami in vplivom nanje. Ta ocena prav tako vključuje oceno stroškov in koristi. Navedeni oceni se po potrebi priložijo ustrezni predlogi sprememb te uredbe.

4.   Države članice Agenciji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročila iz odstavka 2.

Agencija Komisiji zagotovi informacije, potrebne za pripravo ocene iz odstavka 3.

Člen 23

Spremembe Uredbe (ES) št. 2007/2004

Uredba (ES) št. 2007/2004 se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)

zagotavlja potrebno pomoč pri razvoju in delovanju evropskega sistema varovanja meja in po potrebi pri razvoju skupnega okolja za izmenjavo podatkov, vključno z interoperabilnostjo sistemov, zlasti z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in usklajevanjem okvira sistema EUROSUR v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 11ca

Obdelava osebnih podatkov v okviru sistema EUROSUR

Agencija lahko obdeluje osebne podatke iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 1052/2013, ki se uporablja v skladu z ukrepi iz člena 11a te uredbe. Pri obdelavi takšnih podatkov se upoštevata zlasti načeli nujnosti in sorazmernosti, nadaljnji prenos ali drugo posredovanje tretjim državam takih osebnih podatkov, ki jih obdeluje Agencija, pa sta prepovedana.“.

Člen 24

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 2. decembra 2013.

3.   Bolgarija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Finska nacionalne koordinacijske centre v skladu s členom 5 ustanovijo z 2. decembrom 2013.

Preostale države članice nacionalne koordinacijske centre v skladu s členom 5 ustanovijo s 1. decembrom 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 22. oktobra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

V. LEŠKEVIČIUS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 22. oktobra 2013.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004, str. 1).

(3)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(4)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(5)  Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

(6)  Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(7)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(8)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(9)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(10)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(11)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(12)  UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

(13)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 21).

(14)  Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

(15)  UL L 308, 8.12.2000, str. 26.

(16)  Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11.)“;


PRILOGA

Pri vzpostavljanju, upravljanju in vzdrževanju različnih sestavnih delov okvira sistema EUROSUR se upoštevajo naslednja načela:

(a)

načelo interesnih skupnosti: nacionalni koordinacijski centri in Agencija oblikujejo posebne interesne skupnosti za izmenjavo informacij in za sodelovanje v okviru sistema EUROSUR. Interesne skupnosti se uporabljajo za organiziranje različnih nacionalnih koordinacijskih centrov in Agencije za namene izmenjave informacij ter izpolnjevanja skupnih ciljev, zahtev in interesov;

(b)

načeli skladnega upravljanja in uporabe obstoječih struktur: Agencija zagotovi skladnost različnih sestavnih delov okvira sistema EUROSUR, vključno z zagotavljanjem smernic in podpore nacionalnim koordinacijskim centrom ter spodbujanjem interoperabilnosti informacij in tehnologije. Okvir sistema EUROSUR v kar največji meri uporablja obstoječe sisteme in zmogljivosti, da bi optimizirali uporabo splošnega proračuna Unije in preprečili podvajanje. V zvezi s tem je vzpostavitev sistema EUROSUR popolnoma v skladu s Skupnim okoljem za izmenjavo informacij, kar prispeva k usklajenemu in stroškovno učinkovitemu pristopu k medsektorski izmenjavi informacij v Uniji in koristi sistemu;

(c)

načeli izmenjave in varovanja informacij: informacije, ki so na voljo v okviru sistema EUROSUR, so na voljo vsem nacionalnim koordinacijskim centrom in Agenciji, razen če so bile določene ali dogovorjene posebne omejitve. Nacionalni koordinacijski centri zagotovijo razpoložljivost, zaupnost in celovitost informacij, ki se izmenjujejo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Agencija zagotovi razpoložljivost, zaupnost in celovitost informacij, ki se izmenjujejo na evropski in mednarodni ravni;

(d)

načeli storitvene usmerjenosti in standardizacije: različne zmožnosti sistema EUROSUR se izvajajo z uporabo pristopa storitvene usmerjenosti. Agencija zagotovi, da okvir sistema EUROSUR čim bolj temelji na mednarodno dogovorjenih standardih;

(e)

načelo prilagodljivosti: organizacija, informacije in tehnologija so zasnovane tako, da deležnikom sistema EUROSUR omogočajo prilagodljivo in strukturirano odzivanje na spreminjajoče se razmere.


Izjava Sveta

EUROSUR bo prispeval k zaščiti in ohranjanju življenj migrantov. Svet opozarja, da so za iskanje in reševanje na morju pristojne države članice, ki to izvajajo v okviru mednarodnih konvencij.


Top