23.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/33

(1)

Usklajevanje ekonomskih politik držav članic v Uniji, kakor je to določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), bi moralo upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)

Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (3), Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4) ter Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast (5). Uredbi (ES) št. 1466/97 in (ES) št. 1467/97 sta bili spremenjeni z Uredbo (ES) št. 1055/2005 (6) oziroma Uredbo (ES) št. 1056/2005 (7). Poleg tega je bilo sprejeto poročilo Sveta z dne 20. marca 2005 o izboljšanju izvajanja Pakta za stabilnost in rast (8).

(3)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in zaposlovanje.

(4)

Pridobljene izkušnje in storjene napake v prvem desetletju ekonomske in monetarne unije kažejo potrebo po izboljšanju ekonomskega upravljanja v Uniji, ki bi moralo temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu skupno dogovorjenih pravil in politik ter na trdnejšem okviru nadzora nad nacionalnimi ekonomskimi politikami na ravni Unije.

(5)

Skupni okvir za ekonomsko upravljanje, vključno z izboljšanim proračunskim nadzorom, je treba okrepiti zaradi visoke stopnje povezanosti med gospodarstvi držav članic v Uniji, zlasti v euroobmočju.

(6)

Izboljšani okvir ekonomskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih in usklajenih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodne trgovine in konkurenčnosti, evropskem semestru za okrepljeno usklajevanje ekonomskih in proračunskih politik, učinkovitem okviru za preprečevanje in zmanjšanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja (Pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire in okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi, vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja.

(7)

Vzpostavitev in ohranjanje dinamičnega notranjega trga bi bilo treba obravnavati kot del pravilnega in nemotenega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(8)

Pakt za stabilnost in rast ter celoten okvir ekonomskega upravljanja bi moral dopolnjevati in podpirati strategijo Unije za rast in delovna mesta. Medsebojne povezave različnih strani ne bi smele omogočati izjem od določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Krepitev ekonomskega upravljanja bi morala vključevati tesnejše in pravočasnejše vključevanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Kljub temu da so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru tega dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta ponudi državi članici, na katero je naslovljen sklep Sveta na podlagi člena 126(6) PDEU, priporočilo na podlagi člena 126(7) PDEU, poziv na podlagi člena 126(9) PDEU ali sklep na podlagi člena 126(11) PDEU, možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj. Udeležba držav članic pri takšni izmenjavi mnenj je prostovoljna.

(10)

Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezno državo članico, spremljanjem, misijami na kraju samem, priporočili in opozorili.

(11)

Svet in Komisija bi morala pri uporabi te uredbe primerno upoštevati vse ustrezne dejavnike ter ekonomske in proračunske razmere v zadevni državi članici.

(12)

Pravila o proračunski disciplini bi bilo treba okrepiti, zlasti z večjim upoštevanjem višine in gibanja dolga ter splošne vzdržnosti javnih financ. Okrepiti bi bilo treba tudi mehanizme za zagotavljanje skladnosti s temi pravili in njihovo izvrševanje.

(13)

Za izvajanje veljavnega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi merila primanjkljaja in merila dolga je potrebno številčno referenčno merilo, ki upošteva ekonomski cikel, na podlagi katerega se bo ocenjevalo, ali se razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP) zadosti zmanjšuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti.

Uvesti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi državam članicam, ki so na dan sprejetja te uredbe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, omogočili, da prilagodijo svoje politike številčnemu referenčnemu merilu za zmanjšanje dolga. To bi moralo veljati tudi za države članice, ki so predmet prilagoditvenega programa Evropske unije ali Mednarodnega denarnega sklada.

(14)

Neizpolnjevanje številčnega referenčnega merila za zmanjšanje dolga ne bi smelo zadoščati za ugotovitev obstoja čezmernega primanjkljaja, za kar bi bilo treba upoštevati celo vrsto pomembnih dejavnikov iz poročila Komisije na podlagi člena 126(3) PDEU. Zlasti ocena učinka cikla in sestava prilagoditve stanj in tokov na gibanje dolga lahko zadostujeta za to, da se ne ugotovi obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila dolga.

(15)

Pri ugotavljanju obstoja čezmernega primanjkljaja na podlagi merila primanjkljaja in korakov, ki vodijo do te ugotovitve, je treba upoštevati celo vrsto pomembnih dejavnikov iz poročila Komisije na podlagi člena 126(3) PDEU, samo v primeru, če javni dolg v primerjavi z BDP ne presega referenčne vrednosti.

(16)

Pri upoštevanju sistemskih pokojninskih reform kot enega od pomembnih dejavnikov bi se bilo treba predvsem posvetiti vprašanju, ali te reforme spodbujajo dolgoročno vzdržnost celotnega pokojninskega sistema in hkrati ne povečujejo tveganj v zvezi s srednjeročnim proračunskim stanjem.

(17)

Komisija bi morala v poročilu na podlagi člena 126(3) PDEU ustrezno upoštevati kakovost nacionalnega fiskalnega okvira, saj ima ta ključno vlogo pri zagotavljanju fiskalne konsolidacije in vzdržnih javnih financ. Pri tem bi se morale upoštevati minimalne zahteve, določene v Direktivi Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah za proračunske okvire držav članic (9), in druge dogovorjene zaželene zahteve za fiskalno disciplino.

(18)

Da bi olajšali spremljanje upoštevanja priporočil in pozivov Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, je treba v njih navesti letne proračunske cilje, ki ustrezajo zahtevanemu fiskalnemu izboljšanju, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratni in začasni ukrepi. V tem okviru bi bilo treba letno referenčno merilo 0,5 % BDP šteti za letno povprečje.

(19)

Pri ocenjevanju učinkovitosti ukrepov bo koristno, če se izpolnjevanje ciljev za javnofinančne odhodke uporabi kot referenca v povezavi z izvajanjem načrtovanih konkretnih ukrepov na strani prihodkov.

(20)

Pri ocenjevanju, ali naj se rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja podaljša, bi bilo treba posebno pozornost nameniti resnemu upadu gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali v celotni Uniji, pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

(21)

Primerno je izboljšati izvrševanje finančnih sankcij iz člena 126(11) PDEU, da bodo resnično spodbudile upoštevanje pozivov iz člena 126(9) PDEU.

(22)

Da bi zagotovili, da države članice, katerih valuta je euro, upoštevajo okvir Unije za fiskalni nadzor, bi bilo treba na podlagi člena 136 PDEU zasnovati na pravilih temelječe sankcije, ki bi zagotovile poštene, pravočasne in učinkovite mehanizme za upoštevanje pravil Pakta za stabilnost in rast.

(23)

Globe iz te uredbe bi bilo treba šteti za druge prihodke iz člena 311 PDEU ter jih nameniti mehanizmom za stabilnost za zagotavljanje finančne pomoči, ki jih vzpostavijo države članice, katerih valuta je euro, da bi tako zaščitile stabilnost celotnega euroobmočja.

(24)

Sklicevanja iz Uredbe (ES) št. 1467/97 bi morala upoštevati novo številčenje členov v Pogodbi o delovanju Evropske unije in nadomestitev Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 (10) z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (11).

(25)

Uredbo (ES) št. 1467/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1.   Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je preprečiti čezmeren javnofinančni primanjkljaj in pospešiti njegovo zmanjšanje, kadar se pojavi, pri čemer se upoštevanje proračunske discipline preuči na podlagi meril javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga.

2.   Za namene te uredbe ‚sodelujoče države članice‘ pomeni države članice, katerih valuta je euro.“;

2.

člen 2 se spremeni:

3.

vstavi se naslednji oddelek:

„ODDELEK 1A

EKONOMSKI DIALOG

Člen 2a

1.   Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika euroskupine, da nastopijo pred odborom in razpravljajo o sklepu Sveta na podlagi člena 126(6) PDEU, priporočilu Sveta na podlagi člena 126(7) PDEU, pozivu na podlagi člena 126(9) PDEU ali sklepih Sveta na podlagi člena 126(11) PDEU.

Od Sveta se praviloma pričakuje, da sledi priporočilom in predlogom Komisije, ali pa da javno obrazloži svoje stališče.

Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, ki jo ti sklepi, pozivi ali priporočila zadevajo, ponudi možnost, da sodeluje pri izmenjavi mnenj.

2.   Komisija in Svet redno obveščata Evropski parlament o uporabi te uredbe.“;

4.

člen 3 se spremeni:

5.

odstavka 1 in 2 člena 4 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Svet vsak sklep na podlagi člena 126(8) PDEU o objavi priporočil, v katerih je ugotovil, da niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi, sprejme nemudoma po preteku roka iz člena 3(4) te uredbe.

2.   Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovih priporočil v skladu s členom 126(7) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svoji odločitvi izhaja iz poročila, ki ga predloži zadevna država članica v skladu s členom 3(4a) te uredbe, in njegovega izvajanja ter na vseh drugih javno objavljenih odločitvah vlade zadevne države članice.

Kadar Svet v skladu s členom 126(8) PDEU ugotovi, da država članica ni sprejela učinkovitih ukrepov, o tem ustrezno poroča Evropskemu svetu.“;

6.

odstavka 1 in 2 člena 5 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Sklep Sveta o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 126(9) PDEU, se sprejme v dveh mesecih od sprejetja sklepa Sveta, da učinkoviti ukrepi v skladu s členom 126(8) PDEU niso bili sprejeti. Da se zagotovi zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v roku iz poziva, Svet v njem zahteva, da država članica doseže letne proračunske cilje, ki na podlagi napovedi, na kateri temelji poziv, ustrezajo minimalnemu letnemu izboljšanju njenega ciklično prilagojenega salda brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za vsaj 0,5 % BDP, kot referenca. Svet navede tudi ukrepe, ki spodbujajo dosego teh ciljev.

1a.   Po pozivu Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU zadevna država članica predloži Svetu in Komisiji poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi poziva Sveta. Poročilo vsebuje cilje za javnofinančne odhodke in prihodke ter za diskrecijske ukrepe na strani odhodkov in prihodkov ter informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi konkretnih priporočil Sveta, da lahko Svet po potrebi sprejme sklep v skladu s členom 6(2) te uredbe. Država članica poročilo objavi.

2.   Če so bili v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi in če po sprejetju poziva nastopijo nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči sprejeti revidirani poziv na podlagi člena 126(9) PDEU. V revidiranem pozivu se lahko ob upoštevanju pomembnih dejavnikov iz člena 2(3) te uredbe zlasti podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, in to praviloma za eno leto. Svet na podlagi gospodarske napovedi iz svojega poziva oceni, ali so nastopili nepričakovani neugodni gospodarski dogodki z večjimi negativnimi posledicami za javne finance. V primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali v celotni Uniji se lahko Svet na priporočilo Komisije tudi odloči, da sprejme revidirani poziv na podlagi člena 126(9) PDEU, pod pogojem, da to ne ogrozi srednjeročne fiskalne vzdržnosti.“;

7.

členi 6 do 8 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 6

1.   Svet pri presojanju o tem, ali so bili na podlagi njegovega poziva v skladu s členom 126(9) PDEU sprejeti učinkoviti ukrepi, pri svojih odločitvah izhaja iz poročila, ki ga zadevna država članica predloži v skladu s členom 5(1a) te uredbe, in njegovega izvajanja ter vseh drugih javno objavljenih odločitvah vlade zadevne države članice. Upoštevajo se rezultati nadzorne misije, ki jo izvede Komisija v skladu s členom 10a te uredbe.

2.   Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 126(11) PDEU, Svet v skladu z navedenim členom uvede sankcije. Vsak tak sklep se sprejme najpozneje v štirih mesecih po sklepu Sveta v skladu s členom 126(9) PDEU o pozivu zadevni sodelujoči državi članici, naj sprejme ukrepe.

Člen 7

Če sodelujoča država članica ne ukrepa na podlagi zaporednih aktov Sveta v skladu s členom 126(7) in (9) PDEU, se sklep Sveta v skladu s členom 126(11) PDEU o uvedbi sankcij praviloma sprejme v šestnajstih mesecih od datumov poročanja, določenih v členu 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 479/2009. V primeru, da se uporabi člen 3(5) ali 5(2) te uredbe, se rok šestnajstih mesecev ustrezno spremeni. Pospešeni postopek se uporabi v primeru namerno načrtovanega primanjkljaja, glede katerega Svet odloči, da je čezmeren.

Člen 8

Sklep Sveta v skladu s členom 126(11) PDEU o zaostritvi sankcij se sprejme najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009. Sklep Sveta v skladu s členom 126(12) PDEU o razveljavitvi nekaterih ali vseh njegovih sklepov se sprejme čim prej in v vsakem primeru najpozneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 479/2009.“;

8.

v členu 9(3) se sklicevanje na člen 6 nadomesti s sklicevanjem na člen 6(2);

9.

člen 10 se spremeni:

10.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

1.   Komisija ohranja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. S tem namenom Komisija zlasti izvaja misije, da bi ocenila trenutne ekonomskih razmere v državi članici in prepoznala tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.

2.   Okrepljeni nadzor se lahko izvede za države članice, na katere se nanašajo priporočila in pozivi, izdani na podlagi sklepa v skladu s členom 126(8) PDEU in sklepov v skladu s členom 126(11) PDEU, za namene spremljanja na kraju samem. Zadevne države članice zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo in izvedbo misije.

3.   Če je to primerno, lahko Komisija povabi predstavnike Evropske centralne banke, da sodelujejo v nadzornih misijah v države članice, katerih valuta je euro, ali države članice, ki sodelujejo v Sporazumu z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (12) (ERM II).

4.   Komisija o rezultatih misije iz odstavka 2 poroča Svetu in se po potrebi lahko odloči, da svoje ugotovitve objavi.

5.   Ko Komisija opravlja nadzorne misije iz odstavka 2, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.

11.

člena 11 in 12 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 11

Ko Svet sprejme sklep v skladu s členom 126(11) PDEU o uvedbi sankcij proti sodelujoči državi članici, se praviloma odredi globa. Svet se lahko odloči za dopolnitev te globe z drugimi ukrepi iz člena 126(11) PDEU.

Člen 12

1.   Znesek globe je sestavljen iz nespremenljivega dela v višini 0,2 % BDP in spremenljivega dela. Spremenljivi del znaša desetino absolutne vrednosti razlike med saldom kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in referenčno vrednostjo javnofinančnega salda oziroma, če neupoštevanje proračunske discipline vključuje merilo dolga, med javnofinančnim saldom kot odstotkom BDP, ki bi moral biti v skladu s pozivom na podlagi člena 126(9) PDEU dosežen v istem letu.

2.   Svet v letu, ki sledi letu, v katerem je globa naložena, do razveljavitve sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe na podlagi poziva Sveta iz člena 126(9) PDEU. V tej letni oceni se Svet v skladu s členom 126(11) PDEU odloči okrepiti sankcije, razen če je zadevna sodelujoča država članica ravnala v skladu s pozivom Sveta. Če se Svet odloči za naložitev dodatne globe, se ta izračuna na enak način kot spremenljivi del globe v skladu z odstavkom 1.

3.   Posamezna globa iz odstavkov 1 in 2 ne presega zgornje meje 0,5 % BDP.“;

12.

člen 13 se črta in sklicevanje nanj v členu 15 se nadomesti s sklicevanjem na člen 12;

13.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Globe iz člena 12 pomenijo druge prihodke iz člena 311 PDEU in se dodelijo evropskemu instrumentu za finančno stabilnost. Ko bodo sodelujoče države članice vzpostavile drug mehanizem za stabilnost za zagotavljanje finančne pomoči, da bi zaščitile stabilnost celotnega euroobmočja, se bodo globe dodelile temu mehanizmu.“;

14.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 17a

1.   Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 14. decembra 2014 in nato vsakih pet let.

V tem poročilu se med drugim ocenita:

2.   Po potrebi se poročilu iz odstavka 1 priložijo predlogi za spremembo te uredbe.

3.   Navedeno poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

15.

v Uredbi (ES) št. 1467/97 se vsa sklicevanja na člen 104 Pogodbe nadomestijo s sklicevanji na člen 126 PDEU;

16.

v točki 2 Priloge se sklicevanja v stolpcu I na člen 4(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 nadomestijo s sklicevanji na člen 3(2) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2009.