EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011R0574

Uredba Komisije (EU) št. 574/2011 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi Besedilo velja za EGP

OJ L 159, 17.6.2011, p. 7–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 066 P. 130 - 147

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 01/07/2011

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/574/oj

17.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/7


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 574/2011

z dne 16. junija 2011

o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in o konsolidaciji prilog I in II k Direktivi

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (1) ter zlasti člena 8(1) in prve alinee člena 8(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/32/ES določa, da je uporaba proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, pri katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo mejne vrednosti iz Priloge I k navedeni direktivi, prepovedana. Države članice morajo za nekatere nezaželene snovi opraviti preiskave, da se ugotovijo viri navedenih snovi, če so mejne vrednosti iz Priloge II k navedeni direktivi presežene.

(2)

Glede nitrita je bilo ugotovljeno, da proizvodi in stranski proizvodi iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba pod nekaterimi pogoji vsebujejo ravni nitrita, ki presegajo mejne vrednosti, nedavno določene v Prilogi I k Direktivi 2002/32/ES. Poleg tega se zdi, da analizna metoda za določanje nitrita v krmi ne daje vedno zanesljivih analitičnih rezultatov glede proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba. Ker je Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija EFSA) v mnenju z dne 25. marca 2009 (2) ugotovila, da prisotnost nitrita v živalskih proizvodih ne ogroža zdravja ljudi, je treba zadevne proizvode začasno izvzeti iz mejne vrednosti za nitrit v posamičnih krmilih, medtem ko bodo ravni nitrita v navedenih proizvodih in ustrezne analitične metode naknadno proučene.

(3)

Glede melamina je Agencija EFSA 18. marca 2010 sprejela znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi (3). Ugotovitve Agencije kažejo, da izpostavljenost melaminu lahko povzroči nastanek kristalov v sečilih. Ti kristali povzročajo okvare proksimalnih tubulov in so bili opaženi pri živalih in otrocih kot posledica ponarejanja krme in začetne formule za dojenčke z melaminom, kar je v nekaterih primerih povzročilo smrt. Komisija za Codex Alimentarius je določila najvišje vrednosti melamina v krmi in prehrani (4). Primerno je, da se te najvišje mejne vrednosti vključijo v Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES, da se zaščiti zdravje živali in ljudi, saj so te ravni v skladu s sklepi mnenja Agencije EFSA. Primerno je, da se nekateri krmni dodatki izvzamejo iz največjih dovoljenih vrednosti, ker zaradi običajnega proizvodnega postopka neizogibno vsebujejo raven melamina, večjo od najvišje dovoljene vrednosti.

(4)

Glede Ambrosie spp. je Agencija EFSA v svojem mnenju z dne 4. junija 2010 (5) sklenila, da je lahko hrana za ptice pomembno sredstvo za razprševanje Ambrosie spp., še zlasti na prej neokuženih območjih, saj pogosto vsebuje znatne količine neobdelanih semen Ambrosie spp. Zato bo preprečitev uporabe hrane za ptice, okužene z neobdelanimi semeni Ambrosie spp. verjetno zmanjšala nadaljnje razprševanje Ambrosie spp. v Uniji. Ambrosia spp. je škodljiva za javno zdravje zaradi alergenih lastnosti peloda. Vdihavanje peloda lahko med drugim povzroči rinokonjunktivitis in astmo. Obstajajo tudi dokazi o alergenosti peloda Ambrosie spp. pri živalih. Zato je primerno, da se omeji prisotnost semen Ambrosie spp. v posamičnih krmilih in krmnih mešanicah, ki vsebujejo nezmleto zrnje in semena ter da se mejna vrednost semen Ambrosie spp. v nezmletem zrnju in semenih določi tako „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“ (ALARA) z dobrimi kmetijskimi praksami in tehnikami čiščenja.

(5)

Glede kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi lahko pride do prenosa z ene proizvodne serije na drugo, ko se take snovi uporabljajo kot dovoljeni krmni dodatki. Tak prenos lahko povzroči onesnaženje posledično proizvedene krme s prisotnostjo tehnično neizogibnih sledi takih snovi, imenovano neizogibni prenos ali navzkrižno onesnaženje, v krmi, za katero kokcidiostatiki in sredstva proti histomonijazi niso odobrena, imenovano krma za neciljne živali. Ob upoštevanju izvajanja dobrih proizvodnih praks je treba mejne vrednosti kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi v krmi za neciljne živali zaradi neizogibnega prenosa določiti po načelu „nizko, kolikor se razumno še lahko doseže“. Da se proizvajalcem krme omogoči, da lahko upravljajo neizogibni prenos, je treba za krmo za manj občutljive neciljne živalske vrste določiti sprejemljiv prenos, ki je okoli 3 % dovoljene najvišje vsebnosti, za krmo za občutljive neciljne živalske vrste in „krmo v karenci“, tj. krmo, ki se daje pred zakolom, pa okoli 1 % dovoljene najvišje vsebnosti. Določiti je treba 1-odstotni sprejemljivi prenos tudi za drugo krmo za ciljne vrste, ki se ji kokcidiostatiki ali sredstva proti histomonijazi ne dodajajo, in za krmo za neciljne živali, ki stalno proizvajajo hrano, kot so krave molznice ali kokoši nesnice, kadar je dokazan prenos iz krme v hrano živalskega izvora. Kadar se posamična krmila dajejo neposredno živalim ali kadar se dajejo dopolnilne krmne mešanice, to ne sme povzročiti večje izpostavljenosti živali kokcidiostatikom ali sredstvom proti histomonijazi, kot so ustrezne najvišje ravni izpostavljenosti, kadar se v dnevnih odmerkih uporabljajo samo popolne krmne mešanice.

(6)

Glede kokcidiostatikov narazin, nikarbazin in lasalocid natrij je treba Prilogo I k Direktivi 2002/32/ES spremeniti tako, da upošteva nedavne spremembe dovoljenj za navedene snovi, posledično pa je treba spremeniti tudi Uredbo Komisije (ES) št. 124/2009 z dne 10. februarja 2009 o določitvi mejnih vrednosti kokcidiostatikov in sredstev proti histomonijazi v živilih zaradi neizogibnega prenosa teh snovi v krmo za neciljne živali (6).

(7)

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES sta bili v veliki meri večkrat že spremenjeni. Zato je primerno, da se navedeni prilogi konsolidirata. Za povečanje jasnosti in izboljšanje berljivosti je primerno, da se navedeni prilogi preoblikujeta in se uskladi terminologija. Ker se določbe iz prilog uporabljajo neposredno in so v celoti zavezujoče, je primerno, da se prilogi uvedeta z uredbo.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Določbe glede Ambrosie spp. se uporabljajo od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. junija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 140, 30.5.2002, str. 10.

(2)  Odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi, Znanstveno mnenje o nitritu kot nezaželeni snovi v živalski krmi, EFSA Journal (2009) 1017, 1–47. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1017.pdf

(3)  Odbor EFSA za onesnaževalce v prehanski verigi (CONTAM) in Odbor EFSA za snovi v stiku z živili, encime, arome in pomožna tehnološka sredstva (CEF); Znanstveno mnenje o melaminu v prehrani in krmi. EFSA Journal 2010; 8(4):1573. [145 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1573. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1573.pdf

(4)  Poročilo triintridesete Seje Skupnega programa FAO/WHO za prehranske standarde, Komisija za Codex Alimentarius, Ženeva, Švica, 5.–9. julija 2010 (ALINORM 10/33/REP).

(5)  Znanstveni odbor EFSA za onesnaževalce v prehranski verigi (CONTAM), Znanstveni odbor EFSA za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA) in Znanstveni odbor EFSA za zdravstveno varstvo rastlin (PLH); Znanstveno mnenje o vplivu na javno zdravje, zdravje živali ali okolje o prisotnosti semen Ambrosie spp. v živalski krmi. EFSA Journal 2010; 8(6):1566 [37 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1566. Na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu/en/scdocs/doc/1566.pdf

(6)  UL L 140, 11.2.2009, str. 7.


PRILOGA

Prilogi I in II k Direktivi 2002/32/ES se nadomestita z naslednjim:

PRILOGA I

MEJNE VREDNOSTI NEZAŽELENIH SNOVI IZ ČLENA 3(2)

ODDELEK I:   ANORGANSKI ONESNAŽEVALCI IN DUŠIKOVE SPOJINE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Arzen (1)

Posamična krmila

2

razen:

 

moke, pridobljene iz trave, posušene lucerne in posušene detelje ter posušenih pesnih rezancev in posušenih melasiranih pesnih rezancev,

4

luščine palmovih jeder,

4 (2)

fosfatov in apnenčastih morskih alg,

10

kalcijevega karbonata,

15

magnezijevega oksida in magnezijevega karbonata,

20

rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih,

25 (2)

moke iz morske trave in posamičnih krmil, pridobljenih iz morske trave.

40 (2)

Železovi delci, ki se uporabljajo kot sledivo.

50

Krmni dodatki iz funkcionalnih skupin spojin elementov v sledovih,

30

razen:

 

bakrovega sulfata pentahidrata in bakrovega karbonata,

50

cinkovega oksida, manganovega oksida in bakrovega oksida.

100

Dopolnilna krmila,

4

razen:

 

mineralnih krmil.

12

Popolna krmila,

2

razen:

 

popolnih krmil za ribe in popolnih krmil za kožuharje.

10 (2)

2.

Kadmij

Posamična krmila rastlinskega izvora

1

Posamična krmila živalskega izvora

2

Posamična krmila mineralnega izvora

2

razen:

 

fosfatov.

10

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

10

razen:

 

bakrovega oksida, manganovega oksida, cinkovega oksida in manganovega sulfata monohidrata.

30

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

2

Premiksi (6)

15

Dopolnilna krmila,

0,5

razen:

 

mineralnih krmil,

 

– –

ki vsebujejo < 7 % fosforja (8),

5

– –

ki vsebujejo ≥ 7 % fosforja (8),

0,75 na 1 % fosforja (8), vendar največ 7,5

dopolnilnih krmil za hišne živali.

2

Popolna krmila,

0,5

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet), koze (razen kozličkov) in ribe,

1

popolnih krmil za hišne živali.

2

3.

Fluor (7)

Posamična krmila

150

razen:

 

posamičnih krmil živalskega izvora, razen morskih rakov, kot je morski kril,

500

morskih rakov, kot je morski kril,

3 000

fosfatov,

2 000

kalcijevega karbonata,

350

magnezijevega oksida,

600

apnenčastih morskih alg.

1 000

Vermikulit (E 561).

3 000

Dopolnilna krmila,

 

ki vsebujejo ≤ 4 % fosforja (8),

500

ki vsebujejo > 4 % fosforja (8).

125 na 1 % fosforja (8)

Popolna krmila,

150

razen:

 

popolnih krmil za prašiče,

100

popolnih krmil za perutnino (razen piščancev) in ribe,

350

popolnih krmil za piščance,

250

popolnih krmil za govedo, ovce in koze

 

– –

v laktaciji,

30

– –

drugo.

50

4.

Svinec

Posamična krmila

10

razen:

 

živinske krme (3),

30

fosfatov in apnenčastih morskih alg,

15

kalcijevega karbonata,

20

kvasa.

5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

100

razen:

 

cinkovega oksida,

400

manganovega oksida, železovega karbonata, bakrovega karbonata.

200

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino vezalcev in sredstev proti strjevanju,

30

razen:

 

klinoptilolita vulkanskega izvora.

60

Premiksi (6)

200

Dopolnilna krmila,

10

razen:

 

mineralnih krmil.

15

Popolno krmilo

5

5.

Živo srebro (4)

Posamična krmila

0,1

razen:

 

rib, drugih vodnih živali in proizvodov iz njih;

0,5

kalcijevega karbonata.

0,3

Krmne mešanice,

0,1

razen:

 

mineralnih krmil,

0,2

krmnih mešanic za ribe,

0,2

krmnih mešanic za pse, mačke in kožuharje.

0,3

6.

Nitrit (5)

Posamična krmila

15

razen:

 

ribje moke,

30

silaže,

proizvodov in stranskih proizvodov iz sladkorne pese in sladkornega trsa ter iz proizvodnje škroba.

Popolna krmila,

15

razen:

 

popolnih krmil za pse in mačke z vsebnostjo vlage, ki presega 20 %.

7.

Melamin (9)

Krmilo,

2,5

razen krmnih dodatkov:

 

gvanidin ocetne kisline,

sečnine,

biureta.


ODDELEK II:   MIKOTOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Aflatoksin B1

Posamična krmila

0,02

Dopolnilna in popolna krmila,

0,01

razen:

 

krmnih mešanic za molzno govedo in teleta, ovce molznice in jagnjeta, koze molznice in kozličke, pujske in mlado perutnino,

0,005

krmnih mešanic za govedo (razen za molzno govedo in teleta), ovce (razen ovc molznic in jagnjet), koze (razen koz molznic in kozličkov), prašiče (razen pujskov) in perutnino (razen mladih živali).

0,02

2.

Rženi rožiček (Claviceps purpurea)

Posamična krmila in krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žita.

1 000


ODDELEK III:   VSEBOVANI RASTLINSKI TOKSINI

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Prosti gosipol

Posamična krmila

20

razen:

 

semen bombaževca,

5 000

pogač bombaževca in moke iz semen bombaževca.

1 200

Popolna krmila,

20

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet),

500

popolnih krmil za ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

300

popolnih krmil za perutnino (razen kokoši nesnic) in teleta,

100

popolnih krmil za kunce, jagnjeta, kozličke in prašiče (razen pujskov).

60

2.

Cianovodikova kislina

Posamična krmila

50

razen:

 

lanenega semena,

250

pogač iz lanenega semena,

350

proizvodov iz manioke in mandljevih pogač.

100

Popolna krmila,

50

razen:

 

popolnih krmil za mlade piščance (< 6 tednov).

10

3.

Teobromin

Popolna krmila,

300

razen:

 

popolnih krmil za prašiče,

200

popolnih krmil za pse, kunce, konje in kožuharje.

50

4.

Viniltiooksazolidon (5-viniloksazolidin-2-tion)

Popolna krmila za perutnino,

1 000

razen:

 

popolnih krmil za kokoši nesnice.

500

5.

Eterično gorčično olje (10)

Posamična krmila

100

razen:

 

tropin ogrščice.

4 000

Popolna krmila,

150

razen:

 

popolnih krmil za govedo (razen telet), ovce (razen jagnjet) in koze (razen kozličkov),

1 000

popolnih krmil za prašiče (razen pujskov) in perutnino.

500


ODDELEK IV:   ORGANSKE KLOROVE SPOJINE (RAZEN DIOKSINOV IN PCB)

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Aldrin (11)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01 (12)

2.

Dieldrin (11)

razen:

 

maščob in olj,

0,1 (12)

krmnih mešanic za ribe.

0,02 (12)

3.

Kamfeklor (toksafen) – vsota indikatorjev, kemično sorodnih spojin CHB 26, 50 in 62 (13)

Ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih,

0,02

razen:

 

ribjega olja.

0,2

Popolna krmila za ribe

0,05

4.

Klordan (vsota cis- in transizomerov ter oksiklordana, izražena kot klordan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

 

maščob in olj.

0,05

5.

DDT (vsota DDT-, DDD- (ali TDE-) in DDE-izomerov, izražena kot DDT)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,05

razen:

 

maščob in olj.

0,5

6.

Endosulfan (vsota alfa in beta izomerov in endosulfansulfata, izražena kot endosulfan)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,1

razen:

 

koruze in koruznih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi,

0,2

oljnic in proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, razen surovega rastlinskega olja,

0,5

surovega rastlinskega olja,

1,0

popolnih krmil za ribe.

0,005

7.

Endrin (vsota endrina in delta-ketoiendrina, izražena kot endrin)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,05

8.

Heptaklor (vsota heptaklora in heptaklorepoksida, izražena kot heptaklor)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,2

9.

Heksaklorobenzen (HCB)

Posamična krmila in krmne mešanice

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,2

10.   

Heksaklorocikloheksan (HCH)

alfa-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,02

razen:

 

maščob in olj.

0,2

beta-izomeri

Posamična krmila

0,01

razen:

 

maščob in olj.

0,1

Krmne mešanice,

0,01

razen:

 

krmnih mešanic za molzno govedo.

0,005

gama-izomeri

Posamična krmila in krmne mešanice

0,2

razen:

 

maščob in olj.

2,0


ODDELEK V:   DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt)( (14), (15)) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izraženi v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,75

razen:

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,75

Posamična krmila mineralnega izvora

1,0

Posamična krmila živalskega izvora:

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

2,0

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,75

ribje olje,

6,0

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

1,25

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

2,25

Krmni dodatki kaolinitne gline, kalcijevega sulfata dihidrata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,75

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,0

Premiksi

1,0

Krmne mešanice,

0,75

razen:

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

2,25

krmnih mešanic za kožuharje

2.

Vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD), polikloriranih dibenzofuranov (PCDF) in polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavnik ekvivalence toksičnosti, 1997 (17))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

1,25

razen:

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

1,5

Posamična krmila mineralnega izvora

1,5

Posamična krmila živalskega izvora:

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

3,0

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

1,25

ribje olje,

24,0

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (16),

4,5

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

11,0

Krmni dodatki kaolinitne gline, kalcijevega sulfata dihidrata, vermikulita, natrolit fonolita, sintetičnih kalcijevih aluminatov in klinoptilolita usedlinskega izvora iz funkcionalnih skupin vezalcev in sredstev proti strjevanju

1,5

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

1,5

Premiksi

1,5

Krmne mešanice,

1,5

razen:

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

7,0

krmnih mešanic za kožuharje


ODDELEK VI:   ŠKODLJIVE BOTANIČNE NEČISTOTE

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Semena plevela ter nezmleto in nezdrobljeno sadje, ki vsebuje alkaloide, glukozide ali druge strupene snovi, ločeno ali v kombinaciji, ki vsebuje:

Posamična krmila in krmne mešanice

3 000

Datura sp.

 

1 000

2.

Crotalaria spp

Posamična krmila in krmne mešanice

100

3.

Semena in lupine Ricinus communis L., Croton tiglium L. in Abrus precatorius L. ter proizvodi, ki izhajajo iz njihove predelave (18), ločeno ali v kombinaciji

Posamična krmila in krmne mešanice

10 (19)

4.

Neoluščen bukov žir – Fagus silvatica L.

5.

Barbadoški orehi – Jatropha curcas L.

6.

Indijska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. integrifolia (West.) Thell.

7.

Sareptska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp.juncea

8.

Kitajska gorčica – Brassica juncea (L.) Czern. in Coss. ssp. juncea var. lutea Batalin

9.

Črna ogrščica – Brassica nigra (L.) Koch

10.

Etiopska gorčica – Brassica carinata A. Braun

Posamična krmila in krmne mešanice

Semena in sadeži rastlinskih vrst, navedenih nasproti, ter proizvodi iz njihove predelave so lahko v krmilih prisotni samo v sledovih, ki jih ni mogoče količinsko določiti.

11.

Semena Ambrosia spp.

Posamična krmila

50

razen:

 

prosa (zrnje Panicum miliaceum L.) in sorge (zrnje Sorghum bicolour (L) Moench s.l.), ki se ne dajejo neposredno živalim.

200

Krmne mešanice, ki vsebujejo nezmleta žitna zrna in semena

50


ODDELEK VII:   DOVOLJENI KRMNI DODATKI V NECILJNI KRMI PO NEIZOGIBNEM PRENOSU

Kokcidiostatik

Proizvodi, namenjeni za prehrano živali (20)

Najvišja vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

1.

Dekokvinat

Posamična krmila

0,4

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,4

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba dekokvinata prepovedana (krma v karenci),

0,4

druge živalske vrste.

1,2

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba dekokvinata ni dovoljena.

 (21)

2.

Diklazuril

Posamična krmila

0,01

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane za pitanje (> 12 tednov),

0,01

pitovne in plemenske kunce v obdobju pred zakolom, ko je uporaba diklazurila prepovedana (krma v karenci),

0,01

druge živalske vrste, razen za piščance za nesnice (< 16 tednov), pitovne piščance, pitovne pegatke in purane (< 12 tednov).

0,03

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba diklazurila ni dovoljena.

 (21)

3.

Halofuginon hidrobromid

Posamična krmila

0,03

Krmna mešanica za:

 

nesnice, piščance za nesnice in purane (> 12 tednov),

0,03

pitovne piščance in purane (< 12 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba halofuginon hidrobromida prepovedana (krma v karenci),

0,03

druge živalske vrste.

0,09

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba halofuginon hidrobromida ni dovoljena.

 (21)

4.

Lasalocid natrij

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

pse, teleta, kunce, enoprste kopitarje, molznice, nesnice, purane (> 16 tednov) in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba lasalocid natrija prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba lasalocid natrija ni dovoljena.

 (21)

5.

Alfa amonijev maduramicin

Posamična krmila

0,05

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, kunce, purane (> 16 tednov), nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,05

pitovne piščance in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba alfa amonijevega maduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,05

druge živalske vrste.

0,15

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba alfa amonijevega maduramicina ni dovoljena.

 (21)

6.

Natrijev monenzin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, pse, drobnico (ovce in koze), race, govedo, krave molznice, nesnice, piščance za nesnice (> 16 tednov) in purane (> 16 tednov),

1,25

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 16 tednov) in purane (< 16 tednov) v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega monenzina prepovedana (krma v karenci),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega monenzina ni dovoljena.

 (21)

7.

Narazin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

purane, kunce, enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba narazina ni dovoljena.

 (21)

8.

Nikarbazin

Posamična krmila

1,25

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

1,25

druge živalske vrste.

3,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba nikarbazina (samega ali v kombinaciji z narazinom) ni dovoljena.

 (21)

9.

Robenidin hidroklorid

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,7

pitovne piščance, pitovne in plemenske kunce ter purane v obdobju pred zakolom, ko je uporaba robenidin hidroklorida prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba robenidin hidroklorida ni dovoljena.

 (21)

10.

Natrijev salinomicin

Posamična krmila

0,7

Krmna mešanica za:

 

enoprste kopitarje, purane, nesnice in piščance za nesnice (> 12 tednov),

0,7

pitovne piščance, piščance za nesnice (< 12 tednov) in kunce za pitanje v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega salinomicina prepovedana (krma v karenci),

0,7

druge živalske vrste.

2,1

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega salinomicina ni dovoljena.

 (21)

11.

Natrijev semduramicin

Posamična krmila

0,25

Krmna mešanica za:

 

nesnice in piščance za nesnice (> 16 tednov),

0,25

pitovne piščance v obdobju pred zakolom, ko je uporaba natrijevega semduramicina prepovedana (krma v karenci),

0,25

druge živalske vrste.

0,75

Premiksi, ki se uporabljajo v krmi, pri kateri uporaba natrijevega semduramicina ni dovoljena.

 (21)

PRILOGA II

PRAGOVI UKREPANJA, KI SPROŽIJO PREISKAVE DRŽAV ČLANIC, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 4(2)

ODDELEK:

DIOKSINI IN PCB

Nezaželene snovi

Proizvodi, namenjeni prehrani živali

Prag ukrepanja v ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (ppt) (23), (24) pri krmi z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Pripombe in dodatni podatki (npr. vrsta preiskav, ki jih je treba opraviti)

1.

Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,5

 (25)

razen:

 

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,5

 (25)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

1,0

 (25)

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,5

 (25)

ribje olje,

5,0

 (26)

ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

1,0

 (26)

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

1,75

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,5

 (25)

Premiksi

0,5

 (25)

Krmne mešanice,

0,5

 (25)

razen:

 

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

1,75

 (26)

krmnih mešanic za kožuharje

 

2.

Dioksinom podobni PCB (vsota polikloriranih bifenilov (PCB)), izražena v ekvivalenci toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) z uporabo WHO-TEF (dejavniki ekvivalence toksičnosti, 1997 (22))

Posamična krmila rastlinskega izvora,

0,35

 (25)

razen:

 

 

rastlinskih olj in njihovih stranskih proizvodov.

0,5

 (25)

Posamična krmila mineralnega izvora

0,35

 (25)

Posamična krmila živalskega izvora:

 

 

živalska maščoba, vključno z mlečno maščobo in jajčno maščobo,

0,75

 (25)

drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi proizvodi ter jajci in jajčnimi proizvodi,

0,35

 (25)

ribje olje,

14,0

 (26)

ribe, druge vodne živali in proizvodi iz njih, razen ribjega olja in ribjih beljakovinskih hidrolizatov, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe (24),

2,5

 (26)

ribji beljakovinski hidrolizati, ki vsebujejo več kot 20 % maščobe.

7,0

 (26)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalne skupine vezalcev in sredstev proti strjevanju

0,5

 (25)

Krmni dodatki, ki spadajo v funkcionalno skupino spojin elementov v sledovih

0,35

 (25)

Premiksi

0,35

 (25)

Krmne mešanice,

0,5

 (25)

razen:

 

 

krmnih mešanic za hišne živali in ribe,

3,5

 (26)

krmnih mešanic za kožuharje

 


(1)  Mejne vrednosti se nanašajo na skupni arzen.

(2)  Na zahtevo pristojnih organov mora odgovorni izvajalec izvesti analizo, s katero dokaže, da je vsebnost anorganskega arzena nižja od 2 ppm. Ta analiza je še zlasti pomembna pri vrsti morske alge Hizikia fusiforme.

(3)  Živinska krma vključuje proizvode, namenjene za živalsko krmo, kot so seno, silaža, sveža trava itn.

(4)  Mejne vrednosti se nanašajo na skupno živo srebro.

(5)  Mejne vrednosti so izražene kot natrijev nitrit.

(6)  Najvišja mejna vrednost, določena za premikse, upošteva dodatke z najvišjimi vrednostmi svinca in kadmija, ne pa dovzetnosti različnih živalskih vrst za svinec in kadmij. Kot določa člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), mora proizvajalec premiksov zaradi varstva zdravja živali in ljudi zagotoviti, da so, poleg skladnosti z najvišjimi mejnimi vrednostmi za premikse, navodila za uporabo premiksa v skladu z najvišjimi mejnimi vrednostmi za dopolnilna in popolna krmila.

(7)  Najvišje vsebnosti se nanašajo na analitično določitev fluora, pri čemer se ekstrakcija izvaja s klorovodikovo kislino 1 N 20 minut pri sobni temperaturi. Uporabijo se lahko enakovredni postopki ekstrakcije, če se lahko dokaže, da ima uporabljeni postopek ekstrakcije enakovredni učinek ekstrakcije.

(8)  Odstotek fosforja je relativen glede na krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage.

(9)  Mejne vrednosti se nanašajo samo na melamin. Vključitev strukturno povezanih spojin cianurinske kisline, amelina in amelida v mejne vrednosti bo obravnavana pozneje.

(10)  Mejne vrednosti so izražene kot alil izotiocianat.

(11)  Samostojen ali v kombinaciji, izražen kot dieldrin.

(12)  Najvišja dovoljena količina za aldrin in dieldrin, samostojen ali v kombinaciji, izraženi kot dieldrin.

(13)  Sistem številčenja Parlar s predpono CHB ali „Parlar“:

 

CHB 26: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,10,10-oktoklorobornan,

 

CHB 50: 2-endo,3-ekso,5-endo,6-ekso,8,8,9,10,10-nonaklorobornan,

 

CHB 62: 2,2,5,5,8,9,9,10,10-nonaklorobornan.

(14)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(15)  Ločene mejne vrednosti za dioksine (PCDD/F) se začasno še naprej uporabljajo. Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo iz točke 1, morajo biti v navedenem začasnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(16)  Sveže ribe in druge morske živali, neposredno dostavljene in porabljene brez vmesne predelave za proizvodnjo krme za kožuharje, so izvzete iz mejnih vrednosti, medtem ko se mejne vrednosti 4,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg proizvoda in 0,8 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda uporabljajo za sveže ribe, 25,0 ng WHO-PCDD/F-PCB-TEKV/kg proizvoda pa za ribja jetra, ki se uporabljajo za neposredno prehrano hišnih živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih oziroma za posamično krmilo za proizvodnjo hrane za hišne živali. Proizvodi ali predelani živalski proteini, proizvedeni iz teh živali (kožuharji, hišne živali ter živali v živalskih vrtovih in cirkusih), ne morejo vstopati v prehransko verigo in jih je prepovedano krmiti gojenim živalim, ki se gojijo, vzrejajo ali razmnožujejo za proizvodnjo hrane.

(17)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

Pripadnik iste vrste

Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)

Dibenzo-p-dioksini („PCDD“) in dibenzofurani („PCDF“)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0001

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,05

2,3,4,7,8-PeCDF

0,5

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0001

Dioksinom podobnine-orto PCB + mono-orto PCB

 

 

Ne-orto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0001

PCB 126

0,1

PCB 169

0,01

Mono-orto PCB

PCB 105

0,0001

PCB 114

0,0005

PCB 118

0,0001

PCB 123

0,0001

PCB 156

0,0005

PCB 157

0,0005

PCB 167

0,00001

PCB 189

0,0001

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

(18)  Če je določljivo z analitično mikroskopijo.

(19)  Vključuje tudi ostanke ovojev semen.

(20)  Brez poseganja v dovoljene vrednosti v okviru Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).

(21)  Mejna vrednost snovi v premiksu je koncentracija, ki ne presega 50 % mejne vrednosti snovi v krmi, ki se ugotovi ob upoštevanju navodil za uporabo premiksa.

(22)  WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106(12), 775).

(23)  Zgornje koncentracije; zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih pripadnikov iste vrste pod mejo določanja enake meji določanja.

(24)  Komisija bo proučila te pragove za ukrepanje hkrati s proučitvijo mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(25)  Določitev vira kontaminacije. Potem ko je vir določen, se sprejmejo ustrezni ukrepi, kjer je to mogoče, za zmanjšanje ali odpravo vira kontaminacije.

(26)  V veliko primerih morda ne bo treba opraviti preiskave vira kontaminacije, ker je raven prisotnosti na nekaterih območjih blizu praga za ukrepanje ali nad njim. Vseeno je treba, če je prag za ukrepanje presežen, zapisati vse informacije, kot so čas vzorčenja, geografsko poreklo, vrste rib itd., glede na prihodnje ukrepe za upravljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih spojin v teh snoveh za prehrano živali.

Pripadnik iste vrste

Vrednost dejavnika ekvivalence toksičnosti (TEF)

Dibenzo-p-dioksini (‚PCDD‘) in dibenzofurani (‚PCDF‘)

2,3,7,8-TCDD

1

1,2,3,7,8-PeCDD

1

1,2,3,4,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDD

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDD

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDD

0,01

OCDD

0,0001

2,3,7,8-TCDF

0,1

1,2,3,7,8-PeCDF

0,05

2,3,4,7,8-PeCDF

0,5

1,2,3,4,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,7,8,9-HxCDF

0,1

2,3,4,6,7,8-HxCDF

0,1

1,2,3,4,6,7,8-HpCDF

0,01

1,2,3,4,7,8,9-HpCDF

0,01

OCDF

0,0001

‚Dioksinom podobni‘ ne-orto PCB + mono-orto PCB

 

 

Ne-orto PCB

PCB 77

0,0001

PCB 81

0,0001

PCB 126

0,1

PCB 169

0,01

Mono-orto PCB

PCB 105

0,0001

PCB 114

0,0005

PCB 118

0,0001

PCB 123

0,0001

PCB 156

0,0005

PCB 157

0,0005

PCB 167

0,00001

PCB 189

0,0001

 

 

 

 

Uporabljene okrajšave: ‚T‘ = tetra; ‚Pe‘ = penta; ‚Hx‘ = heksa; ‚Hp‘ = hepta; ‚O‘ = okta; ‚CDD‘ = klorodibenzodioksin; ‚CDF‘ = klorodibenzofuran; ‚CB‘ = klorobifenil.


Top