EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009R0074

Uredba Sveta (ES) št. 74/2009 z dne 19. januarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

OJ L 30, 31.1.2009, p. 100–111 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 068 P. 100 - 111

No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; razveljavil 32013R1305

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/74/oj

31.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/100


UREDBA SVETA (ES) št. 74/2009

z dne 19. januarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (2),

po posvetovanju z Odborom regij (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V oceni izvajanja reforme skupne kmetijske politike (SKP) iz leta 2003 so bili kot odločilni novi izzivi za evropsko kmetijstvo opredeljeni podnebne spremembe, energija iz obnovljivih virov, gospodarjenje z vodami, biotska raznovrstnost in prestrukturiranje sektorja mleka.

(2)

V zvezi s tem je Komisija 20. novembra 2007 predložila sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Priprava na pregled ‚zdravstvenega stanja‘ reforme SKP“. To sporočilo in nadaljnje razprave Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij o njegovih glavnih prvinah, pa tudi številna mnenja, ki izhajajo iz posvetovanj z javnostjo, bi bilo treba upoštevati.

(3)

Skupnost je kot pogodbenica Kjotskega protokola (4) pozvana, naj v skladu s svojimi nacionalnimi razmerami izvede in/ali podrobneje oblikuje politike in ukrepe, kot je spodbujanje trajnostnih oblik kmetijstva ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb. Poleg tega Kjotski protokol pogodbenice zavezuje, da oblikujejo, izvajajo, objavijo in redno posodabljajo nacionalne in po potrebi regionalne programe, ki vsebujejo ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in ukrepe za olajšanje ustreznega prilagajanja na podnebne spremembe. Taki programi bi med drugim zadevali kmetijstvo in gozdarstvo. Vlogo podpore za razvoj podeželja bi bilo treba v tem okviru nadalje krepiti. Trdni znanstveni dokazi potrjujejo potrebo po nujnem ukrepanju. Skupnost je bila tudi pozvana, naj preuči vse možne načine zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Čeprav je evropsko kmetijstvo več kakor drugi sektorji prispevalo k zajezitvi emisij toplogrednih plinov, bo v prihodnosti ta sektor pozvan, naj okrepi prizadevanja za zmanjšanje emisij kot del globalne strategije EU o podnebnih spremembah.

(4)

Po resnih težavah, povezanih s pomanjkanjem vode in sušo, je Svet v sklepih z dne 30. oktobra 2007 o „pomanjkanju vode in suši“ poudaril, da bi bilo treba v ustreznih instrumentih SKP dodatno pozornost posvetiti vprašanjem gospodarjenja z vodami, vključno s kakovostjo voda. Za evropsko kmetijstvo je trajnostno gospodarjenje z vodami bistvenega pomena, saj bi tako lahko izboljšali učinkovitost glede količine vode, ki se uporablja za kmetijstvo, in bolje zaščitili kakovost vode. V okviru pričakovanih podnebnih sprememb je verjetno, da bodo območja, ki jih je prizadela suša, vedno obsežnejša in vedno pogostejša.

(5)

Poleg tega je Svet v sklepih o „zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti“ z dne 18. decembra 2006 poudaril, da varovanje biotske raznovrstnosti ostaja glavni izziv, ki ga še zaostrujejo podnebne spremembe in potrebe po vodi, in bo doseganje cilja Skupnosti na področju biotske raznovrstnosti za leto 2010, čeprav je bil dosežen pomemben napredek, zahtevalo dodatna prizadevanja. Evropsko kmetijstvo ima ključno vlogo pri varovanju biotske raznovrstnosti.

(6)

Dejavnosti, povezane s temi prednostnimi nalogami Skupnosti, je treba v programih razvoja podeželja, odobrenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 (5) dodatno okrepiti.

(7)

Inovacije lahko prispevajo predvsem k razvoju novih tehnologij, proizvodov in postopkov ter bodo tako podprle prizadevanja za reševanje podnebnih sprememb, energije iz obnovljivih virov, upravljanje z vodami in biotske raznovrstnosti.. Zato bi bilo treba še posebej spodbujati inovacije v zvezi s temi izzivi, – da bi se izboljšala učinkovitost zadevnih dejavnosti.

(8)

Zaradi odprave režima mlečnih kvot v letu 2015, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (6), se bodo morali zadevni proizvajalci mleka, zlasti v manj razvitih območjih, posebej potruditi, da se bodo prilagodili spremenjenim pogojem. Zaradi tega je primerno, da se ta situacija smatra kot nov izziv, s katerim bi se morale država članice soočiti z namenom, da se s tem zagotovi mehak prehod v sektorju mleka.

(9)

Zaradi pomembnosti teh prednostnih nalog bi morale države članice v svojih programih razvoja podeželja načrtovati dejavnosti, povezane z novimi izzivi in odobrene v skladu s to uredbo.

(10)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa, da se lahko zaradi upoštevanja večjih sprememb pri prednostnih nalogah Skupnosti strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013), sprejete s Sklepom Sveta 2006/144/ES (7), revidirajo. Zato bi morale države članice, ki prejmejo dodatna sredstva, revidirati nacionalne strateške načrte po reviziji strateških smernic Skupnosti, da bi se določil okvir za spremembo programov. Ta obveznost bi morala veljati samo za tiste države članice, ki bodo zaradi uporabe obvezne modulacije po Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (8) od leta 2010 dalje prejemale dodatna finančna sredstva, od leta 2011 pa tudi zneskeneporabljenih sredstev iz nacionalnih zgornjih mej shem enotnega plačila v skladu z navedeno uredbo, za katere se države članice odločijo, da jih prenesejo v EKSRP..

(11)

Potrebno je določiti rok za vključitev dejavnosti, povezanih z novimi izzivi, v programe razvoja podeželja in za predložitev spremenjenih programov razvoja podeželja Komisiji, da bi državam članicam omogočili dovolj časa za spremembo njihovih programov razvoja podeželja glede na revidirane strateške smernice Skupnosti in nacionalne strateške načrte.

(12)

Ker Akta o pristopu iz let 2003 in 2005 določata, da bodo kmetje v novih državah članicah z izjemo Bolgarije in Romunije prejeli neposredna plačila v okviru mehanizma postopnega uvajanja, in da se pravila za modulacijo za kmete iz teh držav uporabljajo le od leta 2012 naprej, novim državam članicam ne bo treba revidirati svojih nacionalnih strateških načrtov. Roke za nove države članice za revidiranje in predložitev njihovih programov razvoja podeželja bi bilo treba ustrezno prilagoditi. Ker se iz istega razloga pravila za modulacijo za Bolgarijo in Romunijo ne uporabljajo pred letom 2013, obveznost revizije nacionalnih strateških načrtov in programov razvoja podeželja za ti dve novi državi članici ne bi smela veljati.

(13)

Zaradi novih obveznosti bi bilo treba prilagoditi vsebinske zahteve za programe razvoja podeželja. Predvideti bi bilo treba nepopoln seznam vrst dejavnosti in njihovih morebitnih vplivov, da bi državam članicam pomagali opredeliti ustrezne dejavnosti, povezane z novimi izzivi na področju pravnega okvira za razvoj podeželja.

(14)

Da bi zagotovili dodatne spodbude za upravičence za uvedbo dejavnosti, povezanih z novimi prednostnimi nalogami, bi bilo treba dopustiti možnost določitve višjih zneskov in stopenj podpore za take dejavnosti.

(15)

Za izboljšanje sodelovanja pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij na področjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva bi bilo treba glede sestave projektnih partnerjev dopustiti večjo prožnost.

(16)

Kmetom, katerim so se občutno zmanjšala neposredna plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (9), bi bilo treba od proračunskega leta 2011 dalje odobriti prehodno, degresivno in nediskriminatorno podporo za prestrukturiranje. Tovrstna podpora bi se morala dodeliti v okviru programov razvoja podeželja, da bi se zadevnim kmetom pomagalo prilagoditi na spremenjene pogoje, s tem da bi se usmerili na druge gospodarske dejavnosti znotraj in izven kmetijstva.

(17)

Zaradi zagotovitve večje prožnosti pri podporah s kmetijsko-okoljskimi posledicami, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da prenehajo izvrševati plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe in v enaki višini zagotovijo podporo v okviru prvega stebra, pod pogojem, da se pri tem upoštevajo gospodarski interesi in upravičena pričakovanja upravičencev ter da se ohrani korist za okolje.

(18)

Z Uredbo (ES) št. 1782/2003 je bilo uvedeno načelo, da se neposredna plačila za kmete, ki ne izpolnjujejo določenih zahtev na področju javnega zdravja, zdravja živali in rastlin, okolja in dobrega počutja živali, zmanjšajo oziroma se kmet izključi iz sistema neposrednih plačil. Z Uredbo (ES) št. 1698/2005 je bilo isto načelo uvedeno za določene ukrepe na področju razvoja podeželja. Ta ureditev „navzkrižne skladnosti“ je sestavni del podpore Skupnosti v obliki neposrednih plačil in podpore za razvoj podeželja. Vsekakor pa med obema področjema uporabe obstajajo razlike, saj nekatere določbe ureditve navzkrižne skladnosti za neposredna plačila niso vključene v tovrstno ureditev za razvoj podeželja. Zaradi skladnosti bi bilo treba ureditev navzkrižne skladnosti za razvoj podeželja prilagoditi ureditvi za neposredna plačila, in sicer predvsem glede odgovornosti pri prenosu zemljišč, najnižjega praga za znižanja in izključitve iz neposrednih plačil, manjših kršitev skladnosti, posebnih meril, ki jih je treba upoštevati pri določitvi podrobnih predpisov o znižanju in izključitvi iz neposrednih plačil, in novih rokov za upoštevanje zahtev za dobro počutje živali v novih državah članicah.

(19)

V skladu z Uredbo (ES) 73/2009 je treba finančna sredstva, ki so na voljo zaradi uporabe obvezne modulacije po navedeni uredbi in od leta 2011 zneske neporabljenih sredstev iz nacionalnih zgornjih mej sheme enotnega plačila v skladu z navedeno uredbo, za katere se države članice odločijo, da jih prenesejo v EKSRP, uporabiti za spodbujanje razvoja podeželja. Primerno je zagotoviti, da se znesek, ki je enak zneskom navedenih finančnih sredstev, uporabi za podporo dejavnosti, povezanih z novimi izzivi.

(20)

Glede na dodatno, posebno in zavezujočo uporabo teh zneskov, ki ustrezajo navedenim finančnim sredstvom, vzpostavljeno ravnotežje med cilji podpore za razvoj podeželja ne bi smelo biti prizadeto.

(21)

Ker se na ravni Skupnosti pojavljajo novi pomembni izzivi, na katere se je treba odzvati, bi bilo treba povečati znesek iz EKSRP, da bi spodbudili izvajanje tozadevnih dejavnosti.

(22)

Vlogo in funkcije nadzornega odbora glede na spremembe pri programih razvoja podeželja bi bilo treba spremeniti, da se poveča njegova učinkovitost.

(23)

Zaradi pravne varnosti in enostavnosti je primerno razjasniti in uskladiti določbe, ki predvidevajo neuporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo.

(24)

Povečati bi bilo treba najvišji znesek podpore, da bi se še dodatno olajšal zagon dejavnosti mladih kmetov in kasnejše strukturno prilagajanje njihovih gospodarstev.

(25)

Ta uredba bi morala skupaj z Uredbo (ES) št. 73/2009 veljati od 1. januarja 2009, da bi se tako pravočasno zagotovil novi okvir za izvajanje revidiranega nacionalnega strateškega načrta in programov za razvoj podeželja, predvsem glede zneskov, ki so na voljo zaradi uporabe modulacije. Glede na naravo njenih določb, retroaktivna uporaba ne bi smela posegati v načelo pravne varnosti za zadevne upravičence. Ob upoštevanju tega načela bi morali spremenjeni predpisi o spoštovanju sistema navzkrižne skladnosti veljati od 1. januarja 2010 dalje.

(26)

Uredbo (ES) št. 1698/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1698/2005 se spremeni:

(1)

V členu 11(3) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

seznam programov razvoja podeželja, s katerimi se izvaja nacionalni strateški načrt, okvirna dodeljena sredstva EKSRP za vsak program, vključno z zneski, določenimi v členu 12(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005, in ločena navedba zneskov, določenih v členu 69(5a) te uredbe.“;

(2)

V poglavju II se vstavi naslednji člen:

„Člen 12a

Revizija

1.   Vsaka država članica, ki od leta 2010 prejema dodatna sredstva, ki so na voljo zaradi uporabe obvezne modulacije po členih 9(4) in 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (10), od leta 2011 pa tudi zneske, ki izhajajo iz člena 136 te uredbe, v skladu s postopkom iz člena 12(1) te uredbe revidira svoj nacionalni strateški načrt po reviziji strateških smernic Skupnosti, kakor je navedeno v členu 10 te uredbe.

2.   Revidiran nacionalni strateški načrt iz odstavka 1 tega člena se Komisiji pošlje najkasneje 30. junija 2009.

(3)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Posebne dejavnosti, povezane z nekaterimi prednostnimi nalogami

1.   Od 1. januarja 2010 države članice v svojih programih razvoja podeželja v skladu s svojimi posebnimi potrebami določijo vrste dejavnosti z naslednjimi prednostnimi nalogami, ki so opisane v strateških smernicah Skupnosti in podrobneje določene v nacionalnih strateških načrtih:

(a)

podnebne spremembe,

(b)

obnovljivi viri energije,

(c)

gospodarjenje z vodami,

(d)

biotska raznovrstnost,

(e)

ukrepi v zvezi s prestrukturiranjem sektorja mleka,

(f)

inovacije v zvezi s prednostnimi nalogami iz točk (a), (b), (c) in (d).

Cilj vrste dejavnosti, povezanih s prednostnimi nalogami iz prvega podstavka, je med drugim doseči možne učinke, navedene v Prilogi II. Okvirni seznam takšnih vrst dejavnosti in njihovih možnih učinkov je določen v navedeni prilogi.

Revidirani programi razvoja podeželja v zvezi z dejavnostmi iz tega odstavka se Komisiji predložijo najkasneje 30. junija 2009.

2.   Od 1. januarja 2010 se za vrste dejavnosti iz odstavka 1 lahko stopnje intenzitete pomoči iz Priloge I povečajo za 10 odstotnih točk.

3.   Od 1. januarja 2010 vsak program razvoja podeželja prav tako vključuje:

(a)

seznam vrst dejavnosti in informacije iz člena 16(c) o posebnih vrstah dejavnosti iz odstavka 1 tega člena;

(b)

preglednico, v kateri je za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 določen skupni prispevek Skupnosti za vrste dejavnosti iz odstavka 1 tega člena.

4.   Za nove države članice, kakor so opredeljene v členu 2(g) Uredbe (ES) št. 73/2009, so začetni datumi, ki so navedeni v uvodnem besedilu odstavkov 1 in 31. januar 2013, datum, ko predložijo revidirani programi razvoja podeželja iz odstavka 1 je 31. junij 2012 ter obdobje navedeno v točki (b) odstavke 3 je od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013.

5.   Odstavki 1, 3 in 4 se ne uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo.“

(4)

V členu 17 se doda naslednji odstavek:

„3.   Zneski, enaki zneskom, ki so posledica uporabe obvezne modulacije po členu 69(5a), se ne upoštevajo v skupnem prispevku EKSRP, od katerega se izračuna najmanjši finančni prispevek Skupnosti na os, kakor je predvideno v odstavkih 1 in 2 tega člena.“

(5)

V členu 20(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)

prehodne ukrepe:

(i)

ki podpirajo delno samooskrbna kmetijska gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja (za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško);

(ii)

ki podpirajo ustanavljanje skupin proizvajalcev (za Bolgarijo, Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško);

(iii)

ki podpirajo kmetijska gospodarstva, ki so zaradi reforme skupne tržne ureditve v postopku prestrukturiranja, vključno z diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti“.

(6)

V členu 29(1) se doda naslednji stavek:

„Sodelovanje vključuje vsaj dva akterja, od katerih je vsaj eden bodisi primarni proizvajalec oziroma pripada predelovalni industriji.“

(7)

V pododdelku 4 „Pogoji za prehodne ukrepe“ se vstavi naslednji člen:

„Člen 35a

Gospodarstva, ki so zaradi reforme skupne tržne ureditve v postopku prestrukturiranja

1.   pora iz člena 20 d)(iii) za kmetijska gospodarstva, ki so zaradi reforme skupne tržne ureditve v postopku prestrukturiranja, vključno z diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, se podeli kmetom, katerih neposredna plačila se v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 v letu 2010 zmanjšajo za več kot 25 % v primerjavi z letom 2009, in ki predložijo poslovni načrt.

2.   Po dvanajstih mesecih se preuči, v kolikšni meri se upošteva poslovni načrt iz odstavka 1.

3.   Podpora se v obliki postopno padajoče pavšalne pomoči izplača le v letih 2011, 2012 in 2013. Podpora je omejena na najvišji znesek iz Priloge I in v vsakem primeru ne preseže 50 % zmanjšanja neposrednih plačil v primerjavi z letom 2009 v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003.“

(8)

V členu 39(3) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice lahko prenehajo izvrševati plačila, ne da bi moral zadevni upravičenec povrniti že prejeto podporo, če:

(a)

je v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009 ponovno na razpolago podpora, v okviru katere se uporabljajo pravila, ki imajo prav tako obsežen kmetijsko-okoljski vpliv kot končani kmetijsko-okoljski ukrepi,

(b)

ta podpora finančno ni manj ugodna za zadevnega upravičenca,

(c)

je zadevni upravičenec ob prevzemu svojih zavez obveščen o tej možnosti.“

(9)

Naslednji člen se vstavi v pododdelku 4 „Spoštovanje standardov“:

„Člen 50a

Glavne zahteve

1.   Upravičenec, ki prejema plačila po členu 36(a)(i) do (v) ter (b)(i), (iv) in (v), na celotnem gospodarstvu spoštuje z zakonom predpisane zahteve o upravljanju ter načela dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz členov 5 in 6 ter prilog II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009.

Obveznost spoštovanja z zakonom predpisanih zahtev o upravljanju ter načel dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja iz prvega pododstavka ne velja za nekmetijske dejavnosti na gospodarstvu in nekmetijske površine, za katere se ne zahteva podpora v skladu s členi 36(b)(i), (iv) in (v) te uredbe.

2.   Pristojni državni organ upravičencu predloži, med drugim z uporabo elektronskih sredstev, seznam zakonsko predpisanih zahtev o upravljanju ter zahtev o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, ki jih je treba izpolnjevati.“

(10)

Člen 51(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Če zakonsko predpisane zahteve o upravljanju ali o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih niso izpolnjeni kadar koli v danem koledarskem letu (v nadaljevanju: ‚zadevno koledarsko leto‘) in je zadevno neizpolnjevanje posledica dejanja ali opustitve dejanja, za katero je neposredno odgovoren upravičenec, ki je v zadevnem koledarskem letu predložil zahtevek za plačilo na podlagi člena 36(a)(i) do (v) ter (b)(i), (iv) in (v), se celotni znesek teh plačil, ki se dodeli ali naj bi se dodelil temu upravičencu za zadevno koledarsko leto, v skladu s podrobnimi pravili iz odstavka 4 zniža ali izključi.

Znižanje ali izključitev iz prvega pododstavka se uporablja tudi v primerih, ko minimalne zahteve za uporabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin iz člena 39(3) niso izpolnjene kadar koli v zadevnem koledarskem letu in je zadevno neizpolnjevanje posledica dejanja ali opustitve dejanja, za katero je neposredno odgovoren upravičenec, ki je predložil zahtevek za plačilo na podlagi člena 36(a)(iv).

Prvi in drugi pododstavek se prav tako uporabljata, če je zadevna neskladnost posledica dejanja ali opustitve, za katero je neposredno odgovorna oseba, na katero ali s katere je bilo zemljišče preneseno.

V tem odstavku pomeni ‚prenos‘ katero koli vrsto transakcije, s katero zemljišče preneha biti na razpolago prenosniku.“

Z odstopanjem od tretjega pododstavka se pri osebi, ki je neposredno odgovorna za dejanje ali opustitev in je v zadevnem koledarskem letu vložila zahtevek za plačilo, znižanje ali izključitev uporabi za skupni znesek plačil, ki so ali bodo dodeljena tej osebi.

(11)

Člen 51(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Znižanje ali izključitev plačil iz odstavka1 tega člena se ne uporablja za standarde, za katere je bilo odobreno obdobje mirovanja v skladu s členom 26(1) v tem obdobju mirovanja.

Ne glede na odstavek 1 in v skladu s pogoji, določenimi v podrobnih pravilih iz odstavka 4, se lahko države članice odločijo, da ne uporabijo znižanja ali izključitve v višini 100 EUR ali manj na upravičenca in na koledarsko leto.

Če se država članica odloči, da bo uporabila možnost, predvideno v drugem pododstavku, sprejme pristojni organ v naslednjem letu ukrepe, potrebne za zagotovitev, da upravičenec odpravi zadevne ugotovljene kršitve. Upravičenca se obvesti o ugotovljeni kršitvi in obveznosti za odpravo te kršitve.“

(12)

Člen 51(3) se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku,točka (c) se datum „1. januar 2011“ nadomesti s „1. januar 2013“

(b)

v tretjem pododstavku, točka (c) se datum 1. januar 2014 nadomesti s „1. januar 2016“.

(13)

Člen 51(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Natančna pravila za znižanja ali izključitve se določijo v skladu s postopkom iz člena 90(2). Pri tem se upoštevajo teža, obseg, trajanje in ponavljanje kršitve ter naslednja merila:

(a)

Če gre za malomarnost, odstotek znižanja ne sme presegati 5 %, v primeru ponavljajoče se kršitve pa 15 %.

V utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da se znižanje ne uporabi, če gre glede na težo, obseg in trajanje za manjšo kršitev. Za manjše pa se ne morejo šteti kršitve, ki predstavljajo neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali.

Če upravičenec ni sprejel takojšnega ukrepa za odpravo ugotovljene kršitve, sprejme pristojni organ potrebne ukrepe, ki so po potrebi lahko omejeni na administrativni nadzor in s katerimi se zagotovi, da upravičenec odpravi zadevno ugotovljeno kršitev. Upravičenca se obvesti o ugotovljeni manjši kršitvi in obveznosti za njeno odpravo.

(b)

Če gre za namerno povzročeno kršitev, odstotek znižanja načeloma ne sme biti manjši od 20 % in se lahko povzpne do popolne izključitve iz ene ali več shem pomoči ter se uporablja eno ali več koledarskih let.

(c)

V vsakem primeru skupni znesek znižanj in izključitev za eno koledarsko leto ne sme biti višji od skupnega zneska iz člena 51(1).“

(14)

V členu 69 se vstavijo naslednji odstavki:

„5a.   Znesek, ki je enak zneskom, ki so na voljo zaradi uporabe obvezne modulacije po členu 9(4) in členu 10(3), in – od leta 2011 – zneske, ki izhajajo iz člena 136 Uredbe (ES) št. 73/2009, države članice porabijo izključno v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2015 kot podporo Skupnosti v okviru trenutnih programov razvoja podeželja za vrste dejavnosti iz člena 16a te uredbe.

Za nove države članice, kakor so opredeljene v členu 2(g) Uredbe (ES) št. 73/2009, je obdobje iz prvega pododstavka od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2015.

Prva dva pododstavka se ne uporabljata za Bolgarijo in Romunijo.

5b.   Če je ob zaključku programa dejanski prispevek Skupnosti, porabljen za dejavnosti iz odstavka 5a tega člena, nižji od zneska iz člena 5a tega člena, država članica povrne v splošni proračun Evropskih skupnosti razliko do zneska, za katerega so bila presežena skupna dodeljena sredstva na voljo za tiste dejavnosti, ki niso navedene v členu 16a.

5c.   Zneski iz odstavka 5a tega člena se pri uporabi člena 25 Uredbe (ES) št. 1290/2005 ne upoštevajo.“

(15)

Členu 70(4) se doda naslednji pododstavek:

„Ne glede na zgornje meje, določene v odstavku 3, se lahko prispevek EKSRP za vrste dejavnosti iz člena 16a te uredbe za konvergenčne regije poveča do 90 %, za nekonvergenčne pa do 75 %, do zneska, ki je na voljo zaradi uporabe obvezne modulacije po členu 9(4) in členu 10(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, in od leta 2011 do zneskov, ki izhajajo iz člena 136 navedene uredbe.“

(16)

V členu 78 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

obravnava in sprejme kakršne koli bistvene predloge za spremembe v programih razvoja podeželja.“

(17)

V členu 88 (1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vendar se brez poseganja v člen 89 te uredbe členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi in v skladu s to uredbo v okviru člena 36 Pogodbe.“

(18)

Beseda „Priloga“ se nadomesti z besedo „Priloga I“ v naslovu Priloge in v naslednjih členih: 22(2), 23(6), 24(2), 26(2), 27(3), 28(2), 31(2), 32(2), 33, 34(3), 35(2), 37(3), 38(2), 39(4), 40(3), 43(4), 44(4), 45(3), 46, 47(2), 88(2), 88(4), 88(6).

(19)

Priloga se spremeni na naslednji način:

(a)

Znesek v EUR za „pomoč za zagon dejavnosti“ iz člena 22(2), naveden v tretjem stolpcu prve vrstice, se nadomesti z naslednjim:

„70 000“.

(b)

Naslednja vrstica se vstavi za enajsto vrstico o podpori za skupine proizvajalcev po členu 35(2):

„35a(3)

Najvišji znesek podpore za prestrukturiranje zaradi reforme skupne tržne ureditve

 

Na gospodarstvo

4 500

3 000

1 500

v 2011

v 2012

v 2013“

(c)

Opomba „*“ se nadomesti z naslednjim:

„(*)

Pomoč za zagon dejavnosti se lahko dodeli v obliki enkratne premije do največ 40 000 EUR ali v obliki subvencije obrestne mere, katere kapitalizirana vrednost ne sme presegati 40 000 EUR. Za obe obliki pomoči skupaj pa najvišja vrednost ne sme presegati 70 000 EUR.“

(d)

Opomba „****“ se nadomesti z naslednjim:

„****

Ti zneski se lahko povečajo za vrste dejavnosti, navedene v členu 16a te uredbe, in v drugih izjemnih primerih ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v programih razvoja podeželja.“

(20)

Doda se nova Priloga II, katere besedilo je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009, razen točk (10), (11) in (13) člena 1, ki se uporabljajo od 1. januarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. januarja 2009

Za Svet

Predsednik

P. GANDALOVIČ


(1)  Mnenje z dne 19. novembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu)

(2)  Mnenje z dne 23. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje podano po neobveznem posvetovanju.

(3)  Mnenje z dne 8. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje podano po neobveznem posvetovanju.

(4)  Odločba Sveta 2002/358/ES (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(6)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(7)  UL L 55, 25.2.2006, str. 20.

(8)  Glej stran 16 tega Uradnega lista.

(9)  UL L 270, 21.20.2003, str. 1.

(10)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16“;


PRILOGA

„PRILOGA II

Okviren seznam vrst dejavnosti in možnih učinkov, povezanih s prednostnimi nalogami iz člena 16a

Prednostna naloga: prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanje njihovih učinkov

Vrsta dejavnosti

Členi in ukrepi

Možni učinki

Izboljšati učinkovitost uporabe dušikovega gnojila (npr. zmanjšana uporaba, oprema, precizno kmetijstvo), izboljšanje skladiščenja hlevskega gnoja

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 39: kmetijsko okoljska plačila

Zmanjšanje emisij metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O)

Izboljšanje energetske učinkovitosti (npr. uporaba gradbenih materialov, ki znižujejo toplotno izgubo)

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Člen 29: sodelovanje za razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) z varčevanjem z energijo

Preventivni mehanizmi proti škodljivim učinkom ekstremnih podnebnih razmer (npr. postavljanje mrež proti toči)

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Zmanjšanje negativnih učinkov ekstremnih vremenskih razmer na proizvodni potencial kmetijstva

Prakse upravljanja s tlemi (npr. metode obdelave tal, dopolnilni posevki, diverzifikacija kolobarjenja)

Člen 39: kmetijsko okoljska plačila

Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika;

prilagoditev na učinke podnebnih sprememb na tla

Sprememba rabe zemljišč (npr. pretvorba ornega zemljišča v pašnike, trajna praha)

Člen 39: kmetijsko okoljska plačila

Člen 41: neproizvodne naložbe

Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika

Ekstenzifikacija živinoreje (npr. zmanjšanje obremenitve na površino) in upravljanje s travinjem

Člen 39: kmetijsko okoljska plačila

Zmanjšanje emisij metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O)

Pogozdovanje, vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov

Člena 43 in 45: prvo pogozdovanje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč

Člen 44: prva vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov na kmetijskih zemljiščih

Zmanjšanje didušikovega oksida (N2O); sekvestracija ogljika

Preprečevanje poplav in upravljalni ukrepi (npr. projekti za zaščito pred obalnimi poplavami in poplavami v notranjosti)

Člen 20: obnavljanje proizvodnega potenciala kmetijstva, ki ga prizadenejo naravne nesreče, in sprejetje ustreznih preventivnih ukrepov

Zmanjšanje negativnih učinkov ekstremnih vremenskih razmer na proizvodni potencial kmetijstva

Usposabljanje kmetijskih svetovalnih služb in sodelovanje z njimi na področju podnebnih sprememb

Člen 21: poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja

Člen 24: uporaba svetovalnih storitev

Člen 58: usposabljanje in informiranje

Zagotavljanje usposabljanja in svetovanja kmetom, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov in da bi se prilagodili podnebnim spremembam

Preventivni ukrepi za preprečevanje gozdnih požarov in s podnebjem povezanih naravnih nesreč

Člen 48: obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje preventivnih ukrepov

Sekvestracija ogljika v gozdovih in preprečevanje emisij ogljikovega dioksida (CO2); zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb na gozdove

Prehod k odpornejšim vrstam dreves

Člen 47: gozdno-okoljski ukrepi

Člen 49: neproizvodne naložbe

Zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb na gozdove

Prednostna naloga: obnovljivi viri energije

Vrsta dejavnosti

Členi in ukrepi

Možni učinki

Proizvodnja bioplina z uporabo organskih odpadkov (na kmetiji in lokalna proizvodnja)

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 53: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

Nadomestitev fosilnih goriv; zmanjšanje metana (CH4)

Trajne energetske poljščine (hitro-rastoči panjevec in trave)

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Nadomestitev fosilnih goriv; sekvestracija ogljika; zmanjšanje didušikovega oksida (N2O)

Predelava kmetijske/gozdne biomase za obnovljive vire energije

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, proizvodnih postopkov in tehnologij na področjih kmetijstva in prehrane ter gozdarstva

Člen 53: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

Člen 54: podpora ustanavljanju in razvoju podjetij

Nadomestitev fosilnih goriv

Instalacije/infrastruktura za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije (sončna in vetrna energija, geotermalna energija)

Člen 53: diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

Člen 54: podpora ustanavljanju in razvoju podjetij

Člen 56: osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo

Člen 30: infrastruktura, povezana z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva

Nadomestitev fosilnih goriv

Informacije in razširjanje znanja o obnovljivih virih energije

Člen 21: poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja

Člen 58: usposabljanje in informiranje

Povečati ozaveščenost in poglobiti znanje ter tako posredno povečati učinkovitost drugih dejavnosti v zvezi z obnovljivimi viri energije

Prednostna naloga: upravljanje z vodo

Vrsta dejavnosti

Členi in ukrepi

Možni učinki

Tehnologije za varčevanje z vodo (npr. učinkoviti namakalni sistemi)

Shranjevanje vode (tudi na območjih, kjer je vode v izobilju)

Proizvodne tehnike za varčevanje z vodo (npr. prilagojene pridelovalne strukture)

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 30: infrastruktura

Člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Izboljšati zmogljivosti za bolj učinkovito rabo vode in izboljšati zmogljivosti za shranjevanje vode

Obnova mokrišč

Pretvorba kmetijskega zemljišča v močvirja

Člen 41: neproizvodne naložbe

Člen 39: kmetijsko okoljska plačila

Člen 38: plačila v okviru Nature 2000

Ohranjanje visokokakovostnih vodnih teles; zaščita in izboljšanje kakovosti vode

Pretvorba kmetijskega zemljišča v gozd/kmetijsko-gozdarske sisteme

Člena 43 in 45: prvo pogozdovanje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč

Zaščita in izboljšanje kakovosti vode

Naprave za obdelavo odpadnih voda na kmetijah ter pri predelavi in trženju

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Člen 28: dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Izboljšati zmogljivosti za bolj učinkovito rabo vode

Razvoj polnaravnih vodnih teles

Ustvarjanje naravnih bregov

Vijugaste reke

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

Ohranjanje visokokakovostnih vodnih teles; zaščita in izboljšanje kakovosti vode

Načini upravljanja tal (npr. naknadni posevki, ekološko kmetijstvo, pretvorba ornega zemljišča v trajne pašnike)

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Prispevek k zmanjšanju spiranja različnih sestavin v vodo, vključno s fosforjem

Informacije in razširjanje znanja o gospodarjenju z vodami

Člen 21: poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja

Člen 58: usposabljanje in informiranje

Povečati ozaveščenost in poglobiti znanje ter tako posredno povečati učinkovitost drugih dejavnosti v zvezi z obnovljivimi viri energije

Prednostna naloga: biotska raznovrstnost

Vrsta dejavnosti

Členi in ukrepi

Možni učinki

Brez uporabe gnojil in pesticidov na kmetijskem zemljišču visoke vrednosti

Ekstenzivne oblike živinoreje

Integrirana in ekološka pridelava

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Ohranjanje vrst vegetacije, bogatih po vrstah, zaščita in ohranjanje travinja

Poljski in obrežni mejni pasovi trajnic ter biogojišča

Priprava načrtov za upravljanje za Naturo 2000

Gradnja/upravljanje biotopov/habitatov na in izven lokacij Natura 2000

Sprememba rabe zemljišč (ekstenzivno upravljanje s travinjem, pretvorba ornih zemljišč v trajne pašnike, dolgoročna praha)

Upravljanje trajnic visoke naravne vrednosti

Ureditev in ohranjanje travniških sadovnjakov

Člena 38 in 46: plačila v okviru Nature 2000

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Člen 41: neproizvodne naložbe

Člen 47: gozdarsko-okoljska plačila

Člen 57: ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja

Zaščitene ptice in druge prosto živeče živali ter izboljšana mreža biotopov; zmanjšan vnos škodljivih snovi v mejne habitate ohranjanje zaščitene flore in favne

Pretvorba genske raznovrstnosti

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Ohranjena genska raznovrstnost

Informacije in razširjanje znanja o biotski raznovrstnosti

Člen 21: poklicno usposabljanje in dejavnosti informiranja

Člen 58: usposabljanje in informiranje

Povečati ozaveščenost in poglobiti znanje ter tako posredno povečati učinkovitost drugih dejavnosti v zvezi z biotsko raznovrstnostjo

Prednostna naloga: ukrepi v zvezi s prestrukturiranjem sektorja mleka

Vrsta dejavnosti

Členi in ukrepi

Možni učinki

Podpora za naložbe, povezane z mlečno proizvodnjo

Člen 26: posodabljanje kmetijskih gospodarstev

Izboljšanje konkurenčnosti sektorja mleka

Izboljšanje predelave in trženja mlečnih proizvodov

Člen 28: povečanje vrednosti kmetijskih in gozdarskih proizvodov

Izboljšanje konkurenčnosti sektorja mleka

Inovacije, povezane s sektorjem mleka

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Izboljšanje konkurenčnosti sektorja mleka

Premija za travinje in ekstenzivna živinoreja; kološka pridelava, povezana z mlečno proizvodnjo; premija za trajne pašnike na območjih z omejenimi možnostmi; premija za pašo

Člen 39: kmetijsko-okoljska plačila

Okrepitev pozitivnih okoljskih vplivov sektorja mleka

Prednostna naloga: inovativni pristopi v zvezi s prednostnimi nalogami iz člena 16a (1), (a), (b), (c) in (d).

Inovativne dejavnosti za obravnavo ukrepov blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam

Inovativne dejavnosti v podporo razvoju obnovljivih virov energije

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Nadomestitev fosilnih goriv in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Inovativne dejavnosti za okrepitev upravljanja z vodami

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Izboljšanje zmogljivosti za učinkovitejšo rabo vode in izboljšanje kakovosti vode

Inovativne dejavnosti v podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti

Člen 29: sodelovanje pri razvoju novih proizvodov, postopkov in tehnologij

Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti“


Top