EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005R1055

Uredba Sveta (ES) št. 1055/2005 z dne 27. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

OJ L 352M , 31.12.2008, p. 183–186 (MT)
OJ L 174, 7.7.2005, p. 1–4 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 10 Volume 003 P. 152 - 155
Special edition in Romanian: Chapter 10 Volume 003 P. 152 - 155
Special edition in Croatian: Chapter 10 Volume 003 P. 79 - 82

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/1055/oj

7.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 174/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1055/2005

z dne 27. junija 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 99(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 252 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pakt za stabilnost in rast so prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o krepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (3), Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (4) in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast (5). Pakt za stabilnost in rast se je izkazal kot uporaben za utrditev proračunske discipline in je s tem prispeval k visoki stopnji makroekonomske rasti z nizko inflacijo in nizkimi obrestnimi merami, kar je nujen pogoj za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest.

(2)

Svet je 20. marca 2005 sprejel poročilo z naslovom „Izboljšanje izvajanja Pakta za stabilnost in rast“, katerega namen je krepiti upravljanje in nacionalno odgovornost do fiskalnega okvira z utrditvijo gospodarskih temeljev in učinkovitosti Pakta tako s preventivnega kot s korektivnega vidika, zagotavljati dolgoročno vzdržnost javnih financ, spodbujati rast in izogniti se prelaganju prevelikih bremen na prihodnje generacije. Poročilo je potrdil Evropski svet s Sklepi z dne 23. marca 2005 (6) z ugotovitvijo, da poročilo posodablja in dopolnjuje Pakt za stabilnost in rast ter da to poročilo postane njegov sestavni del.

(3)

V skladu s poročilom Ecofin z dne 20. marca 2005, ki ga je na svojem spomladanskem zasedanju potrdil Evropski svet, države članice, Svet in Komisija ponovno potrjujejo svojo zavezanost učinkovitemu in pravočasnemu izvajanju Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast s skupno podporo in skupnim pritiskom, ter tesnemu in konstruktivnemu sodelovanju pri procesu gospodarskega in fiskalnega nadzora, da bi zagotovili zanesljivost in učinkovitost pravil Pakta.

(4)

Uredbo (ES) št. 1466/97 je treba spremeniti, da se omogoči polna uporaba dogovorjenih izboljšav pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast.

(5)

Pakt za stabilnost in rast opredeljuje obveznost za države članice, da kot srednjeročni cilj dosežejo „proračunsko stanje blizu ravnotežja ali v presežku“. V luči gospodarske in proračunske raznolikosti v Uniji mora biti kljub prihodnjim demografskim spremembam srednjeročni proračunski cilj za posamezne države članice različen, tako da upošteva raznolikost gospodarskih in proračunskih stanj in njihovega razvoja ter fiskalnih tveganj glede vzdržnosti javnih financ. Srednjeročni proračunski cilj lahko za posamezno državo članico odstopa od proračunskega stanja blizu ravnotežja ali v presežku. Vendar pa bi bil za države članice euroobmočja in MMT2 opredeljen razpon srednjeročnih proračunskih ciljev, specifičnih za vsako posamezno državo članico, iz katerega bi bili izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

(6)

V okviru konjunkturnega cikla je treba doseči bolj simetričen pristop k fiskalni politiki s strožjo proračunsko disciplino v času dobrih gospodarskih razmer, s ciljem izogniti se procikličnim politikam, in postopno doseči srednjeročni proračunski cilj. Ravnanje v skladu s srednjeročnim proračunskim ciljem mora državam članicam omogočiti, da obvladajo običajna konjunkturna nihanja in sočasno ohranijo javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo 3 % BDP ter da zagotovijo hiter napredek pri doseganju fiskalne vzdržnosti. To bi moralo omogočiti povečanje proračunskega manevrskega prostora, zlasti za javne naložbe.

(7)

Države članice, ki še niso dosegle svojega srednjeročnega proračunskega cilja, bi morale sprejeti ukrepe za njegovo dosego v okviru konjunkturnega cikla. Države članice euroobmočja ali MMT2 si morajo pri uresničevanju svojega srednjeročnega proračunskega cilja prizadevati za letno minimalno prilagoditev, iz katere so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

(8)

Za krepitev v rast usmerjene narave Pakta je treba pri določanju prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države, ki so ga že dosegle, upoštevati pomembnejše strukturne reforme, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Da se ne ovirajo strukturne reforme, ki nedvoumno izboljšujejo dolgoročno vzdržnost javnih financ, je treba posebno pozornost posvetiti pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje tudi obvezni, v celoti naložbeni pokojninski steber, saj te reforme v času njihove izvedbe povzročijo kratkoročno poslabšanje javnih financ.

(9)

Roke, ki jih je Svet določil za presojo programov za stabilnost in konvergenco, je treba podaljšati, da se omogoči njihova temeljita presoja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1466/97 se spremeni:

1.

Vstavita se naslednji naslov in člen:

„ODDELEK 1A

SREDNJEROČNI PRORAČUNSKI CILJI

Člen 2a

Srednjeročni proračunski cilj za proračunsko stanje je za vsako državo članico različen. Ti srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, lahko odstopajo od zahteve po proračunskem stanju blizu ravnotežja ali v presežku. Poskrbijo za varnostno mejo v zvezi s 3 % javnofinančnim primanjkljajem od BDP; zagotovijo hiter napredek pri doseganju vzdržnosti in tako omogočijo povečanje proračunskega manevrskega prostora, zlasti upoštevajoč potrebe po javnih naložbah.

Upoštevaje te dejavnike se srednjeročni proračunski cilji, specifični za vsako državo članico, za države članice, ki so sprejele euro, in države članice MMT2 določijo v okviru opredeljenega razpona med – 1 % BDP in uravnoteženim proračunskim stanjem ali proračunskim presežkom, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov.

Srednjeročni proračunski cilj države članice se lahko ponovno pregleda, če se izvede strukturna reforma, vsekakor pa vsaka štiri leta.“.

2.

Člen 3(2) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega presežka/primanjkljaja za doseganje tega cilja ter predviden potek splošnega javnega zadolževanja;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

podrobno in kvantitativno oceno proračunskih in drugih ukrepov ekonomske politike, ki so bili sprejeti in/ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje podrobno analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti;“;

(c)

doda se naslednja točka:

„(e)

če je primerno, razloge za odklon od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.“.

3.

Člen 5 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjimi pododstavki:

„1.   Na podlagi ocene Komisije in odbora, ustanovljenega s členom 114 Pogodbe, Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 99 Pogodbe preuči srednjeročni proračunski cilj, ki ga predstavi zadevna država članica, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti in/ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla.

Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP. Svet upošteva, da so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša.

Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.“;

(b)

v odstavku 2 se besedi „dveh mesecih“ nadomestita z besedama „treh mesecih“.

4.

Člen 7(2) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

srednjeročni proračunski cilj in prilagoditveno pot splošnega javnofinančnega presežka/primanjkljaja za doseganje tega cilja ter predviden potek splošnega javnega zadolževanja; srednjeročne cilje monetarne politike; razmerje med temi cilji in stabilnostjo cen in menjalnih tečajev;“;

(b)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

podrobno in kvantitativno oceno prikaza proračunskih in drugih ukrepov ekonomske politike, ki so bili sprejeti in/ali predlagani za dosego ciljev iz programa, ki vsebuje podrobno analizo stroškov in koristi večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti;“;

(c)

doda se naslednja točka:

„(e)

če je primerno, razloge za odklon od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.“.

5.

Člen 9 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjimi pododstavki:

„1.   Na podlagi ocene Komisije in odbora, ustanovljenega s členom 114 Pogodbe, Svet v okviru večstranskega nadzora iz člena 99 Pogodbe preuči srednjeročni proračunski cilj, ki ga predstavi zadevna država članica, preveri, ali so ekonomske predpostavke, na katerih temelji program, verjetne, ali so prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja ustrezne in ali ukrepi, sprejeti in/ali predlagani za upoštevanje teh prilagoditvenih poti, zadoščajo za uresničitev srednjeročnega cilja v okviru konjunkturnega cikla.

Svet pri oceni prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja upošteva, da so prizadevanja za usklajevanje večja v času dobrih gospodarskih razmer, medtem ko so lahko prizadevanja v času slabih gospodarskih razmer manjša. Svet za države članice MMT2 preuči, ali si zadevna država članica prizadeva za letno izboljšanje svojega proračunskega stanja, iz katerega so izločeni vplivi konjunkture ter enkratnih in začasnih ukrepov, ki je potrebno za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP.

Svet pri določanju prilagoditvenih poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za države članice, ki še niso dosegle tega cilja, in pri odobritvi začasnega odklona od tega cilja za države članice, ki so ga že dosegle, pod pogojem, da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja in se pričakuje vrnitev proračunskega stanja v programskem obdobju na srednjeročni proračunski cilj, upošteva izvajanje večjih strukturnih reform, ki imajo neposredne dolgoročne učinke na prihranek pri izdatkih, vključno s spodbujanjem potencialne rasti, in torej preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Posebna pozornost se posveča pokojninskim reformam, ki uvajajo večstebrni sistem, ki vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Državam članicam, ki izvajajo takšne reforme, se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja, ali od samega cilja, pri čemer odklon odraža neto reformne stroške za javno financirani steber, pod pogojem, da odklon ostane začasen in da se glede referenčne vrednosti za primanjkljaj ohrani ustrezna varnostna meja.“;

(b)

v odstavku 2 se besedi „dveh mesecih“ nadomestita z besedama „treh mesecih“.

6.

Sklicevanji na člena 103 in 109(c) Pogodbe se v vsej uredbi nadomestita s sklicevanjema na člen 99 oziroma 114.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 27. junija 2005

Za Svet

Predsednik

J.-C. JUNCKER


(1)  UL C 144, 14.6.2005, str. 17.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 21. junija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2005 (še ni objavljen v Uradnem listu).

(3)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(4)  UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

(5)  UL C 236, 2.8.1997, str. 1.

(6)  Glej Prilogo 2 k Sklepom Evropskega sveta z 22.–23. marca 2005.


Top