EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31976L0115

Direktiva Sveta z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o pritrdiščih varnostnih pasov motornih vozil

OJ L 24, 30.1.1976, p. 6–20 (DA, DE, EN, FR, IT, NL)
Greek special edition: Chapter 13 Volume 003 P. 149 - 163
Spanish special edition: Chapter 13 Volume 004 P. 189 - 203
Portuguese special edition: Chapter 13 Volume 004 P. 189 - 203
Special edition in Finnish: Chapter 13 Volume 004 P. 180 - 192
Special edition in Swedish: Chapter 13 Volume 004 P. 180 - 192
Special edition in Czech: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Estonian: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Latvian: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Lithuanian: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Hungarian Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Maltese: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Polish: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Slovak: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Slovene: Chapter 13 Volume 003 P. 52 - 66
Special edition in Bulgarian: Chapter 13 Volume 002 P. 146 - 160
Special edition in Romanian: Chapter 13 Volume 002 P. 146 - 160
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 001 P. 35 - 48

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/10/2014; razveljavil 32009R0661

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1976/115/oj

31976L0115



Uradni list L 024 , 30/01/1976 str. 0006 - 0020
finska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 4 str. 0180
grška posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 3 str. 0149
švedska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 4 str. 0180
španska posebna izdaja: poglavje 13 zvezek 4 str. 0189
portugalska posebna izdaja poglavje 13 zvezek 4 str. 0189


Direktiva Sveta

z dne 18. decembra 1975

o približevanju zakonodaje držav članic o pritrdiščih varnostnih pasov motornih vozil

(76/115/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila skladno z nacionalno zakonodajo, med drugim nanašajo tudi na pritrdišča varnostnih pasov;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih določb ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [3];

ker so skupne zahteve za notranjo opremo potniškega prostora, razporeditev upravljalnih naprav, streho, naslone in zadnje dele sedežev določene v Direktivi 74/60/EGS [4]; ker so skupne zahteve za notranjo opremo, ki se nanašajo na obnašanje krmilnega mehanizma pri trčenju, določene v Direktivi 74/297/EGS [5]; ker so skupne zahteve za trdnost sedežev in njihovih pritrdišč določene v Direktivi 74/408/EGS [6]; ker bodo pozneje sprejete druge zahteve za notranjo opremo, zlasti za varnostne pasove, naslone za glavo in označevanje upravljalnih naprav;

ker približevanje nacionalne zakonodaje o motornih vozilih zahteva vzajemno priznavanje preskusov, ki jih je opravila država članica na podlagi skupnih zahtev; ker je zaradi učinkovitega delovanja takšnega sistema potrebno, da vse države članice začnejo z istim dnem uporabljati te zahteve,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se nanaša na pritrdišča varnostnih pasov, ki so namenjeni za odrasle osebe na sedežih, obrnjenih v smer vožnje.

Člen 2

V tej direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo kategorije M 1 (opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS), namenjeno uporabi na cesti, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 25 km/h.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije motornega vozila zaradi pritrdišč varnostnih pasov, če ta pritrdišča izpolnjujejo zahteve iz prilog I, III in IV.

Člen 4

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe nekega motornega vozila zaradi pritrdišč varnostnih pasov, če ta pritrdišča izpolnjujejo zahteve iz prilog I, III in IV.

Člen 5

Država članica, ki je podelila homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da bo obveščena o vsaki spremembi katerega koli dela ali lastnosti iz točke 1.1 Priloge I. Pristojni organi te države članice določijo, ali je treba opraviti nove preskuse na spremenjenem tipu vozila in sestaviti novo poročilo. Če takšni preskusi pokažejo neskladnost z zahtevami te direktive, se sprememba ne odobri.

Člen 6

Spremembe, ki so potrebne zaradi prilagajanja zahtevam iz prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 7

1. Države članice sprejmejo in objavijo predpise potrebne za uskladitev s to direktivo do 1. oktobra 1976 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 1977.

2. Države članice po notifikaciji te direktive zagotovijo pravočasno obveščanje Komisije o vseh predlogih zakonov in drugih predpisih, ki jih predlagajo za sprejetje na področju, urejenem s to direktivo, da bi Komisija lahko predložila svoje pripombe.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. decembra 1975

Za Svet

Predsednik

M. Toros

[1] UL C 5, 8.1.1975, str. 41.

[2] UL C 47, 27.2.1975, str. 45.

[3] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[4] UL L 38, 11.2.1974, str. 2.

[5] UL L 165, 20.6.1974, str. 16.

[6] UL L 221, 12.8.1974, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POMEN IZRAZOV, VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE, ZAHTEVE, PRESKUSI, SKLADNOST PROIZVODNJE, NAVODILA

1. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

1.1 izraz "tip vozila" glede na pritrdišča varnostnih pasov pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: merah, obliki in materialu sestavnih delov strukture vozila ali strukture sedežev ali katerega koli drugega dela vozila, na katerem so nameščena pritrdišča varnostnih pasov;

1.2 izraz "pritrdišča varnostnih pasov" označuje dele strukture vozila ali strukture sedeža ali kateri koli drugi del vozila, ki je namenjen za pritrditev sklopa varnostnega pasu;

1.3 izraz "varnostni pas" pomeni sklop trakov z varovalno sponko, napravo za nastavljanje in s pritrdilnimi elementi, ki ga je mogoče pritrditi na vozilo in je namenjen zmanjšanju nevarnosti poškodb uporabnika pri trčenju ali nenadnih pojemkih vozila tako, da omejuje premikanje telesa uporabnika. Takšen sklop se splošno imenuje "sklop varnostnega pasu", pri čemer ta izraz zajema tudi napravo za absorpcijo energije oziroma za navijanje pasu;

1.4 izraz "vodilo traku" pomeni napravo, ki prilagaja lego traku uporabniku sklopa varnostnega pasu;

1.5 izraz "efektivno pritrdišče varnostnega pasu" pomeni točko, ki se uporabi skladno z določili točke 4.4 za določanje kota, ki ga tvori vsak del traku glede na uporabnika; to je točka, na kateri bi moral biti pas pritrjen, da bi dosegel tisto lego pasu, kakršna je predvidena pri uporabi. Ta točka je lahko glede na namestitev delov varnostnega pasu in njihovo pritrditev v pritrdišče tudi dejansko pritrdišče ali pa tudi ne. Na primer:

1.5.1 če varnostni pas vključuje togi del, ki je bodisi fiksno ali vrtljivo pritrjen na spodnje pritrdišče varnostnega pasu, je pri vseh nastavitvah sedeža efektivno pritrdišče tista točka, v kateri je trak pritrjen na ta togi del,

1.5.2 kjer se uporablja vodilo pasu na konstrukciji vozila ali sedeža, se srednja točka vodila na mestu, kjer trak zapušča vodilo na strani uporabnika pasu, šteje za efektivno pritrdišče; trak mora potekati v ravni črti med efektivnim pritrdiščem in uporabnikom,

1.5.3 če trak poteka neposredno od uporabnika na navijalo, ki je pritrjeno na strukturi vozila ali sedeža brez vmesnega vodila pasu, se za efektivno pritrdišče pasu šteje presečišče osi navijala traku s srednjo ravnino traku na navijalu;

1.6 izraz "sedež" pomeni konstrukcijo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali pa tudi ne, vključno s prevleko, ki je namenjena za namestitev odrasle osebe. Ta izraz se nanaša na posamezni sedež in tudi na del sedežne klopi, ki je namenjen za eno osebo;

1.7 izraz "sedežna klop" pomeni sedežno konstrukcijo, vključno s prevleko, namenjeno za vsaj dve odrasli osebi;

1.8 izraz "sedeži v vrsti" pomeni bodisi sedež v obliki sedežne klopi ali pa ločene sedeže drug ob drugem (ki so pritrjeni tako, da so prednja pritrdišča enega sedeža v višini prednjih ali zadnjih pritrdišč drugega sedeža ali pa med njimi), namenjene za eno ali več odraslih oseb;

1.9 izraz "zložljiv (preklopni) sedež" pomeni pomožni sedež za občasno uporabo, ki je navadno zložen;

1.10 izraz "tip sedeža" pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

1.10.1 obliki, merah in materialu strukture sedeža,

1.10.2 tipih in merah sistemov za nastavljanje in vseh blokirnih naprav,

1.10.3 tipu in merah pritrdišč pasov na sedežu, pritrdišč sedeža in ustreznih delov strukture vozila;

1.11 izraz "pritrdišče sedeža" pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na strukturo vozila, vključno z ustreznimi deli strukture vozila;

1.12 izraz "sistem za nastavljanje" pomeni napravo, s katero se sedež oziroma njegovi deli lahko nastavijo v lego, ki ustreza obliki telesa sedeče osebe; ta sistem lahko vključuje zlasti:

1.12.1 vzdolžni premik,

1.12.2 navpični premik,

1.12.3 kotni premik;

1.13 izraz "sistem za odmikanje" pomeni napravo, ki omogoča kotni ali vzdolžni odmik sedeža ali enega izmed njegovih delov brez fiksne vmesne lege zato, da se omogoči lažji dostop potniku;

1.14 izraz "blokirni sistem" pomeni napravo, ki drži sedež ali enega njegovih delov v legi uporabe ter vključuje napravo za blokiranje naslona sedeža v kateri koli legi proti sedežu in sedeža proti vozilu.

2. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE

2.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za tip vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

2.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku in naslednje podatke:

2.2.1 risbe celotne strukture vozila v ustreznem merilu, ki prikazujejo lego pritrdišč varnostnih pasov, ter podrobne risbe pritrditev varnostnih pasov in strukture vozila, na katero so pritrjeni;

2.2.2 specifikacijo uporabljenega materiala, ki lahko vpliva na trdnost pritrdišč varnostnih pasov;

2.2.3 tehnični opis pritrdišč varnostnih pasov;

2.2.4 pri varnostnih pasovih, pritrjenih na strukturo sedeža, podroben opis tipa vozila glede na konstrukcijo sedežev, pritrdišča sedežev ter njihovo namestitev in blokirne sisteme;

2.2.5 risbe sedežev, njihovih pritrdišč na vozilu, sistema nastavitve in blokirnega sistema, ki so v ustreznem merilu in dovolj podrobne.

2.3 Proizvajalec predloži tehnični službi bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa, ki ga je treba homologirati, ali pa dele vozila, štete kot bistvene za preskuse pritrdišča varnostnega pasu, ki jih opravlja tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov.

3. PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE

3.1 Certifikatu o EGS-homologaciji je treba priložiti obrazec, ki ustreza vzorcu iz Priloge II.

4. ZAHTEVE

4.1 Definicije (glej Prilogo III)

4.1.1 Točka H je referenčna točka, ki se določi po postopku, predpisanem v Prilogi IV k Direktivi 74/60/EGS.

4.1.2 Referenčna črta je premica, ki poteka skozi sklep med nogo in medenico ter skozi sklep med vratom in prsnim košem preskusne lutke, kakor kaže slika 2 Priloge IV k Direktivi 74/60/EGS, in ki po merah ustreza 50 % moške populacije.

4.1.3 Točki L1 in L2 sta spodnji efektivni pritrdišči.

4.1.4 Točka C je točka, ki leži 450 mm navpično nad točko H.

4.1.5 Kota α1 in α2 sta kota, ki ju tvori vodoravna ravnina z ravninama, ki sta pravokotni na srednjo vzdolžno ravnino vozila in potekata skozi točko H ter točki L1 in L2.

4.1.6 S je oddaljenost (v milimetrih) efektivnega zgornjega pritrdišča od referenčne ravnine P, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in je določena, kakor sledi:

4.1.6.1 ravnina P je srednja vzdolžna ravnina sedeža, če je lega sedenja določena z obliko sedeža;

4.1.6.2 če lega sedenja ni točno določena, je ravnina P:

4.1.6.2.1 za sedež voznika: navpična ravnina, vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila, ki poteka skozi središče volana v srednji legi, če je nastavljiv;

4.1.6.2.2 za prednji zunanji sedež potnika: ravnina, simetrična z ravnino voznikovega sedeža;

4.1.6.2.3 za zadnje zunanje sedeže: ravnina, ki jo je določil proizvajalec, če se upoštevajo mejne vrednosti za oddaljenost A med srednjo vzdolžno ravnino vozila in ravnino P:

A ≥ 200 mm, če je sedežna klop predvidena samo za dva potnika,

A ≥ 300 mm, če je sedežna klop predvidena za dva ali tri potnike.

4.2 Splošne zahteve

4.2.1 Pritrdišča varnostnih pasov morajo biti konstruirana, izdelana in nameščena tako, da:

4.2.1.1 omogočajo vgradnjo ustreznega varnostnega pasu. Pritrdišča varnostnih pasov na prednjih zunanjih sedežih morajo ustrezati varnostnim pasovom, ki imajo navijalo in prekretno vodilo, in morajo upoštevati zlasti lastnosti trdnosti pritrdišč varnostnih pasov, razen če proizvajalec ne opremi vozila z drugimi tipi varnostnih pasov z navijalom. Če so pritrdišča ustrezna samo za določene tipe varnostnih pasov, je treba te tipe navesti v obrazcu, omenjenem v točki 3.1;

4.2.1.2 kar najbolj zmanjšajo nevarnost drsenja pravilno nameščenega pasu;

4.2.1.3 kar najbolj zmanjšajo nevarnost poškodbe pasu pri stiku z ostrimi togimi deli strukture vozila ali sedeža.

4.2.2 Pri pritrdiščih varnostnih pasov, ki imajo različne lege odvisno od tega, ali omogočajo potnikom vstop v vozilo ali pa jih zadržujejo v vozilu, se uporabljajo zahteve te direktive za pritrdišča pasov v dejanski legi za zadrževanje potnikov.

4.3 Najmanjše število pritrdišč varnostnih pasov, ki jih je treba predvideti

4.3.1 Za prednje sedeže je treba predvideti dve spodnji pritrdišči in eno zgornje pritrdišče varnostnega pasu.

4.3.1.1 Pri prednjih sredinskih sedežih se štejeta dve spodnji pritrdišči varnostnega pasu za zadostni, če je vetrobransko steklo nameščeno zunaj referenčnega območja, določenega v Prilogi II k Direktivi 74/60/EGS. Glede na pritrdišča varnostnih pasov se vetrobransko steklo šteje za del referenčnega območja, če lahko pride v statični stik s preskusno napravo po postopku, opisanem v Prilogi II.

4.3.1.2 Z odstopanjem od točk 4.3.1 in 4.3.1.1 in do 1. januarja 1979 je lahko vsak sredinski sedež opremljen samo z dvema spodnjima pritrdiščema.

4.3.2 Zadnji zunanji sedeži morajo imeti dve spodnji pritrdišči in eno zgornje pritrdišče varnostnega pasu, če pa ni mogoče namestiti nobenega zgornjega pritrdišča, na primer pri nekaterih kabrioletih ali osebnih avtomobilih s premično streho, sta dovoljeni dve spodnji pritrdišči varnostnega pasu.

4.3.3 Vsi drugi sedeži razen zložljivih (preklopnih) sedežev morajo imeti dve spodnji pritrdišči varnostnih pasov.

4.3.4 Pri zložljivih (preklopnih) sedežih pritrdišča varnostnih pasov niso predpisana. Vendar če je vozilo opremljeno s pritrdišči varnostnih pasov za te sedeže, morajo ta pritrdišča ustrezati določbam te direktive.

4.4 Mesto pritrdišč varnostnih pasov

4.4.1 Pritrdišča varnostnih pasov, kakor je določeno v točki 4.3, morajo biti nameščena tako, da izpolnjujejo naslednje zahteve.

4.4.2 Splošno

4.4.2.1 Pritrdišča katerega koli varnostnega pasu so lahko nameščena izključno na nadgradnji vozila, na strukturi sedeža ali na katerem koli drugem delu vozila oziroma so lahko za isti varnostni pas delno na strukturi vozila, delno na strukturi sedeža.

4.4.2.2 Vsako pritrdišče varnostnega pasu se lahko uporabi za pritrditev koncev dveh sosednjih varnostnih pasov, če izpolnjuje preskusne pogoje.

4.4.2.3 Pri sedežni klopi, opremljeni s pritrdišči varnostnega pasu za dva ali več sedežev, morajo biti vsa spodnja pritrdišča varnostnih pasov bodisi del sedeža ali pa nadgradnje vozila. Podobna zahteva se uporablja tudi za zgornje pritrdišče varnostnega pasu.

4.4.3 Mesto spodnjih efektivnih pritrdišč varnostnih pasov

4.4.3.1 Kota α1 in α2 morata biti med 30° in 80° v vseh običajnih legah sedeža med vožnjo. Če kakor pri prednjih sedežih ni nastavitve sedežev ali če so pritrdišča varnostnih pasov na sedežu samem, morata biti kota α1 in α2 60° ± 10°.

4.4.3.2 Pri zadnjih sedežih sta kota α1 in α2 lahko manjša od najmanjše vrednosti, določene v točki 4.4.3.1, vendar ne smeta biti manjša od 20°.

4.4.3.3 Razdalja med navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino sedeža in potekata vsaka skozi eno izmed dveh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti manjša od 350 mm.

Srednja vzdolžna ravnina sedeža mora potekati med točkama L1 in L2 ter mora biti oddaljena od teh točk vsaj 120 mm.

4.4.4 Mesto efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnih pasov

4.4.4.1 Če se uporablja vodilo varnostnega pasu ali podobna naprava, ki vpliva na lego zgornjega efektivnega pritrdišča, se to mesto določi na običajen način ob upoštevanju lege pritrdišča, če vzdolžna srednjica traku poteka skozi točko J, ki se zaporedoma določi iz točke H z naslednjimi tremi segmenti:

HZ , segment referenčne premice, ki se meri od točke H navzgor, dolg 530 mm;

ZX , segment, pravokoten na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se meri iz točke Z proti pritrdišču, dolg 120 mm;

XJ , segment, pravokoten na ravnino, določeno s segmentoma HZ in ZX, ki se meri iz točke X naprej, dolg 60 mm.

4.4.4.2 Če je zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu nameščeno za ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in poteka skozi referenčno premico, mora ležati pod ravnino FN, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in z referenčno premico oklepa kot 65°. Pri zadnjih sedežih se ta kot lahko zmanjša na 60°. Ravnina FN je postavljena tako, da seka referenčno premico v točki D, tako da je DH enako 315 mm + 1,6 S.

Če je zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu nameščeno na ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža ali pred njo in poteka skozi referenčno premico, mora biti pod ravnino F1N1, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in z referenčno premico oklepa kot 65°. Pri zadnjih sedežih se ta kot lahko zmanjša na 60°. Ravnina F1N1 je postavljena tako, da seka referenčno premico v točki D’, tako da je D’H enako 315 mm + 1,8 S.

4.4.4.3 Če je zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu nameščeno za ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in poteka skozi referenčno premico, mora biti za ravnino FK, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in seka referenčno premico v točki B pod kotom 120° tako, da je BH enako 260 mm + 1,2 S.

Če je zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu nameščeno na ravnini, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža ali pred njo in poteka skozi referenčno premico, mora biti za ravnino F1K1, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in seka referenčno premico v točki B’ pod kotom 120° tako, da je B’H enako 260 mm + S.

4.4.4.4 Vrednost S ne sme biti manjša od 140 mm.

4.4.4.5 Zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu mora biti nameščeno za navpično ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in poteka skozi točko H, kakor je prikazano v Prilogi III.

4.4.4.6 Zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu mora biti nameščeno nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko C.

4.4.4.7 Z odstopanjem od zahteve iz točke 4.4.4.6, in sicer do 1. januarja 1979, je zgornje efektivno pritrdišče varnostnega pasu lahko nameščeno na površini med vodoravno ravnino CY in ravnino CM, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in z ravnino CY oklepa kot 20°, če oblika vozila ne dovoli namestitve tega pritrdišča nad ravnino CY. Naslon sedeža ne sme biti nižji od višine vodoravne ravnine, ki poteka skozi točko C, treba je predvideti tudi vodilo traku, da pas ne bi zdrsnil z rame uporabnika. Pri preskušanju skladno s točko 5 mora točka, ki podpira trak na naslonu sedeža, ostati nad ravnino CM.

4.5 Mere navojnih izvrtin pritrdišč

4.5.1 Pritrdišče pasu mora imeti navojno izvrtino 11,11 mm (7/16) 20 UNF 2B.

5. PRESKUŠANJE

5.1 Splošno

5.1.1 Ob upoštevanju določb iz točke 5.2 in na zahtevo proizvajalca:

5.1.1.1 se lahko preskusi opravijo samo na nadgradnji vozila ali na celotnem vozilu;

5.1.1.2 so lahko okna in vrata vgrajena ali pa tudi ne in/ali zaprta;

5.1.1.3 so lahko nameščeni vsi normalno predvideni deli, ki lahko prispevajo h konstrukcijski togosti.

5.1.2 Sedeži morajo biti nameščeni in postavljeni v položaj za vožnjo ali uporabo, ki ga tehnična služba, izvajalka homologacijskih preskusov, izbere za najneugodnejšega glede na trdnost sistema. Položaj sedežev je treba navesti v poročilu o preskusih. Če ima sedež nastavljiv hrbtni naslon, ga je treba nastaviti, kakor je določeno v točki 2.2 Priloge IV k Direktivi 74/60/EGS.

5.2 Pritrditev vozila

5.2.1 Način pritrditve vozila med preskušanjem ne sme ojačiti pritrdišč varnostnih pasov ali območij namestitve teh pritrdišč niti zmanjšati normalnih deformacij konstrukcije vozila.

5.2.2 Naprava za pritrditev vozila je ustrezna, če ne vpliva na območje, ki se razteza prek celotne širine vozila, in če blokira ali drži vozilo oziroma njegovo konstrukcijo na prednjem koncu najmanj 500 mm od preskušanega pritrdišča, na zadnjem pa najmanj 300 mm od njega.

5.2.3 Priporočljivo je, da konstrukcija leži na podporah, ki so postavljene neposredno pod osi koles ali pa, če to ni mogoče, neposredno pod točke obesitve.

5.3 Splošne zahteve za preskušanje

5.3.1 Vsa pritrdišča v isti skupini sedežev se preskušajo sočasno.

5.3.2 Natezna sila mora delovati naprej pod kotom 10° ± 5° nad vodoravno smerjo v ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

5.3.3 Polno delovanje obremenitve je treba doseči v čim krajšem možnem času. Pritrdišča morajo zdržati predpisano obremenitev najmanj 0,2 s.

5.3.4 Naprave za obremenitev z natezno silo, ki se uporabijo pri preskusih iz točke 5.4, so prikazane v Prilogi IV.

5.3.5 Pritrdišča na sedežih, ki so opremljeni z zgornjimi pritrdišči, se preskusijo pri naslednjih pogojih:

5.3.5.1 Prednji zunanji sedeži:

Na pritrdiščih se opravi preskus iz točke 5.4.1, pri katerem se ta obremenijo s silami z napravo, ki ponazarja geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu z vgrajenim navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču.

5.3.5.1.1 Če na obvezno spodnje zunanje pritrdišče ni nameščeno navijalo ali če je le-to na zgornjem pritrdišču, se preskus iz točke 5.4.3 opravi tudi na spodnjih pritrdiščih.

5.3.5.1.2 V primerih iz točke 5.3.5.1.1 se lahko na zahtevo proizvajalca preskusi, predpisani v točkah 5.4.1 in 5.4.3, opravijo na dveh različnih konstrukcijah.

5.3.5.2 Zadnji zunanji sedeži in vsi sredinski sedeži:

Na pritrdiščih se opravita preskus iz točke 5.4.2, pri katerem se ta obremenijo s silami z napravo, ki ponazarja geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu brez navijala, in preskus iz točke 5.4.3, pri katerem se sile prenašajo na spodnja pritrdišča z napravo, ki ponazarja trebušni varnostni pas. Preskusa se lahko na proizvajalčevo zahtevo opravita na dveh različnih konstrukcijah.

5.3.5.3 Z odstopanjem od točk 5.3.5.1 in 5.3.5.2 se takrat, kadar proizvajalec dobavlja vozilo, opremljeno z varnostnimi pasovi z navijali, na ustreznih pritrdiščih opravi preskus, pri katerem se sile nanje prenašajo z napravo, ki ponazarja geometrijo pasov, za katere morajo biti pritrdišča homologirana.

5.3.6 Če na zunanjih in sredinskih sedežih ni zgornjih pritrdišč, se na spodnjih pritrdiščih opravijo preskusi iz točke 5.4.3, pri katerih se sile nanja prenašajo z napravo, ki ponazarja geometrijo trebušnega varnostnega pasu.

5.3.7 Če je vozilo konstruirano tako, da se lahko vanj nameščajo tudi drugačne naprave, ki ne omogočajo pritrjevanja varnostnih pasov neposredno na pritrdišča brez vmesnih valjev ali drugih podobnih naprav ali zahtevajo dodatna pritrdišča poleg tistih iz točke 4.3, mora biti varnostni pas ali sklop žic, snopov ali drugih podobnih naprav, ki predstavljajo opremo varnostnega pasu, pritrjen na pritrdišča na vozilu s takšno napravo, na pritrdiščih pa se opravijo preskusi iz točke 5.4.

5.3.8 Pri preskušanju se lahko uporablja tudi metoda, ki je drugačna od predpisane v točki 5.3, vendar je treba dokazati njeno enakovrednost.

5.4 Posebne zahteve za preskuse

5.4.1 Preskus pri tritočkovni geometriji varnostnega pasu z navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

5.4.1.1 Na zgornje pritrdišče se namesti posebno prekretno vodilo za žico ali pas, primerno za prenos sil s potezne naprave, ali prekretno vodilo, ki ga dobavi proizvajalec.

5.4.1.2 Potezna naprava (glej sliko 2 v Prilogi IV), pritrjena na zgornje pritrdišče varnostnega pasu, in nasprotno spodnje pritrdišče istega varnostnega pasu z napravo, ki ponazarja geometrijo gornjega prečnega traku varnostnega pasu, se obremenita s preskusno silo 1350 daN ± 20 daN.

5.4.1.3 Istočasno mora delovati na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, vlečna sila 1350 daN ± 20 daN (glej sliko 1 v Prilogi IV).

5.4.2 Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu brez navijala ali z navijalom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

5.4.2.1 Potezna naprava (glej sliko 2 v Prilogi IV), pritrjena na zgornje pritrdišče varnostnega pasu, in nasprotno spodnje pritrdišče istega varnostnega pasu se obremenita s preskusno silo 1350 daN ± 20 daN, pri čemer se uporabi navijalo, če ga proizvajalec dobavlja, pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu.

5.4.2.2 Sočasno z natezno silo 1350 daN ± 20 daN se obremeni potezna naprava (glej sliko 1 v Prilogi IV), pritrjena na spodnji pritrdišči.

5.4.3 Preskus pri trebušnem varnostnem pasu

Potezna naprava (glej sliko 1 v Prilogi IV), pritrjena na obe spodnji pritrdišči, se obremeni z natezno silo 2225 daN ± 20 daN.

5.4.4 Preskus pritrdišč, ki so bodisi vsa nameščena na konstrukciji sedeža ali nekatera na konstrukciji sedeža, druga pa na konstrukciji vozila

5.4.4.1 Opravijo se preskusi iz točk 5.4.1, 5.4.2 in 5.4.3, pri tem pa se vsak sedež in vsaka skupina sedežev obremeni še z dodatno silo, navedeno spodaj.

5.4.4.2 Poleg sile iz točk 5.4.1, 5.4.2 in 5.4.3 se sedež v težišču obremeni še z vzdolžno vodoravno silo, enako dvajsetkratni teži celotnega sedeža.

5.5 Rezultati preskusov

5.5.1 Vsa pritrdišča morajo biti zmožna zdržati preskus iz točk 5.3 in 5.4. Trajna deformacija, vključno z delnimi razpokami ali lomi na pritrdišču ali na okoliški površini, ne pomeni odpovedi, če zdrži zahtevano silo v določenem času. Med preskusom je treba zagotavljati najmanjše razdalje med spodnjimi efektivnimi pritrdišči, opredeljene v točki 4.4.3.3, in izpolnitev zahtev iz točk 4.4.4.6 in 4.4.4.7 za zgornja efektivna pritrdišča.

5.5.2 Pri vozilih z dvojimi vrati mora biti po koncu delovanja natezne sile še vedno mogoče ročno aktivirati sisteme za premikanje in blokiranje sedežev, ki omogočajo izstop potnikov z zadnjih sedežev iz vozila.

5.5.3 Po preskušanju je treba ugotoviti vse poškodbe pritrdišč varnostnih pasov in struktur, ki so bili med preskusom obremenjeni.

6. SKLADNOST PROIZVODNJE

6.1 Zaradi preverjanja skladnosti s homologiranim tipom je treba na vozilih iz serijske proizvodnje opraviti zadostno število preverjanj na naključnih vzorcih.

6.2 To preverjanje je treba praviloma omejiti na kontrolne meritve. Vendar če je potrebno, je treba na vozilih opraviti preskuse, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 5.

7. NAVODILA

Za vsako vozilo, skladno s homologiranim tipom, mora proizvajalec v navodilih za uporabo vozila jasno navesti:

- kje so nameščena pritrdišča varnostnih pasov in

- tipe varnostnih pasov, ki so jim pritrdišča namenjena.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PODROČJA NAMESTITVE EFEKTIVNIH PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POTEZNA NAPRAVA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top