EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 22019A1024(01)

Ženevski akt Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

ST/11510/2018/ADD/1

OJ L 271, 24.10.2019, p. 15–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of entry into force unknown (pending notification) or not yet in force., Date of effect: 01/01/1001

24.10.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/15


ŽENEVSKI AKT LIZBONSKEGA SPORAZUMA O OZNAČBAH POREKLA IN GEOGRAFSKIH OZNAČBAH

Seznam členov

Poglavje I:

Uvodne in splošne določbe

Člen 1:

Skrajšani izrazi

Člen 2:

Predmet urejanja

Člen 3:

Pristojni organ

Člen 4:

Mednarodni register

Poglavje II:

Vložitev zahtevka in mednarodna registracija

Člen 5:

Vložitev zahtevka

Člen 6:

Mednarodna registracija

Člen 7:

Pristojbine

Člen 8:

Trajanje veljavnosti mednarodnih registracij

Poglavje III:

Zaščita

Člen 9:

Zaveza za zaščito

Člen 10:

Zaščita na podlagi zakonov pogodbenic in drugih instrumentov

Člen 11:

Zaščita registriranih označb porekla in geografskih označb

Člen 12:

Zaščita pred spremembo imena v generično ime

Člen 13:

Zaščitni ukrepi v zvezi z drugimi pravicami

Člen 14:

Izvršilni postopki in pravna sredstva

Poglavje IV:

Zavrnitev in drugi ukrepi v zvezi z mednarodno registracijo

Člen 15:

Zavrnitev

Člen 16:

Umik zavrnitve

Člen 17:

Prehodno obdobje

Člen 18:

Uradno obvestilo o dodelitvi zaščite

Člen 19:

Razveljavitev

Člen 20:

Spremembe in drugi vpisi v mednarodni register

Poglavje V:

Upravne določbe

Člen 21:

Članstvo v Lizbonski uniji

Člen 22:

Skupščina posebne unije

Člen 23:

Mednarodni urad

Člen 24:

Finance

Člen 25:

Pravilnik

Poglavje VI:

Revizija in sprememba

Člen 26:

Revizija

Člen 27:

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

Poglavje VII:

Končne določbe

Člen 28:

Pristop k temu aktu

Člen 29:

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

Člen 30:

Prepoved pridržkov

Člen 31:

Uporaba Lizbonskega sporazuma in akta iz leta 1967

Člen 32:

Odpoved

Člen 33:

Jeziki tega akta; podpis

Člen 34:

Depozitar

POGLAVJE I

Uvodne in splošne določbe

Člen 1

Skrajšani izrazi

Razen če ni izrecno drugače določeno, za namene tega akta:

(i)

„Lizbonski sporazum“ pomeni Lizbonski sporazum o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji z dne 31. oktobra 1958;

(ii)

„akt iz leta 1967“ pomeni Lizbonski sporazum, kakor je bil revidiran v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjen 28. septembra 1979;

(iii)

„ta akt“ pomeni Lizbonski sporazum o označbah porekla in geografskih označbah, kakor ga opredeljuje ta dokument;

(iv)

„pravilnik“ pomeni pravilnik iz člena 25;

(v)

„Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila revidirana in spremenjena;

(vi)

„označba porekla“ pomeni ime, kakor je navedeno v členu 2(1)(i);

(vii)

„geografska označba“ pomeni označbo, kakor je navedena v členu 2(1)(ii);

(viii)

„mednarodni register“ pomeni mednarodni register, ki ga vodi Mednarodni urad v skladu s členom 4 kot uradno zbirko podatkov o mednarodnih registracijah označb porekla in geografskih označb, ne glede na medij, na katerem so taki podatki shranjeni;

(ix)

„mednarodna registracija“ pomeni mednarodno registracijo, vpisano v mednarodni register;

(x)

„vložitev zahtevka“ pomeni vložitev zahtevka za mednarodno registracijo;

(xi)

„registriran“ pomeni vpisan v mednarodni register v skladu s tem aktom;

(xii)

„geografsko območje porekla“ pomeni geografsko območje, kakor je navedeno v členu 2(2);

(xiii)

„čezmejno geografsko območje“ pomeni geografsko območje, ki je v sosednjih pogodbenicah ali zajema sosednje pogodbenice;

(xiv)

„pogodbenica“ pomeni vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je pogodbenica tega akta;

(xv)

„pogodbenica porekla“ pomeni pogodbenico, v kateri je geografsko območje porekla, ali pogodbenice, v katerih je čezmejno geografsko območje porekla;

(xvi)

„pristojni organ“ pomeni subjekt, imenovan v skladu s členom 3;

(xvii)

„upravičenci“ pomenijo fizične ali pravne osebe, ki so v skladu z zakonodajo pogodbenice porekla upravičene do uporabe označbe porekla ali geografske označbe;

(xviii)

„medvladna organizacija“ pomeni medvladno organizacijo, ki je v skladu s členom 28(1)(iii) upravičena postati pogodbenica tega akta;

(xix)

„Organizacija“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino;

(xx)

„generalni direktor“ pomeni generalnega direktorja Organizacije;

(xxi)

„Mednarodni urad“ pomeni Mednarodni urad Organizacije.

Člen 2

Predmet urejanja

(1)   [Označbe porekla in geografske označbe] Ta akt se uporablja za:

(i)

katero koli ime, zaščiteno v pogodbenici porekla, ki je sestavljeno iz imena geografskega območja ali ga vsebuje, ali drugo ime, ki se sklicuje na tako območje, ki opredeljuje, da je poreklo blaga navedeno geografsko območje, pri čemer so kakovost ali značilnosti blaga izključno ali predvsem posledica geografskega okolja, vključno z naravnimi in človeškimi dejavniki, in ki daje blagu njegov sloves; ter

(ii)

katero koli označbo, zaščiteno v pogodbenici porekla, ki je sestavljena iz imena geografskega območja ali ga vsebuje, ali drugo označbo, ki se sklicuje na tako območje, ki opredeljuje, da je poreklo blaga navedeno geografsko območje, pri čemer so določena kakovost, sloves ali druge značilnosti blaga predvsem posledica njegovega geografskega porekla.

(2)   [Morebitna geografska območja porekla] Geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, lahko zajema bodisi celotno ozemlje pogodbenice porekla bodisi regijo, okraj ali kraj v pogodbenici porekla. To ne izključuje uporabe tega akta za geografsko območje porekla, kot je opisano v odstavku 1, ki zajema čezmejno geografsko območje ali njegov del.

Člen 3

Pristojni organ

Vsaka pogodbenica imenuje subjekt, odgovoren za upravljanje tega akta na njenem ozemlju in za komunikacijo z Mednarodnim uradom na podlagi tega akta in pravilnika. Pogodbenica Mednarodnemu uradu sporoči ime in kontaktne podatke navedenega pristojnega organa, kot je določeno v pravilniku.

Člen 4

Mednarodni register

Mednarodni urad na podlagi Lizbonskega sporazuma in/ali akta iz leta 1967 vodi mednarodni register, v katerega se vpišejo mednarodne registracije, izvedene na podlagi tega akta, in podatki o navedenih mednarodnih registracijah.

POGLAVJE II

Vložitev zahtevka in mednarodna registracija

Člen 5

Vložitev zahtevka

(1)   [Kraj vložitve] Zahtevki se vložijo pri Mednarodnem uradu.

(2)   [Vložitev zahtevka s strani pristojnega organa] Ob upoštevanju odstavka 3 zahtevek za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe vloži pristojni organ v imenu:

(i)

upravičencev; ali

(ii)

fizične ali pravne osebe, ki ji pravni položaj na podlagi prava pogodbenice porekla omogoča uveljavljati pravice upravičencev ali druge pravice v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

(3)   [Neposredna vložitev zahtevka]

a)

Kadar zakonodaja pogodbenice porekla to omogoča, lahko zahtevek brez poseganja v odstavek 4 vložijo upravičenci ali fizična ali pravna oseba iz odstavka 2(ii).

b)

Pododstavek (a) se uporablja na podlagi izjave pogodbenice, da njena zakonodaja to omogoča. Pogodbenica tako izjavo poda ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali pristopu ali kadar koli pozneje. Kadar se izjava poda ob deponiranju listine o ratifikaciji ali pristopu, začne učinkovati ob začetku veljavnosti tega akta za zadevno pogodbenico. Kadar se izjava poda po začetku veljavnosti tega akta za pogodbenico, začne učinkovati tri mesece po datumu, ko generalni direktor prejme izjavo.

(4)   [Morebitna skupna vložitev zahtevka za čezmejno geografsko območje] Za geografsko območje porekla, ki zajema čezmejno geografsko območje, lahko sosednje pogodbenice na podlagi medsebojnega sporazuma skupaj vložijo zahtevek prek skupno imenovanega pristojnega organa.

(5)   [Obvezna vsebina] Pravilnik določa obvezne podatke, ki morajo biti poleg podatkov iz člena 6(3) vključeni v zahtevek.

(6)   [Neobvezna vsebina] Pravilnik lahko določi neobvezne podatke, ki se lahko vključijo v zahtevek.

Člen 6

Mednarodna registracija

(1)   [Formalna presoja Mednarodnega urada] Po prejemu zahtevka za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe v predpisani obliki, določeni v pravilniku, Mednarodni urad označbo porekla ali geografsko označbo vpiše v mednarodni register.

(2)   [Datum mednarodne registracije] Ob upoštevanju odstavka 3 je datum mednarodne registracije tisti datum, ko je Mednarodni urad prejel zahtevek.

(3)   [Datum mednarodne registracije v primeru manjkajočih podatkov] Kadar zahtevek ne vsebuje vseh naslednjih podatkov:

(i)

identifikacije pristojnega organa ali v primeru člena 5(3) vložnika ali vložnikov;

(ii)

podrobnosti za identifikacijo upravičencev in, kadar je to primerno, fizične ali pravne osebe iz člena 5(2)(ii);

(iii)

označbe porekla ali geografske označbe, za katero se zahteva mednarodna registracija;

(iv)

blaga, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba;

je datum mednarodne registracije datum, ko Mednarodni urad prejeme zadnji manjkajoči podatek.

(4)   [Objava in uradno obvestilo o mednarodnih registracijah] Mednarodni urad nemudoma objavi vsako mednarodno registracijo ter o njej uradno obvesti pristojni organ vsake pogodbenice.

(5)   [Začetek veljavnosti mednarodne registracije]

a)

Ob upoštevanju pododstavka (b) je registrirana označba porekla ali geografska označba v vsaki pogodbenici, ki zaščite ni zavrnila v skladu s členom 15 ali ki je Mednarodnemu uradu poslala obvestilo o dodelitvi zaščite v skladu s členom 18, zaščitena od datuma mednarodne registracije.

b)

Pogodbenica lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da je v skladu z njeno nacionalno ali regionalno zakonodajo registrirana označba porekla ali geografska označba zaščitena od datuma, ki je naveden v izjavi, vendar ta datum ne sme biti poznejši od datuma, ko poteče rok za zavrnitev, določen v pravilniku v skladu s členom 15(1)(a).

Člen 7

Pristojbine

(1)   [Pristojbina za mednarodno registracijo] Za mednarodno registracijo za vsako označbo porekla in vsako geografsko označbo se plača pristojbina, določena v pravilniku.

(2)   [Pristojbine za druge vpise v mednarodni register] Pravilnik določa pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino mednarodne registracije.

(3)   [Znižanje pristojbin] Znižane pristojbine določi skupščina za nekatere mednarodne registracije označb porekla in nekatere mednarodne registracije geografskih označb, zlasti za tiste, katerih pogodbenica porekla je država v razvoju ali najmanj razvita država.

(4)   [Individualna pristojbina]

a)

Vsaka pogodbenica lahko z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da bo zaščito, ki izhaja iz mednarodne registracije, zagotovila samo ob plačilu pristojbine za kritje stroškov, ki jih ima z vsebinsko presojo mednarodne registracije. Znesek take individualne pristojbine se navede v izjavi in se lahko v nadaljnjih izjavah spremeni. Navedeni znesek ne sme biti višji od enakovrednega zneska, določenega v nacionalni ali regionalni zakonodaji pogodbenice, zmanjšanega za prihranek zaradi mednarodnega postopka. Poleg tega lahko pogodbenica z izjavo uradno obvesti generalnega direktorja, da zahteva plačilo upravne pristojbine za uporabo označbe porekla ali geografske označbe v navedeni pogodbenici s strani upravičencev.

b)

Če se individualna pristojbina v skladu s pravilnikom ne plača, pogodbenica, ki zahteva pristojbino, zaščite ne odobri.

Člen 8

Trajanje veljavnosti mednarodnih registracij

(1)   [Odvisnost] Mednarodne registracije veljajo za nedoločen čas, pri čemer zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe ni več potrebna, če ime, ki tvori označbo porekla, ali označba, ki tvori geografsko označbo, v pogodbenici porekla ni več zaščitena.

(2)   [Izbris]

a)

Pristojni organ pogodbenice porekla, v primeru člena 5(3) pa upravičenci ali fizična ali pravna oseba iz člena 5(2)(ii) ali pristojni organ pogodbenice porekla, lahko Mednarodni urad kadar koli zaprosi za izbris zadevne mednarodne registracije.

b)

Kadar ime, ki tvori registrirano označbo porekla, ali označba, ki tvori registrirano geografsko označbo, v pogodbenici porekla ni več zaščitena, zahteva pristojni organ pogodbenice porekla izbris mednarodne registracije.

POGLAVJE III

Zaščita

Člen 9

Zaveza za zaščito

Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju zaščiti registrirane označbe porekla in geografske označbe v okviru svojega pravnega sistema in prakse, vendar v skladu z določbami tega akta, ob upoštevanju vseh zavrnitev, odpovedi, razveljavitev ali izbrisov, ki lahko veljajo za njeno ozemlje, pri čemer pogodbenicam, ki v nacionalni ali regionalni zakonodaji ne razlikujejo med označbami porekla in geografskimi označbami, vanjo takega razlikovanja ni treba uvesti.

Člen 10

Zaščita na podlagi zakonov pogodbenic ali drugih instrumentov

(1)   [Oblika pravne zaščite] Vsaka pogodbenica svobodno izbere vrsto zakonodaje, na podlagi katere vzpostavi zaščito, določeno v tem aktu, pod pogojem, da takšna zakonodaja izpolnjuje vsebinske zahteve tega akta.

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Določbe tega akta na noben način ne vplivajo na drugo zaščito, ki jo lahko pogodbenica dodeli registriranim označbam porekla ali registriranim geografskim označbam na podlagi svoje nacionalne ali regionalne zakonodaje ali na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

(3)   [Razmerje do drugih instrumentov] Nobena določba tega akta ne odstopa od medsebojnih obveznosti pogodbenic na podlagi katerega koli drugega mednarodnega instrumenta ter ne vpliva na pravice, ki jih ima pogodbenica na podlagi drugih mednarodnih instrumentov.

Člen 11

Zaščita registriranih označb porekla in geografskih označb

(1)   [Vsebina zaščite] Ob upoštevanju določb tega akta v zvezi z registrirano označbo porekla ali registrirano geografsko označbo vsaka pogodbenica zagotovi pravna sredstva za preprečitev:

a)

uporabe označbe porekla ali geografske označbe

(i)

za blago iste vrste kot tisto, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba, ki ne izvira z geografskega območja porekla ali ne izpolnjuje drugih veljavnih zahtev za uporabo označbe porekla ali geografske označbe;

(ii)

za blago, ki ni iste vrste kot tisto, za katero se uporablja označba porekla ali geografska označba, ali za storitve, če bi taka uporaba nakazovala ali kazala na povezavo med navedenim blagom ali storitvami in upravičenci do označbe porekla ali geografske označbe, kar bi lahko škodilo njihovim interesom, ali bi, kjer je to primerno, taka uporaba zaradi slovesa označbe porekla ali geografske označbe v zadevni pogodbenici verjetno nelojalno škodovala navedenemu slovesu, ga zmanjšala ali nepošteno izkoristila;

b)

vsake druge prakse, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla, izvora ali narave blaga.

(2)   [Vsebina zaščite pri nekaterih uporabah] Odstavek 1(a) velja tudi za uporabo označbe porekla ali geografske označbe, ki bi pomenila njeno posnemanje, tudi če je resnično poreklo blaga navedeno ali če se označba porekla ali geografska označba uporablja v prevodu ali skupaj z izrazi, kot so „vrsta“, „sorta“„tip“, „izdelava“, „imitacija“, „metoda“, „kakor se proizvaja v“, „kot“, „podoben“ ali podobno (1).

(3)   [Uporaba v blagovni znamki] Brez poseganja v člen 13(1) pogodbenica, če njena zakonodaja to dovoljuje ali to zahteva zainteresirana stran, po uradni dolžnosti zavrne ali razveljavi registracijo kasnejše blagovne znamke, če bi njena uporaba povzročila eno izmed situacij iz odstavka 1.

Člen 12

Zaščita pred spremembo imena v generično ime

Ob upoštevanju določb tega akta za registrirane označbe porekla in registrirane geografske označbe ne more veljati, da so v pogodbenici postale generične (2).

Člen 13

Zaščitni ukrepi v zvezi z drugimi pravicami

(1)   [Predhodne pravice iz blagovne znamke] Določbe tega akta ne posegajo v predhodno blagovno znamko, ki je bila v pogodbenici v dobri veri zahtevana, registrirana ali pridobljena z uporabo. Kadar zakonodaja pogodbenice določa omejeno izjemo glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, in torej navedena predhodna blagovna znamka v določenih okoliščinah imetniku ne daje pravice za preprečitev, da registrirana označba porekla ali geografska označba v navedeni pogodbenici pridobi zaščito ali se uporablja, zaščita registrirane označbe porekla ali geografske označbe na noben drug način ne omejuje pravic, ki jih podeljuje navedena blagovna znamka.

(2)   [Poslovna uporaba osebnega imena] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojega poslovnega predhodnika, razen kadar se tako ime uporablja na način, ki zavaja javnost.

(3)   [Pravice na podlagi imena rastlinske sorte ali živalske pasme] Določbe tega akta ne posegajo v pravico oseb do uporabe imena rastlinske sorte ali živalske pasme pri trgovanju, razen kadar se tako ime rastlinske sorte ali živalske pasme uporablja na način, ki zavaja javnost.

(4)   [Zaščitni ukrepi v primeru uradnega obvestila o umiku zavrnitve ali dodelitvi zaščite] Kadar pogodbenica, ki je na podlagi člena 15 zavrnila učinke mednarodne registracije zaradi uporabe na podlagi predhodne pravice iz blagovne znamke ali druge pravice, kot je navedeno v tem členu, uradno obvesti o umiku navedene zavrnitve na podlagi člena 16 ali o dodelitvi zaščite na podlagi člena 18, izhajajoča zaščita označbe porekla ali geografske označbe ne posega v navedeno pravico ali njeno uporabo, razen če je bila zaščita dodeljena po izbrisu, neobnovitvi, preklicu ali razveljavitvi pravice.

Člen 14

Izvršilni postopki in pravna sredstva

Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih označb porekla in registriranih geografskih označb ter zagotovi, da pravne postopke za zagotavljanje zaščite lahko sproži javni organ ali katera koli zainteresirana stran, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna, javna ali zasebna oseba, odvisno od pravnega sistema in prakse pogodbenice.

POGLAVJE IV

Zavrnitev in drugi ukrepi v zvezi z mednarodnimi registracijami

Člen 15

Zavrnitev

(1)   [Zavrnitev učinkov mednarodne registracije]

a)

V roku, določenem v pravilniku, lahko pristojni organ pogodbenice Mednarodni urad uradno obvesti o zavrnitvi učinkov mednarodne registracije na njenem ozemlju. Uradno obvestilo o zavrnitvi lahko predloži pristojni organ po uradni dolžnosti, če zakonodaja pogodbenice to dovoljuje, ali na zahtevo zainteresirane strani.

b)

V uradnem obvestilu o zavrnitvi morajo biti navedeni razlogi, na katerih temelji zavrnitev.

(2)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Uradno obvestilo o zavrnitvi ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, na katero se zavrnitev nanaša.

(3)   [Obveznost zagotavljanja možnosti za zainteresirane strani] Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsakdo, na čigar interese bi mednarodna registracija vplivala, od pristojnega organa razumno možnost zahtevati uradno obvestilo o zavrnitvi v zvezi z mednarodno registracijo.

(4)   [Registracija, objava in sporočanje zavrnitev] Mednarodni urad zavrnitev in razloge zanjo vpiše v mednarodni register. Zavrnitev in razloge zanjo objavi in uradno obvestilo o zavrnitvi pošlje pristojnemu organu pogodbenice porekla, ob neposredni vložitvi zahtevka v skladu s členom 5(3) pa upravičencem ali fizični ali pravni osebi iz člena 5(2)(ii) ter pristojnemu organu pogodbenice porekla.

(5)   [Nacionalna obravnava] Vsaka pogodbenica zainteresiranim stranem, ki jih zavrnitev zadeva, zagotovi ista sodna in upravna sredstva, ki so na voljo njenim državljanom v zvezi z zavrnitvijo zaščite označbe porekla ali geografske označbe.

Člen 16

Umik zavrnitve

Zavrnitev se lahko umakne v skladu s postopki, določenimi v pravilniku. Umik se vpiše v mednarodni register.

Člen 17

Prehodno obdobje

(1)   [Možnost odobritve prehodnega obdobja] Kadar pogodbenica ni zavrnila učinkov mednarodne registracije na podlagi predhodne uporabe s strani tretje strani ali je tako zavrnitev umaknila ali uradno obvestila o dodelitvi zaščite, lahko v skladu s svojo zakonodajo brez poseganja v člen 13 odobri določeno obdobje, kot je določeno v pravilniku, za prenehanje take uporabe.

(2)   [Uradno obvestilo o prehodnem obdobju] Pogodbenica Mednarodni urad obvesti o vsakem prehodnem obdobju v skladu s postopki, določenimi v pravilniku.

Člen 18

Uradno obvestilo o dodelitvi zaščite

Pristojni organ pogodbenice lahko Mednarodni urad uradno obvesti o dodelitvi zaščite za registrirano označbo porekla ali geografsko označbo. Mednarodni urad vsako takšno uradno obvestilo vpiše v mednarodni register in ga objavi.

Člen 19

Razveljavitev

(1)   [Možnost zaščite pravic] Učinki mednarodne registracije na ozemlju pogodbenice se lahko v celoti ali delno razveljavijo šele po tem, ko imajo upravičenci možnost, da zaščitijo svoje pravice. Takšno možnost ima tudi fizična ali pravna oseba iz člena 5(2)(ii).

(2)   [Uradno obvestilo, vpis v register in objava] Pogodbenica o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije uradno obvesti Mednarodni urad, ki razveljavitev vpiše v mednarodni register in jo objavi.

(3)   [Zaščita z drugimi instrumenti] Zavrnitev ne sme škodljivo vplivati na katero koli drugo zaščito, ki je lahko v skladu s členom 10(2) za zadevno ime ali označbo na voljo v pogodbenici, ki je razveljavila učinke mednarodne registracije.

Člen 20

Spremembe in drugi vpisi v mednarodni register

Postopki za spremembo mednarodnih registracij in drugih vpisov v mednarodni register se določijo v pravilniku.

POGLAVJE V

Upravne določbe

Člen 21

Članstvo v Lizbonski uniji

Pogodbenice so ne glede na to, ali so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, članice iste posebne unije kot države pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967.

Člen 22

Skupščina posebne unije

(1)   [Sestava]

a)

Pogodbenice so članice iste skupščine kot države pogodbenice akta iz leta 1967.

b)

Vsako pogodbenico zastopa en delegat, ki mu lahko pomagajo namestniki, svetovalci in strokovnjaki.

c)

Delegacije svoje stroške krijejo same.

(2)   [Naloge]

a)

Skupščina:

(i)

obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na ohranjanje in razvoj posebne unije ter na izvajanje tega akta;

(ii)

daje navodila generalnemu direktorju v zvezi s pripravo revizijskih konferenc iz člena 26(1), pri čemer upošteva vse pripombe tistih članic posebne unije, ki tega akta niso ratificirale ali pristopile k njemu;

(iii)

spreminja pravilnik;

(iv)

pregleduje in potrjuje poročila in dejavnosti generalnega direktorja v zvezi s posebno unijo in mu daje vsa potrebna navodila glede zadev, ki so v pristojnosti posebne unije;

(v)

določa program in sprejema dveletni proračun posebne unije ter potrjuje njen zaključni račun;

(vi)

sprejema finančne predpise posebne unije;

(vii)

ustanavlja odbore in delovne skupine, ki se ji zdijo primerni za doseganje ciljev posebne unije;

(viii)

določa, katere države, medvladne in nevladne organizacije so lahko na njenih zasedanjih prisotne kot opazovalke;

(ix)

sprejema spremembe členov od 22 do 24 in člena 27;

(x)

sprejema vse druge ustrezne ukrepe za uveljavljanje ciljev posebne unije in opravlja vse druge naloge, ki so po tem aktu primerne.

b)

Glede zadev, ki so v interesu tudi drugih unij, ki jih vodi Organizacija, skupščina sklepe sprejema šele po posvetu s koordinacijskim odborom Organizacije.

(3)   [Sklepčnost]

a)

Za sklepčnost pri glasovanju o določeni zadevi je potrebna polovica članic skupščine, ki imajo pravico glasovati o navedeni zadevi.

b)

Ne glede na določbe pododstavka (a) pa velja, da če je na kakem zasedanju navzočih manj od polovice, vendar najmanj ena tretjina članic skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi, lahko skupščina sprejema sklepe, vendar z izjemo sklepov o svojem poslovniku vsi tako sprejeti sklepi začnejo veljati le, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v nadaljevanju. Mednarodni urad take sklepe sporoči članicam skupščine, ki so države in imajo pravico glasovati o zadevi in niso bile zastopane na zasedanju, ter jih pozove, da v treh mesecih po datumu sporočila pisno izjavijo, ali glasujejo za, proti ali se glasovanja vzdržijo. Če po preteku tega roka število članic, ki so tako glasovale ali so se glasovanja vzdržale, doseže število članic, ki je manjkalo za sklepčnost na samem zasedanju, začnejo sklepi veljati, pod pogojem, da takrat še vedno obstaja potrebna večina.

(4)   [Odločanje v skupščini]

a)

Skupščina si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem.

b)

Kadar sklepa ni mogoče sprejeti s soglasjem, se o zadevi odloča z glasovanjem. V takem primeru

(i.)

ima vsaka pogodbenica, ki je država, en glas in glasuje samo v svojem imenu ter

(ii.)

lahko vsaka pogodbenica, ki je medvladna organizacija, glasuje namesto svojih držav članic z enakim številom glasov, kot je število njenih držav članic, ki so pogodbenice tega akta. Nobena taka medvladna organizacija ne sodeluje pri glasovanju, če katera koli od njenih držav članic uveljavlja pravico do glasovanja, in obratno.

c)

O zadevah, ki se nanašajo samo na države, ki jih zavezuje akt iz leta 1967, pogodbenice, ki jih akt iz leta 1967 ne zavezuje, nimajo pravice glasovati, o zadevah, ki se nanašajo samo na države pogodbenice, pa imajo pravico glasovati samo slednje.

(5)   [Večina]

a)

Za sklepe na podlagi členov 25(2) in 27(2) je pri odločanju v skupščini potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov.

b)

Vzdržani glasovi se ne štejejo za oddane glasove.

(6)   [Zasedanja]

a)

Skupščina se sestane na sklic generalnega direktorja in, če ni izrednih okoliščin, ob istem času in na istem kraju kakor generalna skupščina Organizacije.

b)

Skupščina se sestane na izrednem zasedanju, ki ga skliče generalni direktor na zahtevo ene četrtine članic skupščine ali pa na svojo pobudo.

c)

Dnevni red takega zasedanja pripravi generalni direktor.

(7)   [Poslovnik] Skupščina sprejme svoj poslovnik.

Člen 23

Mednarodni urad

(1)   [Upravne naloge]

a)

Mednarodno registracijo in s tem povezane naloge kakor tudi vse druge upravne naloge v zvezi s posebno unijo opravlja Mednarodni urad.

b)

Mednarodni urad zlasti pripravlja sestanke in zagotavlja storitve sekretariata skupščine ter odborov in delovnih skupin, ki jih skupščina ustanovi.

c)

Generalni direktor je izvršilni direktor posebne unije in posebno unijo zastopa.

(2)   [Vloga Mednarodnega urada na skupščini in drugih sestankih] Generalni direktor in vsi člani osebja, ki jih imenuje, sodelujejo na vseh zasedanjih skupščine ter sestankih odborov in delovnih skupin, ki jih je skupščina ustanovila, nimajo pa glasovalne pravice. Generalni direktor ali član osebja, ki ga imenuje, je po uradni dolžnosti sekretar takšnega organa.

(3)   [Konference]

a)

Mednarodni urad v skladu z navodili skupščine pripravi vse potrebno za revizijske konference.

b)

Mednarodni urad se o teh pripravah lahko posvetuje z medvladnimi ter mednarodnimi in nacionalnimi nevladnimi organizacijami.

c)

Generalni direktor in osebe, ki jih imenuje, sodelujejo v razpravah na revizijskih konferencah, nimajo pa glasovalne pravice.

(4)   [Druge naloge] Mednarodni urad opravlja tudi vse druge naloge, ki so mu dodeljene v zvezi s tem aktom.

Člen 24

Finance

(1)   [Proračun] Prihodki in stroški posebne unije se na pošten in pregleden način odražajo v proračunu Organizacije.

(2)   [Viri financiranja proračuna] Viri prihodkov posebne unije so:

(i)

pristojbine, pobrane na podlagi člena 7(1) in (2);

(ii)

prihodki od prodaje ali licenčnine publikacij Mednarodnega urada;

(iii)

darila, volila in subvencije;

(iv)

najemnina, prihodki iz naložb in drugi prihodki;

(v)

posebni prispevki pogodbenic ali drugi viri, pridobljeni od pogodbenic in/ali upravičencev, če in kolikor prihodki iz virov iz točk od (i) do (iv) ne zadoščajo za kritje stroškov, o čemer odloči skupščina.

(3)   [Določitev pristojbin; višina proračuna]

a)

Zneske pristojbin iz odstavka 2 določi skupščina na predlog generalnega direktorja, in sicer tako, da skupaj s prihodki iz drugih virov iz odstavka 2 prihodek posebne unije v normalnih okoliščinah zadošča za kritje stroškov Mednarodnega urada za ohranjanje storitve mednarodne registracije.

b)

Če se program in proračun Organizacije ne sprejmeta pred začetkom novega finančnega obdobja, ostane pooblastilo generalnemu direktorju za prevzemanje obveznosti in izvajanje plačil na enaki ravni kot v predhodnem finančnem obdobju.

(4)   [Določitev posebnih prispevkov iz odstavka 2(v)] Za namene določitve njenega prispevka pogodbenica sodi v isti razred kot v okviru Pariške konvencije, če ni pogodbenica Pariške konvencije, pa v razred, v katerega bi sodila, če bi bila pogodbenica Pariške konvencije. Za medvladne organizacije velja, da sodijo v I. (prvi) prispevni razred, razen če skupščina soglasno ne odloči drugače. Prispevek se delno ponderira glede na število registracij, ki izvirajo iz pogodbenice, o čemer odloči skupščina.

(5)   [Sklad obratnih sredstev] Posebna unija ima na voljo sklad obratnih sredstev, v katerega se stekajo predplačila vseh članic posebne unije, kadar ta tako odloči. Če sredstva sklada ne zadostujejo, lahko skupščina sprejme sklep o njihovem povečanju. Razmerje in plačilne pogoje določi skupščina na predlog generalnega direktorja. Če posebna unija v nekem finančnem obdobju beleži presežek prihodkov nad odhodki, se lahko predplačila v sklad obratnih sredstev na predlog generalnega direktorja in po odločitvi skupščine članicam povrnejo sorazmerno z njihovim začetnim plačilom.

(6)   [Predplačila države gostiteljice]

a)

V sporazumu o sedežu, sklenjenem z državo, na ozemlju katere ima Organizacija svoj sedež, se določi, da ta država odobri predplačila, kadar sredstva sklada obratnih sredstev ne zadostujejo. Znesek takih predplačil in pogoji za njihovo odobritev so predmet ločenih sporazumov med to državo in Organizacijo.

b)

Država iz pododstavka (a) in Organizacija imata vsaka pravico, da s pisnim uradnim obvestilom odpovesta obveznost odobritve predplačil. Odpoved začne veljati tri leta po koncu leta, v katerem je bila uradno sporočena.

(7)   [Revizija računovodskih izkazov] Revizijo računovodskih izkazov izvede ena ali več držav članic posebne unije ali zunanji revizorji, kot je določeno v finančnih predpisih Organizacije. Revizorje z njihovim soglasjem imenuje skupščina.

Člen 25

Pravilnik

(1)   [Predmet urejanja] Podrobnosti za izvajanje tega akta se določijo v pravilniku.

(2)   [Sprememba nekaterih določb pravilnika]

a)

Skupščina lahko odloči, da je nekatere določbe pravilnika mogoče spremeniti le soglasno ali le s tričetrtinsko večino.

b)

Odločitev, da se soglasje ali tričetrtinska večina v prihodnje ne bo več zahtevala za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti soglasno.

c)

Odločitev, da se bo soglasje ali tričetrtinska večina v prihodnje zahtevala za spreminjanje določb pravilnika, je treba sprejeti s tričetrtinsko večino.

(3)   [Nasprotje med tem aktom in pravilnikom] V primeru nasprotja med določbami tega akta in določbami pravilnika prevlada prvi.

POGLAVJE VI

Revizija in sprememba

Člen 26

Revizija

(1)   [Revizijske konference] Ta akt lahko revidirajo diplomatske konference pogodbenic. O sklicu diplomatske konference odloča skupščina.

(2)   [Revizija ali sprememba nekaterih členov] Člene od 22 do 24 in člen 27 lahko spremeni bodisi revizijska konferenca bodisi skupščina v skladu z določbami člena 27.

Člen 27

Sprememba nekaterih členov s strani skupščine

(1)   [Predlogi za spremembo]

a)

Spremembo členov od 22 do 24 in tega člena lahko predlaga vsaka pogodbenica ali generalni direktor.

b)

Take predloge generalni direktor sporoči pogodbenicam najmanj šest mesecev pred obravnavo v skupščini.

(2)   [Večina] Za sprejetje spremembe členov iz odstavka 1 je potrebna tričetrtinska večina, razen za sprejetje sprememb člena 22 in tega odstavka, za kar je potrebna štiripetinska večina.

(3)   [Začetek veljavnosti]

a)

Razen v primerih, za katere se uporablja pododstavek (b), začne vsaka sprememba členov iz odstavka 1 veljati en mesec po tem, ko je generalni direktor prejel pisna uradna obvestila treh četrtin pogodbenic, ki so bile v času sprejemanja spremembe članice skupščine in so imele pravico glasovati o tej spremembi, da so spremembo sprejele v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

b)

Sprememba člena 22(3) ali (4) ali tega pododstavka ne začne veljati, če v šestih mesecih po tem, ko jo je skupščina sprejela, katera koli pogodbenica uradno obvesti generalnega direktorja, da te spremembe ne sprejema.

c)

Vsaka sprememba, ki začne veljati v skladu z določbami tega odstavka, zavezuje vse države in medvladne organizacije, ki so pogodbenice ob začetku veljavnosti spremembe ali ki bodo pogodbenice postale pozneje.

POGLAVJE VII

Končne določbe

Člen 28

Pristop k temu aktu

(1)   [Upravičenost] Ob upoštevanju člena 29 ter odstavkov 2 in 3 tega člena

(i)

lahko vsaka država, ki je pogodbenica Pariške konvencije, podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica;

(ii)

lahko vsaka druga država članica Organizacije podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če izjavi, da je njena zakonodaja v skladu z določbami Pariške konvencije o označbah porekla, geografskih označbah in blagovnih znamkah;

(iii)

lahko vsaka medvladna organizacija podpiše ta akt in postane njegova pogodbenica, če je vsaj ena država članica te medvladne organizacije pogodbenica Pariške konvencije in če medvladna organizacija izjavi, da je v skladu s svojimi notranjimi postopki ustrezno pooblaščena, da postane pogodbenica tega akta in da po ustanovni pogodbi medvladne organizacije velja zakonodaja, v skladu s katero se za geografske označbe lahko pridobijo regionalne označbe za zaščito.

(2)   [Ratifikacija ali pristop] Vsaka država ali medvladna organizacija iz odstavka 1 lahko deponira

(i)

listino o ratifikaciji, če je ta akt podpisala, ali

(ii)

listino o pristopu, če tega akta ni podpisala.

(3)   [Začetek veljavnosti deponirane listine]

a)

Ob upoštevanju določb pododstavka (b) začne deponirana listina o ratifikaciji ali pristopu veljati na datum deponiranja listine.

b)

Datum začetka veljavnosti deponirane listine o ratifikaciji ali pristopu katere koli države, ki je država članica medvladne organizacije in za katero se zaščita označb porekla ali geografskih označb lahko pridobi le na podlagi zakonodaje, ki se uporablja med državami članicami medvladne organizacije, je datum deponiranja listine o ratifikaciji ali pristopu te medvladne organizacije, če je ta datum poznejši od datuma deponiranja listine zadevne države. Vendar se ta pododstavek ne uporablja za države, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, in za take članice ne vpliva na uporabo člena 31.

Člen 29

Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov

(1)   [Listine, ki jih je treba upoštevati] V tem členu se upoštevajo samo tiste listine o ratifikaciji ali pristopu, ki so jih deponirale države ali medvladne organizacije, navedene v členu 28(1), in ki začnejo veljati v skladu s členom 28(3).

(2)   [Začetek veljavnosti tega akta] Ta akt začne veljati tri mesece po tem, ko pet upravičenih pogodbenic iz člena 28 deponira svoje listine o ratifikaciji ali pristopu.

(3)   [Začetek veljavnosti ratifikacij in pristopov]

a)

Za vsako državo ali medvladno organizacijo, ki je svojo listino o ratifikaciji ali pristopu deponirala tri mesece ali več pred dnevom začetka veljavnosti tega akta, postane ta akt zavezujoč na datum začetka njegove veljavnosti.

b)

Za vsako drugo državo ali medvladno organizacijo postane ta akt zavezujoč tri mesece po datumu, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji ali pristopu, ali na kateri koli poznejši datum, določen v navedeni listini.

(4)   [Mednarodne registracije pred pristopom] Na ozemlju pristopne države, kadar je pogodbenica medvladna organizacija, pa na ozemlju, za katero se uporablja ustanovna pogodba navedene medvladne organizacije, se določbe tega akta uporabljajo za označbe porekla in geografske označbe, ki so na podlagi tega akta v času pristopa že registrirane, ob upoštevanju člena 7(4) in določb poglavja IV, ki se smiselno uporabljajo. Pristopna država ali medvladna organizacija lahko z izjavo, priloženo k listini o ratifikaciji ali pristopu, določi tudi podaljšanje roka iz člena 15(1) in obdobij iz člena 17 v skladu s postopki, določenimi v pravilniku v zvezi s tem.

Člen 30

Prepoved pridržkov

K temu aktu niso dovoljeni nobeni pridržki.

Člen 31

Uporaba Lizbonskega sporazuma in akta iz leta 1967

(1)   [Odnosi med državami pogodbenicami tega akta in Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967] Za medsebojne odnose med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, se uporabljajo samo določbe tega akta. Vendar pa za mednarodne registracije označb porekla na podlagi Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967 države ne dodelijo nižje zaščite, kot je določena v Lizbonskem sporazumu ali aktu iz leta 1967.

(2)   [Odnosi med državami, ki so tako pogodbenice tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, in državami pogodbenicami Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, ki niso pogodbenice tega akta] Vsaka država, ki je tako pogodbenica tega akta kot Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, v odnosih z državami, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma ali akta iz leta 1967, niso pa pogodbenice tega akta, še naprej uporablja Lizbonski sporazum oziroma akt iz leta 1967.

Člen 32

Odpoved

(1)   [Uradno obvestilo] Vsaka pogodbenica lahko ta akt odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega direktorja.

(2)   [Začetek veljavnosti] Odpoved začne veljati eno leto po datumu, ko je generalni direktor prejel uradno obvestilo, ali na kateri koli poznejši datum, ki je naveden v uradnem obvestilu. Odpoved ne vpliva na uporabo tega akta za kateri koli zahtevek v postopku in katero koli mednarodno registracijo, ki za pogodbenico, ki odpoveduje ta akt, velja v času, ko začne veljati odpoved.

Člen 33

Jeziki tega akta; podpis

(1)   [Izvirna besedila; uradna besedila]

a)

Ta akt je podpisan v enem izvirniku v angleškem, arabskem, francoskem, kitajskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

b)

Uradna besedila določi generalni direktor po posvetovanju z zainteresiranimi vladami v tistih drugih jezikih, ki jih določi skupščina.

(2)   [Rok za podpis] Ta akt ostane odprt za podpis na sedežu Organizacije eno leto po sprejetju.

Člen 34

Depozitar

Depozitar tega akta je generalni direktor.


(1)  Dogovorjena izjava v zvezi s členom 11(2): Za namene tega akta velja, da kadar je značaj nekaterih elementov imena ali označbe, ki tvorijo označbo porekla ali geografsko označbo, v pogodbenici porekla generičen, se njihova zaščita na podlagi tega odstavka v drugih pogodbenicah ne zahteva. Pojasniti je treba, da zavrnitev ali razveljavitev blagovne znamke ali ugotovitev kršitve v pogodbenici v skladu s členom 11 ne sme temeljiti na elementu, ki je generičen.

(2)  Dogovorjena izjava v zvezi s členom 12: Za namene tega akta velja, da člen 12 ne posega v uporabo določb tega akta o predhodni uporabi, saj je ime ali označba, ki tvori označbo porekla ali geografsko označbo, pred mednarodno registracijo lahko v pogodbenici, ki ni pogodbenica porekla, že v celoti ali deloma generična, na primer zato, ker je ime ali označba ali del imena ali označbe enak izrazu, ki se v vsakdanjem jeziku običajno uporablja kot splošno ime za blago ali storitev v navedeni pogodbenici, ali enak splošnemu imenu sorte vinske trte v navedeni pogodbenici.


Top