02002A0430(01) — SL — 01.01.2017 — 003.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	SPORAZUM med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (UL L 114 30.4.2002, str. 6)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	DECISION No 2/2003 OF THE EU-SWISS JOINT COMMITTEE 2003/554/EC of 15 July 2003 (*)	L 187	55	26.7.2003
M2	SKLEP ŠT. 1/2004 SKUPNEGA ODBORA EU–ŠVICA 2004/802/ES z dne 30. aprila 2004	L 352	18	27.11.2004
►M3	PROTOKOL k sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike kot pogodbenic sporazuma zaradi njihovega pristopa k Evropski uniji	L 89	30	28.3.2006
M4	SKLEP št. 1/2006 SKUPNEGA ODBORA EU–ŠVICA 2006/652/ES z dne 6. julija 2006	L 270	67	29.9.2006
►M5	PROTOKOL k Sporazumu Med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji	L 124	53	20.5.2009
►M6	SKLEP št. 2/2011 SKUPNEGA ODBORA EU-ŠVICA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA 14 SPORAZUMA O PROSTEM GIBANJU OSEB MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI STRANI 2011/702/EU z dne 30. septembra 2011	L 277	20	22.10.2011
►M7	SKLEP št. 1/2012 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI STRANI O PROSTEM GIBANJU OSEB 2012/195/EU z dne 31. marca 2012	L 103	51	13.4.2012
►M8	SKLEP št. 1/2014 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI STRANI O PROSTEM GIBANJU OSEB, 2014/947/EU z dne 28. novembra 2014	L 367	122	23.12.2014
►M9	SKLEP št. 1/2015 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI ČLENA 14 SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO NA DRUGI O PROSTEM PRETOKU OSEB z dne 8. junija 2015	L 148	38	13.6.2015
►M10	PROTOKOL K SPORAZUMU med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice po njenem pristopu k Evropski uniji	L 31	3	4.2.2017

(*)	Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.

---

▼B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb

I.

TEMELJNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je v korist državljanom držav članic Evropske skupnosti in Švice:

Člen 2

Prepoved diskriminacije

Državljanov ene pogodbenice, ki zakonito prebivajo na ozemlju druge pogodbenice, se pri uporabi določb iz prilog I, II in III k temu sporazumu in v skladu z njimi na noben način ne diskriminira na podlagi državljanstva.

Člen 3

Pravica do vstopa

Državljanom ene pogodbenice se v skladu z določbami Priloge I zagotovi pravica do vstopa na ozemlje druge pogodbenice.

Člen 4

Pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti

V skladu z določbami Priloge I se zagotovi pravica do prebivanja in dostop do gospodarske dejavnosti, razen če je v členu 10 določeno drugače.

Člen 5

Osebe, ki opravljajo storitve

1.  Brez poseganja v druge posebne sporazume med pogodbenicami, ki se nanašajo izrecno na opravljanje storitev (vključno s Sporazumom o določenih vidikih vladnih naročil, kolikor ta pokriva opravljanje storitev), imajo osebe, ki opravljajo storitve, vključno s podjetji v skladu z določbami iz Priloge I, pravico do opravljanja storitev na ozemlju druge pogodbenice za obdobje, ki ne presega 90 dni dejanskega dela v vsakem koledarskem letu.

2.  Osebe, ki opravljajo storitev, imajo pravico do vstopa na ozemlje druge pogodbenice in do prebivanja na njem:

3.  Državljani države članice Evropske skupnosti ali Švice, ki vstopajo na ozemlje pogodbenice zgolj zato, da bi prejeli storitve, imajo pravico do vstopa in prebivanja.

4.  Pravice iz tega člena se zagotavljajo v skladu z določbami prilog I, II in III. Nasproti osebam iz tega člena se ni mogoče sklicevati na količinske omejitve iz člena 10.

Člen 6

Pravica do prebivanja za osebe, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti

Pravica do prebivanja na ozemlju pogodbenice se osebam, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, zagotavlja v skladu z določbami glede neaktivnih oseb iz Priloge I.

Člen 7

Druge pravice

Pogodbenice v skladu s Prilogo I predvidijo naslednje pravice v zvezi s prostim pretokom oseb:

Člen 8

Koordinacija sistemov socialne varnosti

Pogodbenice v skladu s Prilogo II predvidijo koordinacijo sistemov socialne varnosti, zlasti z namenom:

Člen 9

Diplome, spričevala in druge kvalifikacije

Da bi državljanom držav članic Evropske skupnosti in Švice olajšale dostop in opravljanje dejavnosti kot zaposlenim in samozaposlenim osebam ter opravljanje storitev, pogodbenice v skladu s Prilogo III sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih kvalifikacij ter v zvezi z usklajevanjem zakonov in drugih predpisov pogodbenic o dostopu do dejavnosti in njihovem opravljanju s strani zaposlenih in samozaposlenih oseb ter o opravljanju storitev.

II.

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 10

Prehodne določbe in razvoj Sporazuma

1.  Švica lahko v obdobju petih let po začetku veljavnosti tega sporazuma ohrani količinske omejitve glede dostopa do opravljanja gospodarske dejavnosti za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, ki je daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni nobenih omejitev.

Od začetka šestega leta prenehajo veljati vse količinske omejitve, ki se uporabljajo za državljane držav članic Evropske skupnosti.

▼M3

1a.  Švica lahko do 31. maja 2007 ohrani količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni količinskih omejitev.

Pred potekom zgornjega prehodnega obdobja pregleda Skupni odbor na podlagi poročila Švice delovanje prehodnega obdobja, ki se uporablja za državljane novih držav članic. Po zaključku pregleda in najkasneje do izteka zgoraj omenjenega obdobja Švica uradno obvesti Skupni odbor, ali bo še naprej uporabljala količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici. Švica lahko takšne ukrepe uporablja do 31. maja 2009. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče 31. maja 2007.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse količinske omejitve za državljane Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike. Te države članice imajo pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja.

▼M5

1b.  Švica lahko dve leti po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji ohrani količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Republike Bolgarije in Romunije, za naslednji dve kategoriji prebivanja: za prebivanje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni količinskih omejitev.

Pred potekom zgornjega prehodnega obdobja pregleda Skupni odbor na podlagi poročila Švice delovanje prehodnega obdobja, ki se uporablja za državljane novih držav članic. Po zaključku pregleda in najkasneje do izteka zgoraj omenjenega obdobja Švica uradno obvesti Skupni odbor, ali bo še naprej uporabljala količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici. Švica lahko takšne ukrepe uporablja do pet let po začetku veljavnosti navedenega protokola. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče po preteku dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse količinske omejitve za državljane Republike Bolgarije in Romunije. Te države članice imajo pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja.

▼M10

1c.  Švica lahko do konca drugega leta po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice ohrani količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Hrvaške, za naslednji kategoriji prebivanja: za prebivanje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, ter za prebivanje, ki traja eno leto ali več. Za prebivanje, krajše od štirih mesecev, ni nobenih količinskih omejitev.

Skupni odbor pred iztekom zgornjega prehodnega obdobja na podlagi poročila Švice pregleda delovanje prehodnega obdobja, ki se uporablja za državljane Hrvaške. Po zaključku pregleda in najkasneje do izteka zgoraj omenjenega obdobja Švica uradno obvesti Skupni odbor, ali bo še naprej uporabljala količinske omejitve za delavce, zaposlene v Švici. Švica lahko takšne ukrepe uporablja pet let po začetku veljavnosti navedenega protokola. Če takega uradnega obvestila ni, se prehodno obdobje konča po izteku dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja iz tega odstavka se ukinejo vse količinske omejitve za državljane Hrvaške. Hrvaška ima pravico uvesti enake količinske omejitve za švicarske državljane za ista obdobja.

▼B

2.  Pogodbenice lahko v obdobju največ dveh let ohranijo nadzor nad prednostjo delavcev, ki so vključeni v redni trg delovne sile, ter nad plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane druge pogodbenice, vključno z osebami, ki opravljajo storitve, iz člena 5. Skupni odbor pred koncem prvega leta preuči, ali je te omejitve treba ohraniti. Odbor lahko skrajša najdaljše dovoljeno obdobje dveh let. Nadzor nad prednostjo delavcev, ki so vključeni v redni trg delovne sile, se ne uporablja za osebe, ki opravljajo storitve, ki so liberalizirane s posebnim sporazumom med pogodbenicami v zvezi z opravljanjem storitev (vključno s Sporazumom o določenih vidikih vladnih naročil, kolikor ta pokriva opravljanje storitev).

▼M3

2a.  Švica ter Češka republika, Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika lahko do 31. maja 2007 za delavce ene od teh pogodbenic, ki so zaposleni na njihovem ozemlju, ohranijo nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, ter plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane zadevne pogodbenice. Isti nadzor se lahko ohrani za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v sledečih štirih sektorjih: storitve za rastlinsko pridelavo; gradbeništvo s sorodnimi branžami; poizvedovalne aktivnosti in varovanje; čiščenje objektov in opreme (oznake NACE ( 1 ) 01.41, 45.1 do 4, 74.60 oziroma 74.70). Pri dostopu na trg dela bo Švica v prehodnih obdobjih iz odstavkov 1a, 2a, 3a in 4a dajala prednost delavcem, ki so državljani novih držav članic, pred delavci, ki so državljani držav nečlanic EU ali Efte. Nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, se ne uporablja za izvajalce storitev, ki so liberalizirane na podlagi posebnega sporazuma med pogodbenicami o opravljanju storitev (vključno s Sporazumom o nekaterih vidikih vladnih naročil, kolikor ta zadeva opravljanje storitev). V istem obdobju se lahko za dovoljenja za bivanje do štirih mesecev ( 2 ) in za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v štirih zgoraj omenjenih sektorjih, ohranijo zahteve po kvalifikacijah.

Skupni odbor na podlagi poročila, ki ga pripravi vsaka pogodbenica, ki izvaja prehodne ukrepe iz tega odstavka, pred 31. majem 2007 pregleda delovanje teh ukrepov. Po zaključku pregleda in najkasneje do 31. maja 2007 sme pogodbenica, ki je izvajala prehodne ukrepe iz tega odstavka in je Skupni odbor uradno obvestila o svoji nameri, da bo te prehodne ukrepe še naprej uporabljala, te ukrepe uporabljati do 31. maja 2009. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče 31. maja 2007.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse omejitve iz tega odstavka.

▼M5

2b.  Švica ter Republika Bolgarija in Romunija lahko dve leti po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji za delavce ene od teh pogodbenic, ki so zaposleni na njihovem ozemlju, ohranijo nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, ter plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane zadevne pogodbenice. Isti nadzor se lahko ohrani za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve v sledečih štirih sektorjih: storitve za rastlinsko pridelavo; gradbeništvo s sorodnimi branžami; poizvedovalne aktivnosti in varovanje; čiščenje objektov in opreme (oznake NACE ( 3 ) 01.41, 45.1 do 4, 74.60 oziroma 74.70). Pri dostopu na trg dela bo Švica v prehodnih obdobjih iz odstavkov 1b, 2b, 3b in 4c dajala prednost delavcem, ki so državljani novih držav članic, pred delavci, ki so državljani držav nečlanic EU ali Efte. Nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, se ne uporablja za izvajalce storitev, ki so liberalizirane na podlagi posebnega sporazuma med pogodbenicami o opravljanju storitev (vključno s Sporazumom o nekaterih vidikih vladnih naročil, kolikor ta zadeva opravljanje storitev). V istem obdobju se lahko za dovoljenja za bivanje do štirih mesecev ( 4 ) in za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve, v štirih zgoraj omenjenih sektorjih, ohranijo zahteve po kvalifikacijah.

Skupni odbor na podlagi poročila, ki ga pripravi vsaka pogodbenica, ki izvaja prehodne ukrepe iz tega odstavka, v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma zaradi njunega pristopa k Evropski uniji pregleda delovanje teh ukrepov. Po zaključku pregleda in najpozneje dve leti po začetku veljavnosti navedenega protokola sme pogodbenica, ki je izvajala prehodne ukrepe iz tega odstavka in je Skupni odbor uradno obvestila o svoji nameri, da prehodne ukrepe uporabljala še naprej, te ukrepe uporabljati pet let po začetku veljavnosti navedenega protokola. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče po preteku dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja, opredeljenega v tem odstavku, se ukinejo vse omejitve iz tega odstavka.

▼M10

2c.  Švica in Hrvaška lahko do konca drugega leta po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice za delavce ene od teh pogodbenic, ki so zaposleni na njunem ozemlju, ohranita nadzor nad prednostnimi delavci, vključenimi v redni trg dela, ter plačnimi in delovnimi pogoji, ki se uporabljajo za državljane zadevne pogodbenice. Isti nadzor se lahko ohrani za osebe iz člena 5(1) tega sporazuma, ki opravljajo storitve v naslednjih štirih sektorjih: vrtnarstvo, gradbeništvo s sorodnimi panogami, poizvedovalne dejavnosti in varovanje, čiščenje objektov in opreme (oznake NACE ( 5 ) 01.41, 45.1 do 4, 74.60 oziroma 74.70). Pri dostopu na trg dela bo Švica v prehodnih obdobjih iz odstavkov 1c, 2c, 3c in 4d dajala prednost delavcem, ki so državljani Hrvaške, pred delavci, ki so državljani držav nečlanic EU in Efte. Nadzor nad prednostnimi delavci, ki so vključeni v redni trg dela, ne velja za ponudnike storitev, ki so liberalizirane s posebnim sporazumom med pogodbenicami v zvezi z opravljanjem storitev (vključno s Sporazumom o nekaterih vidikih vladnih naročil, kolikor pokriva opravljanje storitev). V tem obdobju se lahko za dovoljenja za prebivanje za manj kot štiri mesece ( 6 ) in za osebe iz člena 5(1) Sporazuma, ki opravljajo storitve, v štirih zgoraj omenjenih sektorjih, ohranijo zahteve po kvalifikacijah.

Skupni odbor na podlagi poročila, ki ga pripravi vsaka pogodbenica, ki izvaja prehodne ukrepe iz tega odstavka, pregleda delovanje teh ukrepov v dveh letih po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma. Po zaključku pregleda in najpozneje dve leti po začetku veljavnosti navedenega protokola lahko pogodbenica, ki je izvajala prehodne ukrepe iz tega odstavka in je Skupni odbor uradno obvestila o svoji nameri, da prehodne ukrepe uporablja še naprej, te ukrepe uporablja do konca petega leta po začetku veljavnosti navedenega protokola. V primeru, da takšno uradno obvestilo ne bo podano, se prehodno obdobje izteče po koncu dveletnega obdobja iz prvega pododstavka.

Ob koncu prehodnega obdobja iz tega odstavka se ukinejo vse omejitve iz tega odstavka.

▼B

3.  Švica od začetka veljavnosti tega sporazuma in do konca petega leta njegove veljavnosti vsako leto v svoji skupni kvoti rezervira za zaposlene in samozaposlene osebe iz Evropske skupnosti vsaj 15 000 novih dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več ter 115 500 dovoljenj z veljavnostjo več kot štiri mesece in manj kot eno leto.

▼M3

3a.  Švica od začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju novih držav članic kot pogodbenic do izteka obdobja iz odstavka 1a vsako leto (pro rata temporis) v okviru svoje skupne kvote za tretje države določi za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, najmanjše število novih dovoljenj za prebivanje ( 7 ) v skladu z naslednjim razporedom:

▼M5

3b.  Švica od začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma do izteka obdobja iz odstavka 1b vsako leto (pro rata temporis) v okviru svoje skupne kvote za tretje države določi za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani teh dveh novih držav članic, najmanjše število novih dovoljenj za prebivanje ( 8 ) v skladu z naslednjim razporedom:

▼M10

3c.  Švica od začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice do konca obdobja iz odstavka 1c vsako leto (pro rata temporis) v okviru svoje skupne kvote za tretje države za delavce, zaposlene v Švici, in samozaposlene osebe, ki so državljani Hrvaške, določi najmanjše število novih dovoljenj za prebivanje ( 9 ) v skladu z naslednjim razporedom:

3d.  Če Švica in/ali Hrvaška za delavce, zaposlene na lastnem ozemlju, uporabljata ukrepe iz odstavkov 1c, 2c in 3c zaradi hudih motenj ali grožnje hudih motenj na njunih trgih dela, o teh okoliščinah uradno obvestita Skupni odbor pred koncem obdobja iz odstavka 1c.

Skupni odbor se odloči, ali lahko država, ki je poslala uradno obvestilo, še naprej uporablja prehodne ukrepe na podlagi tega obvestila. Če Skupni odbor izda pozitivno mnenje, lahko država, ki je poslala uradno obvestilo, za delavce, zaposlene na njenem ozemlju, uporablja ukrepe iz odstavkov 1c, 2c in 3c do konca sedmega leta po začetku veljavnosti navedenega protokola. V tem primeru je letno število dovoljenj za prebivanje iz odstavka 1c naslednje:

▼B

4.  Ne glede na določbe odstavka 3 so se pogodbenice dogovorile o naslednjem: če po petih letih in največ 12 let po začetku veljavnosti tega sporazuma število novih dovoljenj za prebivanje iz katere koli od kategorij iz odstavka 1, izdanih zaposlenim in samozaposlenim osebam iz Evropske skupnosti, v danem letu preseže povprečje preteklih treh let za več kot 10 %, lahko Švica za naslednje leto enostransko omeji število izdanih novih dovoljenj za prebivanje za zadevno kategorijo za zaposlene in samozaposlene osebe iz Evropske skupnosti na povprečje preteklih treh let, zvišano za 5 %. V naslednjem letu lahko število omeji na enako raven.

Ne glede na določbe prejšnjega pododstavka število novih dovoljenj za prebivanje, izdanih zaposlenim in samozaposlenim osebam iz Evropske skupnosti, na leto ne sme biti omejeno na manj kot 15 000 novih dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več ter 115 500 dovoljenj z veljavnostjo več kot štiri mesece in manj kot eno leto.

▼M3

4a.  Ob koncu obdobja, opisanega v odstavku 1a in v tem odstavku, in najdlje 12 let po začetku veljavnosti Sporazuma se uporabljajo določbe člena 10(4) Sporazuma.

V primeru resnih motenj na domačem trgu dela ali grožnje le-teh Švica ali katera koli od novih držav članic, ki izvajajo prehodne ukrepe, do31. maja 2009 o tovrstnih okoliščinah uradno obvestijo Skupni odbor. V tem primeru sme država, ki je posredovala uradno obvestilo, za delavce, zaposlene na njenem ozemlju, še naprej uporabljati ukrepe iz odstavkov 1a, 2a in 3a, in sicer do 30. aprila 2011. V tem primeru je letno število dovoljenj za prebivanje iz odstavka 1a naslednje:

4b.  Če Malta ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu in se Malta zaradi tega odloči sklicevati na določbe Oddelka 2 „Prosto gibanje oseb“ iz Priloge XI k Aktu o pristopu, se lahko omejevalni ukrepi Malte proti ostalim državam članicam EU uporabijo tudi proti Švici. V tem primeru ima Švica pravico uvesti enakovredne vzajemne ukrepe proti Malti.

Malta in Švica lahko uporabita ta postopek do 30. aprila 2011.

▼M5

4c.  Ob koncu obdobja, opisanega v odstavku 1b in v tem odstavku, in najdlje deset let po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma se za državljane teh dveh novih držav članic uporabljajo določbe člena 10(4) Sporazuma.

V primeru resnih motenj na domačem trgu dela ali grožnje le-teh Švica ali katera koli od novih držav članic, ki izvajajo prehodne ukrepe, uradno obvestijo Skupni odbor o tovrstnih okoliščinah pred iztekom petletnega prehodnega obdobja iz odstavka 2b(2). V tem primeru sme država, ki je posredovala uradno obvestilo, za delavce, zaposlene na njenem ozemlju, sedem let po začetku veljavnosti navedenega protokola še naprej uporabljati ukrepe iz odstavkov 1b, 2b in 3b. V tem primeru je letno število dovoljenj za prebivanje iz odstavka 1b naslednje:

▼M10

4d.  Ob koncu obdobja iz odstavkov 1c in 3d in do konca desetega leta po začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice se uporabljajo naslednje določbe: Če število novih dovoljenj za prebivanje ene od kategorij iz odstavka 1c, ki se izdajo zaposlenim in samozaposlenim osebam z državljanstvom Hrvaške, v danem letu preseže povprečje treh let pred referenčnim letom za več kot 10 %, lahko Švica, za leto uveljavitve, enostransko omeji število novih dovoljenj za prebivanje za obdobje enega leta ali več za zaposlene in samozaposlene osebe z državljanstvom Hrvaške, in sicer na povprečje treh let pred letom uveljavitve, povečano za 5 %, število novih dovoljenj za prebivanje za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, pa na povprečje treh let pred letom uveljavitve, povečano za 10 %. Dovoljenja se lahko omejijo na isto količino za leto, ki sledi letu uveljavitve.

Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka se lahko naslednje določbe uporabljajo ob koncu šestega in sedmega referenčnega leta: Če število novih dovoljenj za prebivanje ene od kategorij iz odstavka 1c, ki se izdajo zaposlenim in samozaposlenim osebam z državljanstvom Hrvaške, v danem letu preseže povprečje leta pred referenčnim letom za več kot 10 %, lahko Švica, za leto uveljavitve, enostransko omeji število novih dovoljenj za prebivanje za obdobje enega leta ali več za zaposlene in samozaposlene osebe z državljanstvom Hrvaške, in sicer na povprečje treh let pred letom uveljavitve, povečano za 5 %, število novih dovoljenj za prebivanje za obdobje, daljše od štirih mesecev in krajše od enega leta, pa na povprečje treh let pred letom uveljavitve, povečano za 10 %. Dovoljenja se lahko omejijo na isto količino za leto, ki sledi letu uveljavitve.

4e.  V odstavku 4d:

▼B

5.  Prehodne določbe odstavkov 1 do 4, in zlasti določbe odstavka 2 v zvezi s prednostjo delavcev, vključenih v redni trg delovne sile, in z nadziranjem plačilnih in delovnih pogojev, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo v trenutku začetka veljavnosti tega sporazuma dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Takšne osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; nasproti njim se ne more uveljavljati izčrpanost količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo pravico do avtomatičnega podaljšanja svojih dovoljenj. Take zaposlene in samozaposlene osebe imajo zato od začetka veljavnosti tega sporazuma pravico do prostega pretoka, ki je v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7, priznana registriranim osebam.

▼M3

5a.  Prehodne določbe iz odstavkov 1a, 2a, 3a, 4a in 4b in še zlasti tiste iz odstavka 2a, ki zadevajo prednostne delavce, vključene v redni trg dela, in nadzor nad plačnimi in delovnimi pogoji, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo v času začetka veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju novih držav članic kot pogodbenic dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Te osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost.

Imetniki dovoljenj za prebivanje, ki veljajo manj kot leto dni, imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; proti njim ni mogoče uveljavljati izčrpanih količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo avtomatično pravico do podaljšanja svojih dovoljenj. Takšne zaposlene in samozaposlene osebe imajo zato pravico do prostega pretoka, ki je priznana registriranim osebam v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7, od začetka njegove veljavnosti naprej.

▼M5

5b.  Prehodne določbe iz odstavkov 1b, 2b, 3b in 4c in še zlasti tiste iz odstavka 2b, ki zadevajo prednostne delavce, vključene v redni trg dela, in nadzor nad plačnimi in delovnimi pogoji, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo ob začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu o sodelovanju Republike Bolgarije in Romunije kot pogodbenic Sporazuma dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Te osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost.

Imetniki dovoljenj za prebivanje, ki veljajo manj kot leto dni, imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; proti njim ni mogoče uveljavljati izčrpanih količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo eno leto ali več imajo avtomatično pravico do podaljšanja svojih dovoljenj. Od začetka veljavnosti navedenega protokola imajo takšne zaposlene in samozaposlene osebe zato pravico do prostega pretoka, ki je priznana registriranim osebam v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v njegovem členu 7.

▼M10

5c.  Prehodne določbe iz odstavkov 1c, 2c, 3c in 4d ter zlasti določbe iz odstavka 2c, ki se nanašajo na prednostne delavce, vključene v redni trg dela, in nadzor nad plačnimi in delovnimi pogoji, se ne uporabljajo za zaposlene in samozaposlene osebe, ki imajo ob začetku veljavnosti Protokola k temu sporazumu glede sodelovanju Republike Hrvaške kot pogodbenice dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti na ozemlju pogodbenic. Takšne osebe zlasti uživajo poklicno in geografsko mobilnost.

Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto imajo pravico do obnovitve svojega dovoljenja; proti njim ni mogoče uveljavljati izčrpanja količinskih omejitev. Imetniki dovoljenj za prebivanje z veljavnostjo enega leta ali več imajo pravico do avtomatičnega podaljšanja svojih dovoljenj. Takšne zaposlene in samozaposlene osebe imajo zato od začetka veljavnosti navedenega protokola pravico do prostega pretoka, ki je priznana registriranim osebam v temeljnih določbah tega sporazuma, zlasti v členu 7 Sporazuma.

▼B

6.  Švica Skupnemu odboru redno in pravočasno pošilja vse koristne statistične podatke in informacije, vključno z ukrepi za izvajanje odstavka 2. Vsaka pogodbenica lahko v Skupnem odboru zahteva preučitev položaja.

7.  Za obmejne delavce se ne smejo uporabljati nikakršne količinske omejitve.

8.  Prehodne določbe o socialni varnosti in vračilu prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti so določene v Protokolu k Prilogi II.

Člen 11

Obravnavanje pritožb

1.  Osebe, ki jih zajema ta sporazum, imajo v zvezi z uporabo določb tega sporazuma pravico do pritožbe pri pristojnih organih.

2.  Pritožbe morajo biti obravnavane v razumnem roku.

3.  Osebe, ki jih zajema ta sporazum, imajo v zvezi z odločbami o pritožbah ali če v primernem roku ne prejmejo nobene odločbe o pritožbi možnost, da se pritožijo pri pristojnem nacionalnem sodnem organu.

Člen 12

Ugodnejše določbe

Ta sporazum ne izključuje morebitnih ugodnejših nacionalnih določb, ki se uporabljajo tako za državljane pogodbenic kot za njihove družinske člane.

Člen 13

Mirovanje

Pogodbenice se obvezujejo, da na področjih, ki jih zajema ta sporazum, ne bodo sprejele nobenih dodatnih omejitvenih ukrepov glede državljanov drugih pogodbenic.

Člen 14

Skupni odbor

1.  Ustanovi se Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic. Odgovoren je za upravljanje in pravilno uporabo tega sporazuma. V ta namen izdaja priporočila. Skupni odbor odloča v primerih, določenih v tem sporazumu. Skupni odbor sprejema odločitve z medsebojnim soglasjem.

2.  V primeru resnih gospodarskih ali socialnih težav se Skupni odbor sestane na zahtevo ene od pogodbenic, da preuči ustrezne ukrepe za odpravo težav. Skupni odbor se lahko odloči, kakšne ukrepe bo sprejel v 60 dneh od dneva zahteve. Skupni odbor lahko ta rok podaljša. Obseg in trajanje takih ukrepov ne presegata obsega in trajanja, ki sta nujno potrebna za odpravo težav. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj posegajo v delovanje tega sporazuma.

3.  Pogodbenice za namene pravilnega izvajanja tega sporazuma redno izmenjujejo informacije in se na zahtevo katere koli od pogodbenic v okviru Skupnega odbora medsebojno posvetujejo.

4.  Skupni odbor se sestane, kadar je to potrebno, sicer pa najmanj enkrat na leto. Vsaka stran lahko zahteva, da se skliče sestanek. Skupni odbor se sestane v 15 dneh od datuma zahteve iz odstavka 2.

5.  Skupni odbor sprejme svoj poslovnik, ki med drugim vsebuje določbe o sklicevanju sestankov, imenovanju predsednika in trajanju predsednikovega mandata.

6.  Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi kakršno koli delovno skupino ali strokovno skupino, ki mu pomaga pri izvajanju njegovih nalog.

Člen 15

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del. Sklepna listina vsebuje izjave.

Člen 16

Sklicevanje na pravo Skupnosti

1.  Za doseganje ciljev tega sporazuma pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v njihovih medsebojnih odnosih zagotovi uporaba pravic in obveznosti, ki so enakovredne tistim iz pravnih aktov Evropske skupnosti, na katere se sklicuje.

2.  Kolikor izvajanje tega sporazuma vključuje institute prava Skupnosti, se upošteva ustrezna sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti, ki je obstajala pred dnem podpisa tega sporazuma. Švico se seznanja s sodno prakso, ki nastane po tem dnevu. Za zagotavljanje pravilnega delovanja Sporazuma Skupni odbor na zahtevo katere koli od pogodbenic določi posledice take sodne prakse.

Člen 17

Razvoj prava

1.  Ko pogodbenica začne postopek sprejemanja osnutka spremembe svoje nacionalne zakonodaje ali ko pride do spremembe v sodni praksi organov, proti odločitvam katerih po nacionalnem pravu na področju, ki ga ureja ta sporazum, ni pravnega sredstva, o tem prek Skupnega odbora obvesti drugo pogodbenico.

2.  V Skupnem odboru se izmenjajo mnenja o posledicah take spremembe za pravilno delovanje Sporazuma.

Člen 18

Revizija

Če želi pogodbenica spremeniti ta sporazum, predloži predlog za spremembo Skupnemu odboru. Spremembe tega sporazuma začnejo veljati, potem ko so končani ustrezni notranji postopki, razen sprememb prilog II in III, ki se sprejmejo s sklepom Skupnega odbora in lahko začnejo veljati takoj po njegovem sprejetju.

Člen 19

Reševanje sporov

1.  Pogodbenice lahko predložijo sporno zadevo v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma Skupnemu odboru.

2.  Skupni odbor lahko spor razreši. Skupnemu odboru se predložijo vse informacije, ki mu omogočijo poglobljeno preučitev položaja z namenom, da se poišče sprejemljiva rešitev. V ta namen Skupni odbor upošteva vse možne načine za ohranitev dobrega delovanja tega sporazuma.

Člen 20

Razmerje do dvostranskih sporazumov s področja socialne varnosti

Če v Prilogi II ni drugače določeno in kolikor ta sporazum zajema iste vsebine, se dvostranski sporazumi o socialni varnosti med Švico in državami članicami Evropske skupnosti z začetkom veljavnosti tega sporazuma prenehajo uporabljati.

Člen 21

Razmerje do dvostranskih sporazumov o dvojni obdavčitvi

1.  Določbe tega sporazuma ne vplivajo na določbe dvostranskih sporazumov med Švico in državami članicami Evropske skupnosti o dvojni obdavčitvi. Predvsem določbe tega sporazuma ne vplivajo na opredelitev pojma „obmejni delavci“ iz sporazumov o dvojni obdavčitvi.

2.  Nobena določba tega sporazuma se ne sme razlagati tako, da bi pogodbenicam pri izvajanju ustreznih določb njihove davčne zakonodaje preprečila razlikovanje med davčnimi zavezanci, katerih položajev ni mogoče primerjati, še zlasti glede na njihov kraj prebivališča.

3.  Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje sprejetja ali uporabe ukrepov, s katerimi se v skladu z njihovo nacionalno davčno zakonodajo s sporazumi, katerih namen je preprečiti dvojno obdavčitev med Švico na eni strani ter med eno ali več državami članicami Evropske skupnosti na drugi, ali s kakršnimi koli drugimi davčnimi ureditvami zagotovi naložitev, plačevanje in učinkovito pobiranje davkov ali prepreči davčne utaje.

Člen 22

Razmerje do dvostranskih sporazumov o zadevah, ki niso povezane s socialno varnostjo in dvojno obdavčitvijo

1.  Ne glede na določbe členov 20 in 21 ta sporazum ne vpliva na sporazume, ki povezujejo Švico na eni strani in eno ali več držav članic Evropske skupnosti na drugi, kot so tisti, ki se nanašajo na posameznike, gospodarske subjekte, čezmejno sodelovanje ali lokalni obmejni promet, kolikor so združljivi s tem sporazumom.

2.  V primeru nezdružljivosti takih sporazumov s tem sporazumom prevlada ta sporazum.

Člen 23

Pridobljene pravice

Če ta sporazum preneha veljati ali ni podaljšan, to ne vpliva na pridobljene pravice posameznikov. Pogodbenice se sporazumejo o tem, kako bodo ukrepale v zvezi s pravicami, ki so v procesu pridobitve.

Člen 24

Ozemeljsko področje uporabe

Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlje Švice in na drugi za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in sicer pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi.

Člen 25

Začetek veljavnosti in trajanje

1.  Ta sporazum pogodbenice ratificirajo ali odobrijo v skladu z lastnimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca, ki sledi zadnjemu uradnemu obvestilu o deponiranju listin o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih sporazumov:

2.  Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Evropska skupnost ali Švica drugo pogodbenico pred iztekom začetnega obdobja uradno obvesti, da sporazuma ne želi podaljšati. V primeru takšnega uradnega obvestila se uporablja odstavek 4.

3.  Evropska skupnost ali Švica lahko odpove ta sporazum tako, da o svoji odločitvi uradno obvesti drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

4.  Sedem sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu uradnega obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali odpovedi iz odstavka 3.

Sestavljeno v Luxembourgu, enaindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset, v dveh izvodih v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en doble ejemplar en lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.

Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems, i to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zweifacher Ausfertigung in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, σε δύο αντίτυπα στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική και φινλανδική γλώσσα· καθένα από τα κείμενα είναι εξίσου αυθεντικό.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine, in duplicate in the Danish, Dutch, English, Finnish, French, German, Greek, Italian, Portuguese, Spanish and Swedish languages, each of those texts being equally authentic.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice esemplare, nelle lingue danese, finlandese, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca, ciascun testo facente ugualmente fede.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twee exemplaren in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle teksten gelijkelijk authentiek.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em duplo exemplar nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo igualmente fé qualquer dos textos.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja jokainen teksti on yhtä todistusvoimainen.

Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionioi två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är lika giltiga.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift verbindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

Pela República Portuguesa

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Für die schweizerischen Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

PRILOGA I

PROST PRETOK OSEB

I.   SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vstop in izstop

1.  Pogodbenice državljanom drugih pogodbenic in njihovim družinskim članom v smislu člena 3 te priloge ter napotenim osebam v smislu člena 17 te priloge dovolijo vstop na svoje ozemlje zgolj na podlagi predložitve veljavne osebne izkaznice ali potnega lista.

Od njih ne smejo zahtevati nobenega vstopnega vizuma ali temu enakovrednega dokumenta, razen od družinskih članov in napotenih delavcev v smislu člena 17 te priloge, ki nimajo državljanstva ene od pogodbenic. Zadevna pogodbenica tem osebam zagotovi vsa sredstva, da pridobijo potrebne vizume.

2.  Pogodbenice državljanom drugih pogodbenic in članom njihovih družin v smislu člena 3 te priloge ter napotenim delavcem v smislu člena 17 te priloge dovolijo, da zapustijo njihovo ozemlje zgolj na podlagi predložitve veljavne osebne izkaznice ali potnega lista. Pogodbenice od državljanov drugih pogodbenic ne smejo zahtevati nobenega izstopnega vizuma ali temu enakovrednega dokumenta.

Pogodbenice v skladu s svojim pravom takšnim državljanom izdajo ali podaljšajo osebno izkaznico ali potni list, v katerem je predvsem navedeno državljanstvo imetnika dokumenta.

Potni list mora veljati vsaj za vse pogodbenice in za države, ki jih mora imetnik prečkati, ko potuje med pogodbenicami. Če je potni list edini dokument, s katerim lahko imetnik zakonito zapusti državo, mora biti izdan za obdobje najmanj petih let.

Člen 2

Prebivanje in gospodarska dejavnost

1.  Brez poseganja v določbe o prehodnem obdobju iz člena 10 tega sporazuma in poglavja VII te priloge, imajo državljani pogodbenice pravico, da prebivajo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice v skladu s postopki iz poglavij II do IV. Ta pravica se izkazuje z izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma, v primeru oseb iz obmejnih območij, z izdajo posebnega dovoljenja.

Državljani pogodbenice imajo tudi pravico, da obiščejo drugo pogodbenico ali da tam ostanejo po obdobju zaposlitve, ki je bilo krajše od enega leta, z namenom, da poiščejo zaposlitev in tam prebivajo primerno dolgo (do šest mesecev), s čimer se jim omogoči, da raziščejo možnosti zaposlitve, ki ustrezajo njihovim poklicnim kvalifikacijam in, če je potrebno, naredijo ustrezne korake za svojo zaposlitev. Iskalci zaposlitve imajo na ozemlju zadevne pogodbenice pravico do enake pomoči, kot jo zavodi za zaposlovanje v tej državi nudijo svojim državljanom. V času trajanja takšnega prebivanja so lahko izključeni iz sistemov socialne varnosti.

2.  Državljani pogodbenic, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti v državi gostiteljici in nimajo pravice do prebivanja v skladu z drugimi določbami tega sporazuma, imajo pravico do prebivanja, če izpolnijo predpogoje iz poglavja V. Ta pravica se izkazuje z izdajo dovoljenja za prebivanje.

3.  Dovoljenje za prebivanje ali posebno dovoljenje se državljanom pogodbenic izda in podaljšuje brezplačno ali na podlagi plačila zneska, ki ne presega pristojbin oziroma taks, ki jih za izdajo osebne izkaznice plačajo državljani te pogodbenice. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da čimbolj poenostavijo formalnosti in postopke za pridobitev teh dokumentov.

4.  Pogodbenice lahko od državljanov drugih pogodbenic zahtevajo, da prijavijo svojo prisotnost na njihovem ozemlju.

Člen 3

Družinski člani

1.  Oseba, ki ima pravico do prebivanja in državljanstvo pogodbenice, ima pravico, da se ji pridružijo tudi družinski člani. Zaposlena oseba mora razpolagati z bivališčem za svojo družino, ki se šteje kot normalno standardno bivališče za domače zaposlene osebe v regiji, v kateri je zaposlena, vendar pa ta določba ne sme biti podlaga za diskriminacijo med domačimi zaposlenimi osebami in zaposlenimi osebami iz druge pogodbenice.

2.  Za družinske člane se, ne glede na njihovo državljanstvo, štejejo naslednje osebe:

Pogodbenice olajšajo sprejem vsakega družinskega člana, ki ga ne zajemajo določbe točk (a), (b) in (c) tega odstavka, če je ta družinski član vzdrževan ali če v državi, iz katere je prišel, živi v gospodinjstvu državljana pogodbenice.

3.  Pri izdaji dovoljenja za prebivanje družinskim članom državljana pogodbenice smejo pogodbenice zahtevati zgolj spodaj naštete dokumente:

4.  Obdobje veljavnosti dovoljenja za prebivanje, izdanega družinskemu članu, je enako obdobju veljavnosti dovoljenja, izdanega osebi, ki ga vzdržuje.

5.  Zakonec in vzdrževani otroci ali otroci, mlajši od 21 let, osebe, ki ima pravico prebivanja, imajo pravico do opravljanja gospodarske dejavnosti ne glede na njihovo državljanstvo.

6.  Otroci državljana pogodbenice imajo dostop do splošnega izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja pod enakimi pogoji kot državljani države gostiteljice, če ti otroci živijo na njenem ozemlju, in sicer ne glede na to, ali državljan pogodbenice opravlja oziroma je opravljal gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice ali ne.

Pogodbenice spodbujajo pobude, ki tem otrokom omogočajo najboljše pogoje za udeležbo v zgoraj navedenih izobraževalnih programih.

Člen 4

Pravica ostati na ozemlju

1.  Državljani pogodbenice in člani njihovih družin imajo pravico, da po zaključku gospodarske dejavnosti ostanejo na ozemlju druge pogodbenice.

2.  V skladu s členom 16 Sporazuma se pri tem sklicuje na Uredbo (EGS) št. 1251/70 (UL L 142, 30.6.1970, str. 24) ( 10 ) in Direktivo 75/34/EGS (UL L 14, 20.1.1975, str. 10) (10) .

Člen 5

Javni red

1.  Pravice, dodeljene v skladu z določbami tega sporazuma, se lahko omejijo samo z ukrepi, ki so upravičeni na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.  V skladu s členom 16 Sporazuma se pri tem sklicuje na direktive 64/221/EGS (UL 56, 4.4.1964, str. 850) (1) , 72/194/EGS (UL L 121, 26.5.1972, str. 32) (1)  in 75/35/EGS (UL L 14, 20.1.1975, str. 14) (1) .

II.   ZAPOSLENE OSEBE

Člen 6

Pravila o prebivališču

1.  Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice (v nadaljnjem besedilu „zaposlena oseba“), ki jo delodajalec v državi gostiteljici zaposli za eno leto ali več, pridobi dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj petih let od datuma izdaje. To dovoljenje se avtomatično podaljša za vsaj pet let. Pri prvem podaljšanju se lahko njegova veljavnost omeji, vendar ne na manj kot leto dni, če je bil njegov imetnik neprostovoljno brezposeln več kot 12 zaporednih mesecev.

2.  Zaposlena oseba, ki jo delodajalec v državi gostiteljici zaposli za več kot tri mesece, a manj kot eno leto, pridobi dovoljenje za prebivanje, ki velja za čas trajanja njene pogodbe o zaposlitvi.

Zaposlena oseba, ki je zaposlena za obdobje do treh mesecev, ne potrebuje dovoljenja za prebivanje.

3.  Pogodbenice pri izdaji dovoljenj za prebivanje od zaposlene osebe ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:

4.  Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.

5.  Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.

6.  Veljavno dovoljenje za prebivanje se zaposleni osebi ne sme odvzeti zgolj iz razloga, ker je zaradi nesreče ali bolezni postala začasno nezmožna za delo ali ker je neprostovoljno brezposelna in je zato prenehala delati, kar potrdi pristojni urad za zaposlovanje.

7.  Nedokončanje formalnosti za pridobitev dovoljenja za prebivanje prosilcu ne preprečuje, da nastopi delo v skladu s sklenjeno pogodbo.

Člen 7

Zaposleni obmejni delavci

1.  Zaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice s prebivališčem na ozemlju pogodbenice, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba na ozemlju druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj prebivališča.

2.  Obmejni delavci ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje.

Pristojni organi države, v kateri je zaposlen, lahko obmejnemu delavcu kljub temu izdajo posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let ali tako dolgo, kot traja njegova zaposlitev, če je ta daljša od treh mesecev in krajša od enega leta. Podaljša se vsaj za pet let, če obmejni delavec predloži dokazilo, da dejansko opravlja gospodarsko dejavnost.

3.  Posebna dovoljenja veljajo na celotnem ozemlju države, ki jih je izdala.

Člen 8

Poklicna in geografska mobilnost

1.  Zaposlene osebe imajo pravico do poklicne in geografske mobilnosti po vsem ozemlju države gostiteljice.

2.  Poklicna mobilnost vključuje menjavo delodajalcev, zaposlitve ali poklica in spreminjanje statusa iz zaposlene v samozaposleno osebo. Geografska mobilnost vključuje menjavo kraja dela in prebivališča.

Člen 9

Enaka obravnava

1.  Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plače, odpusta ali glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve, če bi postala brezposelna, na ozemlju druge pogodbenice zaradi svojega državljanstva ne sme biti obravnavana drugače kot domače zaposlene osebe.

2.  Zaposlena oseba in njeni družinski člani iz člena 3 te priloge uživajo enake davčne in socialne ugodnosti kot domače zaposlene osebe in njihovi družinski člani.

3.  Prav tako ima na enaki podlagi in pod enakimi pogoji kot domače zaposlene osebe pravico do usposabljanja v poklicnih šolah ter centrih za prekvalifikacijo in poklicno rehabilitacijo.

4.  Vsaka klavzula kolektivnega ali individualnega sporazuma ali katerega koli drugega kolektivnega dogovora glede dostopa do zaposlitve, glede zaposlitve, plače in drugih pogojev zaposlitve in odpovedi je avtomatično nična, če predvideva ali dovoljuje diskriminatorne pogoje za tuje zaposlene osebe, ki so državljani pogodbenic.

5.  Zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice, ki je zaposlena na ozemlju druge pogodbenice, je deležna enakega obravnavanja glede članstva v sindikalnih organizacijah in uveljavljanja sindikalnih pravic, vključno s pravico do glasovanja in pravico, da je izvoljena v izvršne in vodstvene položaje v sindikalni organizaciji; lahko pa ji je preprečen dostop do uprav organov javnega prava in do delovnih mest, ki jih ureja javno pravo. Poleg tega ima pravico biti izvoljena v organe, ki zastopajo delavce v podjetju.

Te določbe ne posegajo v zakone ali druge predpise države gostiteljice, ki zaposlenim iz drugih pogodbenic podeljujejo večje pravice.

6.  Brez poseganja v določbe člena 26 te priloge ima zaposlena oseba z državljanstvom pogodbenice, ki je zaposlena na ozemlju druge pogodbenice, pri reševanju stanovanjskega problema vse pravice in ugodnosti, ki jih uživajo domače zaposlene osebe, vključno z lastništvom stanovanja, ki ga potrebuje.

Takšen delavec ima enake pravice kot državljani, da se prijavi na sezname prosilcev stanovanj v regiji, kjer je zaposlen, če takšni seznami obstajajo; pri tem uživa ugodnosti in prednosti, ki iz tega izhajajo.

Če je njegova družina ostala v državi, iz katere je prišel, se za ta namen šteje, kot da prebiva v navedeni regiji, če se v zvezi z domačimi delavci uporablja podobna domneva.

Člen 10

Zaposlitev v javnih službah

Državljanu pogodbenice, ki dela kot zaposlena oseba, se lahko zavrne pravica do zaposlitve v javni službi, ki zajema izvajanje javnih pooblastil in katere namen je varovati splošne interese državnih ali drugih javnih organov.

Člen 11

Sodelovanje med uradi za zaposlovanje

Pogodbenice sodelujejo v mreži evropskih služb za zaposlovanje (EURES), zlasti pri vzpostavljanju stikov, usklajevanju prostih delovnih mest in prošenj za zaposlitev ter izmenjavi informacij o položaju na trgu delovne sile ter življenjskih in delovnih pogojih.

III.   SAMOZAPOSLENE OSEBE

Člen 12

Pravila o prebivališču

1.  Državljanu pogodbenice, ki se želi registrirati za opravljanje samostojne dejavnosti na ozemlju druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu „samozaposlena oseba“), se podeli dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj pet let od datuma izdaje, če pristojnim nacionalnim organom predloži dokaz, da je registriran ali da se želi registrirati.

2.  Dovoljenje za prebivanje se avtomatično podaljša za najmanj pet let, če samozaposlena oseba pristojnim nacionalnim organom predloži dokazilo, da opravlja samostojno gospodarsko dejavnost.

3.  Pogodbenice pri izdaji dovoljenj za prebivanje od samozaposlenih oseb ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:

4.  Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.

5.  Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.

6.  Veljavna dovoljenja za prebivanje se osebam iz odstavka 1 ne smejo odvzeti zgolj iz razloga, ker so zaradi začasne nezmožnosti za delo, ki je posledica nesreče ali bolezni, prenehale delati.

Člen 13

Obmejni samozaposleni delavci

1.  Obmejni samozaposleni delavec je državljan pogodbenice s prebivališčem na ozemlju pogodbenice, ki opravlja samostojno dejavnost na ozemlju druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj prebivališča.

2.  Obmejni samozaposleni delavci ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje.

Ustrezni organi zadevne države lahko obmejnemu samozaposlenemu delavcu kljub temu izdajo posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let, če pristojnim nacionalnim organom predloži dokazilo, da opravlja ali želi opravljati samostojno dejavnost. Dovoljenje se podaljša za najmanj pet let, če obmejni delavec predloži dokazilo, da opravlja samostojno dejavnost.

3.  Posebna dovoljenja veljajo na celotnem ozemlju države, ki jih je izdala.

Člen 14

Poklicna in geografska mobilnost

1.  Samozaposlene osebe imajo pravico do poklicne in geografske mobilnosti po vsem ozemlju države gostiteljice.

2.  Poklicna mobilnost vključuje menjavo poklica in spreminjanje statusa iz samozaposlene osebe v zaposleno osebo. Geografska mobilnost vključuje menjavo kraja dela in prebivališča.

Člen 15

Enaka obravnava

1.  Glede dostopa do samostojne dejavnosti in njenega opravljanja se samozaposlena oseba v državi gostiteljici obravnava enako ugodno kot državljani države gostiteljice.

2.  Določbe člena 9 te priloge se smiselno uporabljajo za samozaposlene osebe iz tega poglavja.

Člen 16

Izvrševanje javnih pooblastil

Samozaposleni osebi se lahko zavrne pravica do opravljanja dejavnosti, ki zajema, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil.

IV.   OPRAVLJANJE STORITEV

Člen 17

Osebe, ki opravljajo storitve

V zvezi z opravljanjem storitev so v skladu s členom 5 tega sporazuma prepovedane:

Člen 18

Določbe člena 17 te priloge se uporabljajo za podjetja, ustanovljena v skladu s pravom države članice Evropske skupnosti ali Švice, ki imajo svoj statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju pogodbenice.

Člen 19

Oseba, ki opravlja storitve in ima pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za to, lahko v skladu z določbami te priloge ter prilog II in III za namen opravljanja teh storitev začasno opravlja svojo dejavnost v državi oprave storitve pod enakimi pogoji, kot v tej državi veljajo za njene državljane.

Člen 20

1.  Osebe iz člena 17(b) te priloge, ki imajo pravico do opravljanja storitev, ne potrebujejo dovoljenja za prebivanje za obdobja prebivanja, ki trajajo 90 dni ali manj. Takšno prebivanje se dovoli na podlagi dokumentov iz člena 1, s katerimi so vstopile v državo.

2.  Osebam iz člena 17(b) te priloge, ki imajo pravico do opravljanja storitev ali dovoljenje za opravljanje storitev za obdobje, daljše od 90 dni, se izda dovoljenje za prebivanje, ki velja za čas trajanja opravljanja storitev in s katerim izkazujejo to pravico.

3.  Pravica do prebivanja velja na celotnem ozemlju Švice ali zadevne države članice Evropske skupnosti.

4.  Pogodbenice za namene izdajanja dovoljenj za prebivanje od oseb iz člena 17(b) te priloge ne smejo zahtevati drugih dokumentov kot:

Člen 21

1.  Skupno trajanje opravljanja storitev po členu 17(a) te priloge, ne glede na to, ali gre za neprekinjeno obdobje ali več zaporednih obdobij opravljanja storitev, ne sme presegati 90 dni dejanskega dela v vsakem koledarskem letu.

2.  Določbe odstavka 1 ne posegajo v izvajanje zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz garancije, dane prejemniku storitev, s strani osebe, ki je storitev opravila, ali v primeru višje sile.

Člen 22

1.  Določbe členov 17 in 19 te priloge se ne uporabljajo za dejavnosti, ki zajemajo, četudi samo občasno, izvrševanje javnih pooblastil v zadevni pogodbenici.

2.  Določbe členov 17 in 19 te priloge ter ukrepi, sprejeti na njihovi podlagi, ne preprečujejo uporabe zakonov in drugih predpisov, ki določajo delovne in zaposlitvene pogoje za zaposlene osebe, napotene za namene opravljanja storitve. V skladu s členom 16 tega sporazuma se pri tem sklicuje na Direktivo 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1) ( 11 ).

3.  Določbe členov 17(a) in 19 te priloge ne posegajo v uporabo zakonov in drugih predpisov, ki v trenutku začetka veljavnosti tega sporazuma veljajo v vseh pogodbenicah za:

4.  Določbe členov 17(a) in 19 te priloge ne posegajo v uporabo ustreznih zakonov in drugih predpisov pogodbenic v zvezi z opravljanjem storitev, ki zajemajo 90 dni dejanskega dela ali manj, ki je nujno potrebno v javnem interesu.

Člen 23

Prejemniki storitev

1.  Prejemnik storitev v smislu člena 5(3) tega sporazuma za prebivanje, ki traja tri mesece ali manj, ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Za obdobje, daljše od treh mesecev, se prejemniku storitev izda dovoljenje za prebivanje za čas trajanja storitve. V času trajanja prebivanja je lahko izključen iz sistemov socialne varnosti.

2.  Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.

V.   OSEBE, KI NE OPRAVLJAJO GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Člen 24

Pravila o prebivališču

1.  Osebi z državljanstvom pogodbenice, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti v državi, kjer prebiva, in nima pravice do prebivanja v skladu z drugimi določbami tega sporazuma, se podeli dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj pet let, če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da ima zase in za svoje družinske člane:

Pogodbenice lahko, če menijo, da je to potrebno, zahtevajo obveznost potrditev dovoljenja za prebivanje po prvih dveh letih prebivanja.

2.  Finančna sredstva se štejejo za zadostna, če presegajo znesek, pod katerim lahko državljani, ob upoštevanju njihovega osebnega položaja ali, kjer je primerno, položaja njihove družine, zahtevajo dajatve iz naslova socialne pomoči. Če tega pogoja ni mogoče uporabiti, se prosilčeva finančna sredstva štejejo za zadostna, če presegajo minimalno pokojnino iz sistema socialne varnosti, ki jo izplačuje država gostiteljica.

3.  Osebe, ki so bile na ozemlju pogodbenice zaposlene manj kot leto dni, lahko tam prebivajo pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena. Nadomestila za primer brezposelnosti, do katerih so upravičene v skladu z nacionalnim pravom, ki se po potrebi bere skupaj z določbami Priloge II, se štejejo za finančna sredstva v smislu odstavkov 1(a) in 2 tega člena.

4.  Študentu, ki nima pravice do prebivanja na ozemlju druge pogodbenice na podlagi nobene druge določbe tega sporazuma, se izda dovoljenje za prebivanje za čas trajanja usposabljanja oziroma za eno leto, če usposabljanje traja več kot eno leto, če zadevnim nacionalnim organom dokaže z izjavo ali na kateri koli drug, temu enakovreden način, da ima dovolj finančnih sredstev, da on, njegov zakonec in vzdrževani otroci v času bivanja v državi gostiteljici od nje ne bodo zahtevali nobenih sredstev socialne varnosti, ter pod pogojem, da je v odobreni ustanovi prijavljen za poklicno usposabljanje, kar bo njegova glavna dejavnost, in da ima kritje zdravstvenega zavarovanja za vse rizike. Ta sporazum ne ureja dostopa do poklicnega usposabljanja ali pomoči za preživljanje, ki se dodeli študentom iz tega člena.

5.  Dovoljenje za prebivanje se avtomatično podaljša za najmanj pet let, če so pogoji za upravičenost do njega še vedno izpolnjeni. Dovoljenja za prebivanje za študente se podaljšujejo letno za čas preostalega usposabljanja.

6.  Prekinitve prebivanja, krajše od šestih zaporednih mesecev, in odsotnost zaradi izpolnjevanja obveznosti služenja vojaškega roka ne vplivajo na veljavnost dovoljenja za prebivanje.

7.  Dovoljenje za prebivanje velja na celotnem ozemlju države, ki ga je izdala.

8.  Pravica do prebivanja obstaja, dokler upravičenci do te pravice izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

VI.   NAKUP NEPREMIČNIN

Člen 25

1.  Državljan pogodbenice s pravico do prebivanja in glavnim prebivališčem v državi gostiteljici ima pri nakupu nepremičnin enake pravice kot domači državljan. V skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi si lahko kadar koli ustvari glavno prebivališče v državi gostiteljici, ne glede na čas trajanja njegove zaposlitve. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati.

2.  Državljan pogodbenice s pravico do prebivanja, vendar brez glavnega prebivališča v državi gostiteljici, ima pri nakupu nepremičnin, ki jih potrebuje za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti, enake pravice kot domači državljan. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se mu tudi dovoli nakup sekundarnega prebivališča ali počitniškega bivališča. Ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.

3.  Obmejni delavec ima pri nakupu nepremičnin za opravljanje svoje gospodarske dejavnosti in sekundarnih prebivališč enake pravice kot domači državljan. Če zapusti državo gostiteljico, mu zaradi tega takšnega nepremičnega premoženja ni treba prodati. Lahko se mu tudi dovoli nakup počitniškega bivališča. Ta sporazum ne vpliva na pravila, ki se v državi gostiteljici uporabljajo za čiste kapitalske naložbe ali poslovanje z nezazidanimi zemljišči in stanovanji.

VII.   PREHODNE DOLOČBE IN RAZVOJ SPORAZUMA

Člen 26

Splošne določbe

1.  Če se uporabljajo količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma, določbe iz tega poglavja dopolnjujejo ali nadomeščajo druge določbe te priloge.

2.  Če se uporabljajo količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma, je opravljanje gospodarske dejavnosti pogojeno z izdajo dovoljenja za prebivanje in/ali delo.

Člen 27

Pravila o prebivališču zaposlenih oseb

1.  Dovoljenje za prebivanje zaposlene osebe, ki ima pogodbo o zaposlitvi za manj kot leto dni, se podaljša do največ 12 mesecev, če zaposlena oseba pristojnim nacionalnim organom predloži dokaz, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost. Novo dovoljenje za prebivanje se izda, če zaposlena oseba predloži dokaz, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost in da niso bile dosežene količinske omejitve iz člena 10 tega sporazuma. Zaposleni osebi v skladu s členom 24 te priloge v času med dvema pogodbama o zaposlitvi ni treba zapustiti države.

2.  Pogodbenica lahko v obdobju iz ►M10  člen 10(2b), (2c), (4c) in (4d) ◄ tega sporazuma pred izdajo prvega dovoljenja za prebivanje zahteva predložitev pisne pogodbe ali osnutka pogodbe.

3.  

Člen 28

Zaposleni obmejni delavci

1.  Zaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice z normalnim prebivališčem na obmejnih območjih Švice ali sosednjih držav, ki opravlja dejavnost kot zaposlena oseba na obmejnih območjih druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj glavnega prebivališča. Za namene tega sporazuma so obmejna območja tista območja, ki so opredeljena v sporazumih o gibanju na obmejnih območjih, sklenjenih med Švico in njenimi sosedami.

2.  Posebno dovoljenje velja na celotnem obmejnem območju države, ki ga je izdala.

Člen 29

Pravica zaposlenih oseb do vrnitve

1.  Zaposlena oseba, ki ima na dan začetka veljavnosti tega sporazuma dovoljenje za prebivanje, veljavno najmanj leto dni, in nato zapusti državo gostiteljico, ima pravico do prednostnega dostopa do kvote za novo dovoljenje za prebivanje v šestih letih od datuma odhoda, če dokaže, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost.

2.  Obmejni delavec ima pravico do novega posebnega dovoljenja v šestih letih od izteka svoje prejšnje zaposlitve, ki je neprekinjeno trajala več kot tri leta, pri čemer se preverijo njegova plača in delovni pogoji, če je zaposlen v obdobju dveh let po začetku veljavnosti Sporazuma in če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožen opravljati gospodarsko dejavnost.

3.  Mladi, ki so zapustili ozemlje pogodbenice, potem kot so tam prebivali najmanj pet let pred svojim 21. letom, imajo štiri leta pravico, da se vrnejo v navedeno državo in opravljajo gospodarsko dejavnost.

Člen 30

Poklicna in geografska mobilnost zaposlenih oseb

1.  Zaposlena oseba z dovoljenjem za prebivanje z veljavnostjo manj kot leto dni ima dvanajst mesecev od začetka svoje zaposlitve pravico do poklicne in geografske mobilnosti. V skladu z določbami člena 10 tega sporazuma ima tudi pravico do spremembe statusa iz zaposlene v samozaposleno osebo.

2.  Posebna dovoljenja, izdana zaposlenim obmejnim delavcem, tem delavcem podeljujejo pravico do poklicne in geografske mobilnosti na vseh obmejnih območjih Švice ali njenih sosednjih držav.

Člen 31

Pravila o prebivališču samozaposlenih oseb

Državljanu pogodbenice, ki se želi registrirati na ozemlju druge pogodbenice za namen opravljanja samostojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu „samozaposleni delavec“), se izda dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo šestih mesecev. Če pristojnim nacionalnim organom pred iztekom teh šestih mesecev dokaže, da opravlja samostojno dejavnost, pridobi dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo najmanj petih let. Po potrebi se lahko šestmesečno obdobje podaljša za največ dva meseca, če obstaja dejanska verjetnost, da bo predložil takšen dokaz.

Člen 32

Samozaposleni obmejni delavci

1.  Samozaposleni obmejni delavec je državljan pogodbenice z rednim prebivališčem na obmejnih območjih Švice ali katere od sosednjih držav, ki opravlja samostojno dejavnost na obmejnih območjih druge pogodbenice in se praviloma vsak dan ali vsaj enkrat na teden vrača v kraj glavnega prebivališča. Za namene tega sporazuma so obmejna območja tista območja, ki so opredeljena v sporazumih o gibanju na obmejnih območjih, sklenjenih med Švico in njenimi sosedami.

2.  Državljan pogodbenice, ki želi kot obmejni delavec opravljati samostojno dejavnost na obmejnih območjih Švice ali katere od njenih sosednjih držav, dobi vnaprej začasno dovoljenje z veljavnostjo šestih mesecev. Če pristojnim nacionalnim organom pred iztekom teh šestih mesecev dokaže, da opravlja samostojno dejavnost, pridobi posebno dovoljenje z veljavnostjo najmanj petih let. Po potrebi se lahko šestmesečno obdobje podaljša za največ dva meseca, če obstaja dejanska verjetnost, da bo predložil takšen dokaz.

3.  Posebna dovoljenja veljajo na celotnem obmejnem območju države, ki jih je izdala.

Člen 33

Pravica samozaposlenih oseb do vrnitve

1.  Samozaposlena oseba, ki je imela dovoljenje za prebivanje, veljavno najmanj pet let, in je zapustila državo gostiteljico, ima pravico do novega dovoljenja v šestih letih od datuma odhoda, če je v državi gostiteljici že prej neprekinjeno delala tri leta in pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožna opravljati gospodarsko dejavnost.

2.  Samozaposleni obmejni delavec ima pravico do novega posebnega dovoljenja v šestih letih od izteka prejšnje dejavnosti, ki jo je opravljal neprekinjeno štiri leta, če pristojnim nacionalnim organom dokaže, da je zmožen opravljati gospodarsko dejavnost.

3.  Mladi, ki so zapustili ozemlje pogodbenice, potem kot so tam prebivali najmanj pet let pred svojim 21. letom, imajo štiri leta pravico, da se vrnejo v to državo in opravljajo gospodarsko dejavnost.

Člen 34

Poklicna in geografska mobilnost samozaposlenih oseb

Posebna dovoljenja, izdana samozaposlenim obmejnim delavcem, jim dajejo pravico do poklicne in geografske mobilnosti na vseh obmejnih območjih Švice ali njenih sosednjih držav. Vnaprej izdana začasna šestmesečna dovoljenja za prebivanje (za obmejne delavce posebna dovoljenja) jim dajejo pravico samo do geografske mobilnosti.

▼M3

PRILOGA I

PREHODNI UKREPI O NAKUPU ZEMLJIŠČ IN SEKUNDARNIH PREBIVALIŠČ

1.   Češka

2.   Estonija

3.   Ciper

Ciper lahko pet let od dne pristopa k EU ohrani svojo zakonodajo o pridobitvi sekundarnih prebivališč, kot je bila v veljavi na dan 31. decembra 2000.

V skladu z Zakonom o pridobitvi nepremičnega premoženja (tujci) (CAP. 109) in Zakoni 52/69, 55/72 ter 50/90 morajo tujci za pridobitev nepremičnin na Cipru pridobiti soglasje Ministrskega sveta. Ministrski svet je okrajne uradnike pooblastil, da izdajajo soglasja v njegovem imenu. V primeru, da velikost zadevne nepremičnine presega 2 donuma (1 donum = 1 338 m2), se soglasje lahko pridobi samo za sledeče namene:

Zgoraj omenjeni zakon je bil spremenjen z „Zakonom o pridobitvi nepremičnega premoženja (tujci) (sprememba) iz leta 2003, N. 54(I)/2003“. V novem zakonu niso za državljane EU in podjetja, registrirana v EU, predvidene nikakršne omejitve glede pridobivanja nepremičnin, povezanih s primarnim prebivališčem in tujimi neposrednimi naložbami, ali glede pridobitve nepremičnin s strani nepremičninskih posrednikov iz EU ali podjetij za razvoj zemljišč. V zvezi s pridobivanjem sekundarnih prebivališč pa zakon določa, da državljani EU brez stalnega prebivališča na Cipru in v EU registrirana podjetja brez sedeža, osrednje uprave ali glavnega kraja poslovanja na Cipru pet let po pristopu Cipra k EU ne morejo pridobivati nepremičnin z namenom uporabe za sekundarno prebivališče brez predhodnega dovoljenja Ministrskega sveta, ki je pooblastilo za izdajanje teh dovoljenj prenesel na okrajne uradnike, kot je navedeno zgoraj.

4.   Latvija

5.   Litva

6.   Madžarska

7.   Malta

Nakup nepremičnin na malteških otokih ureja Zakon o nepremičnem premoženju (pridobitev s strani nerezidentov) (Poglavje 246). Ta zakon določa, da:

8.   Poljska

9.   Slovenija

10.   Slovaška

▼M10

11.   Hrvaška

Hrvaška lahko sedem let od dne začetka veljavnosti tega protokola ohrani v veljavi omejitve iz svoje zakonodaje, veljavne ob podpisu tega protokola, glede pridobitve lastništva na kmetijskih zemljiščih s strani švicarskih državljanov in pravnih oseb, ustanovljenih po švicarskem pravu. V nobenem primeru se švicarskih državljanov ne sme obravnavati manj ugodno v zvezi s pridobitvijo kmetijskih zemljišč, kot se jih obravnava na dan podpisa tega protokola, ali bolj restriktivno kot državljane države, ki ni pogodbenica Sporazuma ali je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Za samozaposlene kmete, ki so švicarski državljani in želijo imeti sedež ter prebivati na Hrvaškem, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršni koli postopki, ki ne veljajo za državljane Hrvaške.

V tretjem letu po začetku veljavnosti tega protokola se opravi splošni pregled teh prehodnih ukrepov. Skupni odbor lahko odloči, da se prehodno obdobje iz prvega odstavka skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja prišlo do hudih motenj ali grožnje hudih motenj na hrvaškem trgu kmetijskih zemljišč, Hrvaška o teh okoliščinah uradno obvesti Skupni odbor pred koncem sedemletnega prehodnega obdobja iz prvega odstavka. V tem primeru lahko Hrvaška še naprej uporablja ukrepe iz prvega odstavka do deset let po začetku veljavnosti tega protokola. To podaljšanje se lahko omeji na izbrana posebno prizadeta geografska območja.

▼M7

PRILOGA II

KOORDINACIJA SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

Člen 1

1.  Pogodbenici se dogovorita, da bosta v zvezi s koordinacijo sistemov socialne varnosti med seboj uporabljali zakonodajo Evropske unije, ki je navedena, kot je bila spremenjena, v oddelku A te priloge, oziroma pravila, enakovredna pravilom iz navedene zakonodaje.

2.  Pojem „država(-e) članica(-e)“, ki ga vsebuje zakonodaja iz oddelka A te priloge, se razume tako, da poleg držav, ki jih zajemajo ustrezna zakonodaja Evropske unije, vključuje tudi Švico.

Člen 2

1.  Za namene uporabe določb te priloge bosta pogodbenici ustrezno upoštevali zakonodajo Evropske unije, navedeno v oddelku B te priloge.

2.  Za namene uporabe določb te priloge se bosta pogodbenici seznanili z zakonodajo Evropske unije, navedeno v oddelku C te priloge.

Člen 3

1.  Posebne določbe, ki se nanašajo na prehodne ureditve v zvezi z zavarovanjem za primer brezposelnosti za državljane nekaterih držav članic Evropske unije, ki imajo švicarsko dovoljenje za prebivanje z veljavnostjo manj kot eno leto, v zvezi s švicarskimi dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč, in v zvezi z dajatvami v okviru sistema poklicnega zavarovanja glede pokojnin za starost, preživele osebe in invalidnost, so opredeljene v protokolu k tej prilogi.

2.  Protokol je sestavni del te priloge.

ODDELEK A:   REFERENČNA ZAKONODAJA

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 883/2004 prilagodi, kot sledi:

„Švica

Zakonodaja kantona v zvezi s predujmi preživnin na podlagi odstavka 2 člena 131 in odstavka 2 člena 293 Zveznega civilnega zakona.“;

„Švica

Dodatki ob rojstvu in posvojitvi otroka v skladu z ustrezno zakonodajo kantona, ki temeljijo na odstavku 2 člena 3 Zveznega zakona o družinskih dodatkih.“;

„Nemčija–Švica

Španija–Švica

Točka 17 Končnega protokola h Konvenciji o socialni varnosti z dne 13. oktobra 1969, kakor je bila spremenjena z Dopolnilno konvencijo z dne 11. junija 1982. Osebe, ki so zavarovane v okviru španskega sistema zavarovanja, so na podlagi te določbe izvzete iz zahteve po vključitvi v švicarski sistem zdravstvenega zavarovanja.

Italija–Švica

Člen 9(1) Konvencije o socialni varnosti z dne 14. decembra 1962, kakor je bil spremenjen z Dopolnilno konvencijo št. 1 z dne 18. decembra 1963, Dopolnilnim sporazumom z dne 4. julija 1969, Dodatnim protokolom z dne 25. februarja 1974 in Dopolnilnim sporazumom št. 2 z dne 2. aprila 1980.“;

„Švica“;

„Švica

Vsi zahtevki za starostne pokojnine, pokojnine preživelih oseb in invalidske pokojnine v okviru osnovnega zavarovanja (Zvezni zakon o zavarovanju za starost in preživele osebe ter Zvezni zakon o invalidskem zavarovanju) kot tudi zakonske starostne pokojnine v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost).“;

„Švica

Pokojnine za starost, preživele osebe in invalidnost v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost).“;

„Švica

Pokojnine za preživele osebe in invalidnost v okviru zakonskega sistema poklicnega zavarovanja (Zvezni zakon o sistemu poklicnega zavarovanja za starost, preživele osebe in invalidnost).“;

„Švica

„Švica

Kot družinski člani se štejejo tiste osebe, ki so opredeljene kot družinski člani po zakonodaji države stalnega prebivališča.

Ta zahtevek

Za namene tega sporazuma se Uredba (ES) št. 987/2009 prilagodi, kot sledi:

Prilogi 1 se doda naslednje:

„Dogovor med Švico in Francijo z dne 26. oktobra 2004 o določitvi posebnih postopkov za povračilo dajatev zdravstvenega varstva

►M8  —————20. decembra 2005————— ◄ “;

ODDELEK B:   ZAKONODAJA, KI JO POGODBENICE USTREZNO UPOŠTEVAJO

▼M8

▼M7

ODDELEK C:   ZAKONODAJA, S KATERO SE POGODBENICE SEZNANIJO

▼M8

▼M7

PROTOKOL

k Prilogi II Sporazuma

I.    Zavarovanje za primer brezposelnosti

Naslednji dogovori se uporabljajo za delavce, ki so državljani Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, do 30. aprila 2011 in za delavce, ki so državljani Republike Bolgarije in Romunije, do 31. maja 2016.

▼M10

Določbe odstavka 1 poglavja „Zavarovanje za primer brezposelnosti“ Protokola k Prilogi II se za delavce, ki so državljani Republike Hrvaške, uporablja do izteka sedmega leta po začetku veljavnosti tega protokola.

▼M7

II.    Dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč

Dodatki za osebe, ki potrebujejo pomoč, dodeljeni v skladu s švicarskim Zveznim zakonom o zavarovanju za invalidnost z dne 19. junija 1959 (LAI) ter v skladu z Zveznim zakonom o pokojninah za starost in preživele osebe z dne 20. decembra 1946 (LAVS), kakor je bil spremenjen 8. oktobra 1999, se zagotovijo samo, če zadevna oseba stalno prebiva v Švici.

III.    Sistem poklicnega zavarovanja, ki se nanaša na pokojnine za starost, preživele osebe in invalidnost

Ne glede na člen 10(2) Uredbe (EGS) št. 1408/71 se pridobljena dajatev, zagotovljena na podlagi Zveznega zakona o prostem prehodu znotraj sistema poklicnega zavarovanja glede pokojnin za starost, preživele osebe in invalidnost (Loi fédérale sur le libre passage dans la prévoyance professionnelle vieillesse, survivants et invalidité) z dne 17. decembra 1993, izplača na zahtevo zaposlene ali samozaposlene osebe, ki namerava za stalno zapustiti Švico in za katero se v skladu z naslovom II Uredbe ne bo več uporabljala švicarska zakonodaja, pod pogojem, da ta oseba Švico zapusti v obdobju petih let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

▼M6

PRILOGA III

VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

(Diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi)

ODDELEK A:   NAVEDENI AKTI

kakor je bila spremenjena z:

▼M9

▼M10

▼M6

Komisija sporoči državam članicam podatke o pristojnih organih in koordinatorju, ki jih imenuje Švica, potem ko je Švica o tem obvestila Komisijo in s kopijo skupni odbor.

Koordinator, ki ga imenuje Švica, obvesti Komisijo in s kopijo skupni odbor.

„v Švici:

„v Švici:

▼M9

▼M6

▼M9

▼M6

▼M9

▼M6

kakor je bila spremenjena z:

▼M10

▼M6

„Švica:

kakor je bila spremenjena z:

▼M10

▼M6

„Švica:

Komisija sporoči državam članicam podatke o pristojnih organih in koordinatorju, ki jih imenuje Švica, potem ko je Švica o tem obvestila Komisijo in s kopijo skupni odbor.

Komisija sporoči državam članicam podatke o pristojnih organih in koordinatorju, ki jih imenuje Švica, potem ko je Švica o tem hkrati s Komisijo obvestila skupni odbor.

kakor je bila spremenjena:

▼M10

▼M6

Vsi proizvodi in strupene snovi, določene v zakonu o strupih (klasificirana zbirka zvezne zakonodaje (CC) 813.1) ter zlasti v zadevnih uredbah (CC 813) in uredbah o strupenih snoveh za okolje (CC 814.812.31, 814.812.32 in 814.812.33).

Komisija sporoči državam članicam podatke o pristojnih organih in koordinatorju, ki jih imenuje Švica, potem ko je Švica o tem obvestila hkrati Komisijo in skupni odbor.

Člen 22 se ne uporablja. Toda švicarski koordinator, ki ga imenuje Švica v skladu s členom 56 Direktive 2005/36/ES, hkrati s Komisijo obvesti skupni odbor o zakonodaji, sprejeti na podlagi Direktive 86/653/EGS.

ODDELEK B:   AKTI, S KATERIMI SE SEZNANIJO POGODBENICE

Pogodbenice se seznanijo z vsebino naslednjega akta:

▼B

PROTOKOL O SEKUNDARNIH PREBIVALIŠČIH NA DANSKEM

Pogodbenice soglašajo, da se Protokol 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti o pridobitvi nepremičnin na Danskem uporablja tudi za ta sporazum glede pridobivanja sekundarnih prebivališč na Danskem s strani švicarskih državljanov.

PROTOKOL O ALANDSKIH OTOKIH

Pogodbenice soglašajo, da se Protokol 2 k Aktu o pristopu Finske k Evropski uniji o Alandskih otokih uporablja tudi za ta sporazum.

SKLEPNA LISTINA

Seznanili so se tudi z naslednjimi izjavami, ki so kot priloga dodane tej sklepni listini:

V Luxembourgu, enaindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset.

Hecho en Luxemburgo, el ventiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve.

Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.

Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift verbindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

Pela República Portuguesa

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Für der schweizerischen Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

SKUPNA IZJAVA

o splošni liberalizaciji opravljanja storitev

Pogodbenice se obvezujejo, da bodo takoj, ko bo mogoče, začele pogajanja o splošni liberalizaciji opravljanja storitev na podlagi pravnega reda Skupnosti.

SKUPNA IZJAVA

o pokojninah nekdanjih uslužbencev institucij Evropskih skupnosti, ki prebivajo v Švici

Komisija Evropskih skupnosti in Švica se obvezujeta, da bosta poiskali ustrezno rešitev za problem dvojne obdavčitve pokojnin nekdanjih uslužbencev institucij Evropskih skupnosti, ki prebivajo v Švici.

SKUPNA IZJAVA

o uporabi Sporazuma

Pogodbenice bodo sprejele vse potrebne ukrepe, da bodo za državljane druge pogodbenice v skladu s Sporazumom, ki so ga sklenile med seboj, uporabljale pravni red Skupnosti.

SKUPNA IZJAVA

o nadaljnjih pogajanjih

Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da imata namen začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih, ki so v skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v določenih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku teh dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za omenjena pogajanja.

IZJAVA ŠVICE

o podaljšanju Sporazuma

Švica izjavlja, da bo tekom sedmega leta uporabe Sporazuma na podlagi veljavnih notranjih postopkov sprejela odločitev o njegovem podaljšanju.

IZJAVA ŠVICE

o migracijski in azilni politiki

Švica ponovno potrjuje svojo željo po okrepitvi sodelovanja z EU in njenimi državami članicami na področju migracijske in azilne politike. Švica je v ta namen pripravljena sodelovati v sistemu EU za koordinacijo prošenj za azil in predlaga začetek pogajanj za sklenitev konvencije, ki bo vzporedna Dublinski konvenciji (Konvencija o določitvi države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, vloženih v eni od držav članic Evropskih skupnosti, ki je bila podpisana v Dublinu 15. junija 1990).

IZJAVA ŠVICE

o priznavanju diplom arhitektov

Švica bo Skupnemu odboru iz Sporazuma o prostem pretoku oseb, takoj ko bo ustanovljen, predlagala, da se sprejme sklep, s katerim se diplome arhitektov, ki jih podeljujejo švicarske univerze uporabnih znanosti, uvrstijo v Prilogo III k Sporazumu o prostem pretoku oseb v skladu z določbami Direktive 85/384/EGS z dne 10. junija 1986.

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI IN NJENIH DRŽAV ČLANIC

o členih 1 in 17 Priloge I

Evropska skupnost in njene države članice izjavljajo, da člena 1 in 17 Priloge I k Sporazumu ne posegajo v pravni red Skupnosti v zvezi s pogoji za napotitev delavcev, ki so državljani tretje države, v okviru čezmejnega zagotavljanja storitev.

IZJAVA

o švicarski udeležbi v odborih

Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, kolikor jih obravnavane vsebine zadevajo, kot opazovalci udeležujejo sestankov naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:

Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.

V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, zajetimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali temu enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma EGP.

---

( 1 ) NACE: Uredba Sveta (EGS) 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

( 2 ) Delavci lahko zaprosijo za kratkotrajna dovoljenja za bivanje v okviru kvot iz odstavka 3a tudi za obdobje, krajše od štirih mesecev.

( 3 ) NACE: Uredba Sveta (EGS) 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

( 4 ) Delavci lahko zaprosijo za kratkotrajna dovoljenja za bivanje v okviru kvot iz odstavka 3b tudi za obdobje, krajše od štirih mesecev.

( 5 ) NACE: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).

( 6 ) Delavci lahko zaprosijo za dovoljenja za kratkoročno bivanje v okviru kvot iz pododstavka 3c tudi za obdobje, krajše od štirih mesecev.

( 7 ) Ta dovoljenja se bodo podelila poleg kvot iz člena 10 Sporazuma, ki so pridržane za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so bili državljani držav članic v času podpisa Sporazuma (21. junij 1999) ali državljani Republike Ciper ali Republike Malte. Ta dovoljenja se prav tako podelijo poleg dovoljenj, ki se podeljujejo na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov o izmenjavi pripravnikov.

( 8 ) Ta dovoljenja se bodo podelila poleg kvot iz člena 10 Sporazuma, ki so pridržane za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so bili državljani držav članic v času podpisa Sporazuma (21. junij 1999) ali državljani držav članic, ki so postale pogodbenice Sporazuma s Protokolom iz leta 2004. Ta dovoljenja se prav tako podelijo poleg dovoljenj, ki se podeljujejo na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov o izmenjavi pripravnikov med Švico in novima državama članicama.

( 9 ) Ta dovoljenja se bodo podelila poleg kvot iz člena 10 Sporazuma, ki so pridržane za zaposlene in samozaposlene osebe, ki so bili državljani držav članic v času podpisa tega sporazuma (21. junij 1999) ali državljani držav članic, ki so postale pogodbenice Sporazuma s Protokoloma iz let 2004 in 2008. Ta dovoljenja se prav tako dodelijo poleg dovoljenj, ki se dodeljujejo na podlagi obstoječih dvostranskih sporazumov o izmenjavi pripravnikov med Švico in novo državo članico.

( 10 ) Kakor velja na dan podpisa Sporazuma.

( 11 ) Kakor velja na dan podpisa Sporazuma.

( 12 ) V Švici mora zdravstveno zavarovanje za osebe, ki si Švice ne izberejo za stalno prebivališče, vključevati nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer materinstva.

( 13 ) Za te osebe ne velja prednost, ki je dana delavcem, vključenim v redni trg delovne sile, ali spremljanje skladnosti s plačnimi in zaposlitvenimi pogoji v posameznem sektorju ali kraju.

( 14 ) UL L 166, 30.4.2004, str. 1.

( 15 ) UL L 284, 30.10.2009, str. 43.

( 16 ) UL L 338, 22.12.2010, str. 35.

( 17 ) UL L 149, 8.6.2012, str. 4.

( 18 ) UL L 349, 19.12.2012, str. 45.

( 19 ) UL L 158, 10.6.2013, str. 1.

( 20 ) UL L 284, 30.10.2009, str. 1.

( 21 ) UL L 338, 22.12.2010, str. 35.

( 22 ) UL L 149, 8.6.2012, str. 4.

( 23 ) UL L 349, 19.12.2012, str. 45.

( 24 ) UL L 149, 5.7.1971, str. 2.

( 25 ) UL L 177, 4.7.2008, str. 1.

( 26 ) UL L 74, 27.3.1972, str. 1.

( 27 ) UL L 39, 10.2.2009, str. 29.

( 28 ) UL L 209, 25.7.1998, str. 46.

( 29 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 1.

( 30 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 5.

( 31 ) UL C 149, 8.6.2010, str. 3.

( 32 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 9.

( 33 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 11.

( 34 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 13.

( 35 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 17.

( 36 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 56.

( 37 ) UL C 107, 27.4.2010, str. 3.

( 38 ) UL C 149, 8.6.2010, str. 5.

( 39 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 21.

( 40 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 23.

( 41 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 26.

( 42 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 40.

( 43 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 52.

( 44 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 54.

( 45 ) UL C 107, 27.4.2010, str. 6.

( 46 ) UL C 107, 27.4.2010, str. 8.

( 47 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 42.

( 48 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 43.

( 49 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 45.

( 50 ) UL C 187, 10.7.2010, str. 5 (elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti).

( 51 ) UL C 12, 14.1.2012, str. 6.

( 52 ) UL C 45, 12.2.2011, str. 5.

( 53 ) UL C 262, 6.9.2011, str. 6.

( 54 ) UL C 57, 25.2.2012, str. 4.

( 55 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 49.

( 56 ) UL C 106, 24.4.2010, str. 51.

( 57 ) UL C 240, 10.8.2012, str. 3.

( 58 ) Trenutno 12 mesecev.

( 59 ) Povrnjeni prispevki za delavce, ki bodo uveljavljali svojo pravico do dajatve za brezposelnost v Švici, potem ko so prispevke plačevali najmanj 12 mesecev – v več obdobjih prebivanja – v obdobju dveh let.