NAT/946

Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva

MNENJE

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva ob zagotavljanju evropske konkurenčnosti, blaženju krize življenjskih stroškov in spodbujanju pravičnega prehoda

(mnenje na lastno pobudo)

Poročevalka: Corina MURAFA BENGA

Uvodna opomba

To mnenje je del večjega svežnja mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) o krizi življenjskih stroškov. V svežnju želi EESO preučiti različne vidike tega izziva na področjih politik ter evropskim in nacionalnim oblikovalcem politik, organizacijam civilne družbe in drugim deležnikom ponuditi celovit in obsežen sklop priporočil. Sveženj vključuje sedem sektorskih mnenj 1 , od katerih vsako obravnava vprašanja na relevantnem področju politike. Hkrati so v krovnem mnenju 2 predstavljena splošna politična priporočila za celostno reševanje krize življenjskih stroškov in krepitev odpornosti proti prihodnjim krizam.

1.Sklepi in priporočila

1.1Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva mora biti del širšega svežnja davkov in politik, prilagojenih posameznim državam članicam. Priprava svežnja bi morala vsebovati širok in vključujoč socialni in civilni dialog, v sklopu katerega bi preučili, ali naj se uvedejo kompenzacijske sheme in kakšne naj bodo, da bi podprle prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Najprej bi bilo treba postopno opustiti okolju in družbi najbolj škodljive subvencije za fosilna goriva. Odpraviti bi bilo treba neciljne subvencije, medtem ko bi se lahko ciljno usmerjene subvencije, ki temeljijo na dohodkih gospodinjstev ali ranljivosti podjetij, kjer je to potrebno, bolj postopno opustile in nadomestile s spodbudami za razogljičenje.

1.2EESO priporoča, naj Evropska komisija v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra podrobno pojasni ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti za karseda hitro opuščanje subvencij za fosilna goriva. Poleg tega, da morajo države članice v svoje nacionalne energetske in podnebne načrte vključiti jasne končne in vmesne roke za postopno opuščanje, bi morale zanj določiti tudi posebne mejnike, cilje, prednostne ukrepe in naloge, in sicer ob upoštevanju svojih posameznih okoliščin.

1.3Evropska komisija bi morala v partnerstvu z deležniki in EESO vzpostaviti odprto platformo za izmenjavo med več deležniki, med njimi akterji civilne družbe, ki bi bila na voljo državam članicam za izmenjavo najboljših praks v zvezi z ukrepi in programi postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva.

1.4EESO priporoča, naj se vzpostavijo mehanizmi za zaščito delovnih mest in delovnih pogojev, vključno s kolektivnimi pogajanji in socialnim dialogom, da se zagotovi uravnotežen proces v zvezi s subvencijami za fosilna goriva.

1.5Za odpravo ovir glede opredelitev, opisanih v tem mnenju, bi morala Evropska komisija pri reviziji uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov podati natančno opredelitev subvencij za fosilna goriva, ki bi temeljila na sistemu Mednarodnega denarnega sklada in tako vključevala tudi posredne subvencije, ter izdati smernice za poročanje za države članice. Poleg tega bi morala izboljšati svoje poročanje o subvencijah za fosilna goriva, tako da ne bi le spremljala statističnih podatkov, temveč bi tudi navedla najboljše prakse za njihovo postopno opuščanje.

1.6Revizija direktive o obdavčitvi energije je ključna priložnost za podporo postopnemu opuščanju subvencij za fosilna goriva v EU. EESO je zaskrbljen zaradi zamud pri končanju postopka v zvezi s tem dosjejem in poziva Evropski parlament, naj čim prej sprejme stališče o reviziji direktive o obdavčitvi energije. Čeprav morajo imeti države članice zaradi posebnih okoliščin svoj manevrski prostor, so ambiciozne minimalne davčne stopnje po vsej EU bistvene za spodbujanje razogljičenja na konkurenčen način. Izjeme bi morale biti neobvezne in se uporabljati previdno.

1.7Evropska unija bi morala v okviru procesa Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) še naprej podpirati vizijo postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva na svetovni ravni ter krepiti partnerstva in vzajemno učenje z državami, ki so nedavno dosegle napredek na tem področju.

1.8Vse oblike finančne podpore za novo infrastrukturo za fosilna goriva bi bilo treba dokončno odpraviti iz vseh instrumentov financiranja v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034. EESO priporoča, da se sredstva za raziskave in razvoj namenijo za čista goriva ob upoštevanju strogih meril v skladu s taksonomijo EU.

1.9EESO priporoča revizijo pravil o državni pomoči, da bi energetski prehod pospešili tako, da državne pomoči ne bi več dodeljevali energetskim projektom, ki temeljijo na fosilnih gorivih.

2.Splošne ugotovitve

2.1Subvencije za energijo in vladni posegi so namenjeni zniževanju stroškov za potrošnike pod tržno raven, zviševanju cen za proizvajalce nad tržno raven ali podpiranju projektov energetske infrastrukture za znižanje stroškov kapitala. Zajemajo neposredne denarne transferje v korist proizvajalcev ali potrošnikov, mehanizme posredne podpore, kot so davčne oprostitve in dobropisi, ter tržne pristope, ki olajšujejo navzkrižno subvencioniranje med gospodarskimi akterji.

2.2Evropska komisija takšne subvencije v EU spremlja prek popisa subvencij. Subvencije za fosilna goriva tako zajemajo različne oblike finančne podpore za vso primarno fosilno energijo in električno energijo, proizvedeno z izgorevanjem fosilnih goriv. Med letoma 2020 in 2021 se je znesek subvencij podvojil na 136 milijard EUR, leta 2023 pa se je nekoliko zmanjšal na 111 milijard EUR, kar sicer predstavlja več kot tretjino vseh obstoječih subvencij za energijo. Po predhodnih podatkih za leto 2024 naj bi se skupne subvencije za energijo (fosilno in nefosilno) zmanjšale na 78 milijard EUR, saj naj bi se večina subvencij, dodeljenih zaradi krize, iztekla do leta 2025 3 . Vendar tukaj niso zajete posredne subvencije, ki jih na primer predstavlja eksternalizacija stroškov (npr. zdravstveni stroški ter škoda na stavbah in infrastrukturi).

2.3Te implicitne subvencije so vključene v ustrezne metode izračuna Mednarodnega denarnega sklada, ki med drugim zajemajo ocene socialnih stroškov ogljika, zdravstvenih stroškov zaradi onesnaženosti zraka in drugih zunanjih učinkov, kot so prometni zastoji in nesreče. Po tej metodologiji so subvencije za fosilna goriva v EU znatno višje od ocene Komisije in znašajo približno 300 milijard USD letno. 4 Kljub metodološkim razlikam so nekatere države članice, na primer Nizozemska, pripravile podobne ocene glede subvencij za fosilna goriva kot Mednarodni denarni sklad. EESO spodbuja Komisijo, naj poleg sedanjega beleženja sprejme oziroma razvije nov, podoben metodološki pristop.

2.4Stalna raven subvencij za fosilna goriva je v nasprotju z obstoječimi političnimi zavezami za postopno opuščanje fosilnih goriv. Skupini G7 in G20 sta že leta 2009 napovedali mednarodne pobude za racionalizacijo in postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, nedavno pa so bile tovrstne pobude napovedane tudi na konferenci UNFCCC. Spodbudna diplomatska prizadevanja, kot je Sporazum o podnebnih spremembah, trgovini in trajnosti (ACCTS), bi morala dati zagon prizadevanjem EU v pripravah na prihodnje konference pogodbenic UNFCCC, kjer bi bilo treba dejavno promovirati koalicijo o postopnem opuščanju spodbud za fosilna goriva, vključno s subvencijami. Koalicijo je vzpostavila Nizozemska in so se ji pridružile druge države članice EU.

2.5EU je prevzela vodilno vlogo pri izvajanju sklopa orodij in ukrepov za učinkovito odpravo subvencij za fosilna goriva, vendar je bil, kot kažejo podatki, učinek teh ukrepov omejen. Uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (2018) od držav članic zahteva, da vsako leto poročajo o napredku pri odpravljanju subvencij za energijo, zlasti subvencij za fosilna goriva. Ta zaveza je bila okrepljena s podnebnimi pravili EU (2021), ki določajo postopno odpravo subvencij, ki so v nasprotju s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Naloga Evropske komisije je razviti standardizirane metodologije in okvire za poročanje o subvencijah za fosilna goriva in drugih okolju škodljivih subvencijah. 5 EESO poziva Komisijo, naj razmisli o socialnih razsežnostih škodljivih subvencij. Poleg tega je cilj predlagane revizije direktive o obdavčitvi energije v okviru svežnja Pripravljeni na 55 uskladiti obdavčitev energentov s podnebnimi cilji.

2.6Subvencije za fosilna goriva imajo več škodljivih učinkov, kršijo načelo „onesnaževalec plača“, spodbujajo nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in slabijo konkurenčnost obnovljivih virov energije. Tako ovirajo prehod na obnovljive vire energije ter pospešujejo degradacijo okolja, vključno z onesnaževanjem zraka in izgubo biotske raznovrstnosti, ter podnebne spremembe. So torej v nasprotju s podnebno politiko EU. Dokazi kažejo, da bi bilo leta 2023 v EU mogoče namestiti milijon več toplotnih črpalk, če bi se subvencije namesto za kotle na fosilna goriva uporabile za toplotne črpalke. 6

3.Posebne ugotovitve o vplivu subvencij za fosilna goriva na konkurenčnost

3.1Strukturna odvisnost EU od uvoženih fosilnih goriv poleg geopolitičnih vidikov škoduje trgovinski bilanci in saldu tekočega računa EU ter tako negativno vpliva na neto izvoz in širšo makroekonomsko uspešnost. 7 Subvencije za fosilna goriva posledično povečujejo odvisnost EU od uvoza, kar upočasnjuje energetski prehod. Poleg tega nestanovitnost cen, povezana z uvozom fosilnih goriv, prispeva k težavam z inflacijo, kot se je to zgodilo po ruski invaziji na Ukrajino, in spodkopava konkurenčnost podjetij (zlasti v energetsko intenzivnih panogah).

3.2Z vidika fiskalne politike subvencije za fosilna goriva zmanjšujejo fiskalni prostor držav članic za financiranje drugih prednostnih nalog, kot so podpora podjetjem za naložbe v energetski prehod ali socialni izdatki. Subvencije za fosilna goriva so na primer še vedno višje od subvencij za obnovljive vire energije, in to kljub veliki „naložbeni vrzeli“ pri doseganju energetskega prehoda in podnebnih ciljev za leto 2030. 8 Glede na fiskalne omejitve, ki izhajajo iz revidiranih fiskalnih pravil EU, je preusmeritev subvencij s fosilnih goriv na podnebne cilje bistvena za zapolnitev vrzeli v podnebnih naložbah.

3.3Visoki stroški energije škodujejo konkurenčnosti EU, saj evropska podjetja za električno energijo plačujejo od dva- do trikrat več, za plin pa od štiri- do petkrat več kot podjetja v ZDA. Čeprav so nekatere subvencije za fosilna goriva namenjene zmanjšanju stroškov energije za podjetja, upočasnjujejo naložbe v alternative vire in izkrivljajo cenovne spodbude.

4.Posebne ugotovitve o vplivu subvencij za fosilna goriva na življenjske stroške

4.1Inflacija, ki jo je sprožila ruska invazija v Ukrajini, je imela nesorazmerno velik učinek na zaposlene, saj so se realne plače v EU na vrhuncu krize leta 2022 znižale za 5,1 %. Nadalje inflacija v energetskem sektorju nesorazmerno vpliva na ranljiva gospodinjstva, ki za energijo porabijo večji del svojega dohodka. Srednjeročno se lahko stroški energije, ki so sprožili krizo življenjskih stroškov, zmanjšajo le z razogljičenjem elektroenergetskega sistema ob prehodu na čiste vire energije.

4.2Poleg tega da imajo subvencije za fosilna goriva negativni skupni učinek na državne proračune, so, kot kažejo dokazi, tudi slabo usmerjene, saj koristijo predvsem premožnejšim družbenim skupinam, torej so socialno regresivne. 9 Nazadnje je treba omeniti, da subvencioniranje uporabe fosilnih goriv povzroča tudi negativne širše socialne stroške, kot sta prezgodnja umrljivost in obolevnost zaradi onesnaženosti zraka, kar še posebej prizadene ranljive družbene skupine. 10

4.3Številne subvencije so bile uvedene kot kratkoročna pomoč, vendar niso bile usmerjene na gospodinjstva z nizkimi dohodki ali namenjene odpravljanju temeljnih vzrokov za inflacijo cen energije. Za učinkovito odpravljanje regresivnega vpliva visokih cen energije na gospodinjstva je potreben dvotirni pristop, ki bo temeljil na načelih pravičnega prehoda. Najprej je kratkoročno potrebna bolj ciljno usmerjena neposredna dohodkovna podpora za ranljiva gospodinjstva. Nato pa je treba subvencije preusmeriti v trajne rešitve, in sicer z mobilizacijo sredstev za naložbe v razogljičene sisteme za električno energijo in ogrevanje, ter hkrati prenoviti stanovanjski fond, da bi znižali cene.

4.4Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva bi moralo potekati vzporedno s strožjim nadzorom energetskega trga, da bi zaščitili ranljive skupine in preprečili pretirano zviševanje cen. Dostop do čiste energije mora biti stalna skrb, zlasti na podeželju.

5.Posebne ugotovitve o količinski opredelitvi fosilnih goriv in poročanju o njih

5.1Na ravni EU je treba jasno opredeliti, kaj je subvencija za fosilna goriva, pri čemer je treba razlikovati med učinkovitimi in neučinkovitimi subvencijami, ter oblikovati posebne smernice za merjenje in razkritje, ki bodo obravnavale zajetje in kakovost podatkov za spremljanje in merjenje. To je mogoče storiti pri prihodnji reviziji uredbe o upravljanju energetske unije. Opredelitev bi lahko temeljila na tipologiji subvencij STO, ki jo trenutno uporabljajo OECD, IRENA in UNEP. Poleg tega bi bilo treba srednjeročno razmisliti tudi o vključitvi „implicitnih“ subvencij v skladu z opredelitvijo Mednarodnega denarnega sklada, zlasti za sektorje, ki niso zajeti v sistemu trgovanja z emisijami (ETS).

5.2Le 12 držav članic je prispevalo k izboljšanju podatkov, zbranih na ravni EU, zato se morajo strokovnjaki zanašati na razdrobljene, nepopolne in nejasne podatke z nacionalne ravni. Na splošno je zavezanost postopnemu opuščanju subvencij za fosilna goriva na ravni držav članic šibka, saj ima le Danska za to pripravljen poseben načrt. Iz predhodne ocene nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov izhaja, da je do leta 2023 le šest od 27 držav članic EU izrazilo namero, da bodo v svojih nacionalnih proračunih v celoti odpravile subvencije za fosilna goriva, pri čemer ni bilo navedenih končnih datumov. Na podlagi te ocene ter drugih nacionalnih načrtov in napovedi je za manj kot polovico subvencij za fosilna goriva iz leta 2022 načrtovan končni datum pred letom 2025, 1 % naj bi se jih postopno odpravilo med letoma 2025 in 2030, medtem ko jih 52 % nima predvidenega končnega datuma niti v obdobju po letu 2030. 11 Tudi metodologijo poročanja v okviru nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov je treba izboljšati in racionalizirati.

5.3Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva je v skladu z agendo o ciljih trajnostnega razvoja, zlasti s ciljem 2.C, da je treba z racionalizacijo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva odpraviti izkrivljanja na trgu, ki spodbujajo potratno potrošnjo. Kazalnik 12.C.1 12 , tj. znesek subvencij za fosilna goriva (proizvodnja in potrošnja) na enoto BDP, je popolnoma napačno izračunan kot davčni odhodek in države članice o njem niso dolžne poročati. Za izboljšanje evropske konkurenčnosti z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni bi se morale države članice EU in Evropska komisija v procesu diplomatskega sodelovanja z medagencijsko in strokovno skupino za kazalnike ciljev trajnostnega razvoja zavzemati za obvezno vključitev davčnih odhodkov v poročanje.

5.4Preglednost pri popisu subvencij za fosilna goriva je temeljnega pomena za vzpostavitev konstruktivnega in vključujočega dialoga s civilno družbo. Med primeri dobre prakse sta italijanski katalog okolju prijaznih in okolju škodljivih subvencij in francosko poročanje o zelenem proračunu, ki javno razkrivata, da se razkorak med okoljsko škodljivimi in okoljsko pozitivnimi subvencijami povečuje.

5.583 % vseh subvencij za fosilna goriva na ravni EU naj bi podpiralo povpraševanje po energiji. To je tudi priložnost za nadomestitev subvencij, ki so namenjene povpraševanju, z drugimi ukrepi dohodkovne podpore za potrošnike, da bi povpraševanje preusmerili na alternativne vire brez ogljika.

5.6Čeprav so cene energije v Evropi še vedno visoke, so precej pod krizno ravnjo. Vendar pa imajo subvencije za fosilna goriva na splošno še vedno enak fiskalni obseg kot pred krizo, kar kaže na zamujeno priložnost za vlaganje sredstev v dolgotrajne, trajnostne in produktivnejše ukrepe politike za ublažitev krize življenjskih stroškov in povečanje srednjeročne konkurenčnosti podjetij. Številni začasni ukrepi, namenjeni ublažitvi učinkov zvišanja cen energije iz leta 2022, naj bi bili odpravljeni do konca obdobja 2024/2025. EESO Komisiji priporoča, naj pozorno spremlja izvajanje dogovorjenih načrtov za odpravo ukrepov v državah članicah in po potrebi opredeli alternativne, ciljno usmerjene podporne mehanizme za ranljive skupine. EU bi si morala prizadevati za enotne davčne reforme za odpravo uporabe fosilnih goriv.

5.7Evropska komisija in Evropska agencija za okolje bi morali izboljšati svoje poročanje o subvencijah za fosilna goriva ne le s spremljanjem statističnih podatkov, temveč tudi s prikazom politik in najboljših praks za njihovo postopno opuščanje. Kategorizacija na podlagi socialnega, gospodarskega in okoljskega vpliva subvencij bi lahko usmerjala časovni načrt in metodo njihovega postopnega opuščanja s prehodnimi ukrepi, kot so vzporedne spodbude, ciljno usmerjene izjeme in prednostno razvrščanje pri opuščanju subvencij za nemoten prehod, ob upoštevanju podnebnih ciljev za leti 2030 in 2040. 13

6.Posebne ugotovitve in načela za postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva

6.1Merila in načela za postopno opuščanje

6.1.1Praviloma bi moral biti vsak postopek postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva del širšega svežnja davkov in politik, da bi potrošnikom in podjetjem pomagali pri prehodu na nizkoogljične alternative, zlasti tam, kjer je prehod tehnološko izvedljiv. Vse subvencije za fosilna goriva bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej in vzpostaviti posebne alternative in/ali kompenzacijske sheme, ki bi odražale posebne okoliščine v posameznih državah članicah.

6.1.2Vsi postopki za postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva bi morali vključevati širok in učinkovit socialni in državljanski dialog, ki bi zajel vse prizadete deležnike, podpirati pa bi jih morala vseevropska platforma za izmenjavo dobrih praks in spodbujanje vzajemnega učenja.

6.1.3Subvencije za fosilna goriva bi bilo treba oceniti posamezno glede na njihovo družbeno in gospodarsko korist, in sicer s sistematičnimi analizami stroškov in koristi za vsako subvencijo posebej, pri čemer bi bilo treba prednostno obravnavati subvencije z nizko družbeno in gospodarsko donosnostjo, ki pa porabijo veliko finančnih sredstev. Podobno se je EU v več večstranskih forumih zavezala, da bo postopno opustila „neučinkovite“ subvencije za fosilna goriva, vendar ni opredelila, kaj so te v praksi. Evropska komisija bi morala na primer okrepiti vzajemno učenje s Kanado, ki je nedavno objavila ocenjevalni okvir za neučinkovite subvencije za fosilna goriva. 14

6.1.4Podobno bi bilo treba subvencije za fosilna goriva oceniti glede na njihov učinek po dohodkovnih skupinah, pri čemer bi bilo treba subvencije, ki nesorazmerno koristijo skupinam z višjimi dohodki, opustiti hitreje, progresivno obdavčenje pa bi moralo temeljiti na redistributivni pravičnosti, da bi omogočili postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva.

6.1.5Nekatere kmetijske dejavnosti sicer lahko izkoristijo obnovljive vire energije, širši kmetijski sektor, zlasti na področju uporabe opreme (npr. kmetijski stroji), pa je še vedno močno odvisen od fosilnih goriv. Za velike kmetijske stroje, med katerimi so traktorji, kombajni in ribiška plovila, trenutno ni komercialno izvedljivih alternativ, ki bi delovale enako učinkovito in zanesljivo kot stroji na dizelski pogon. S strategijo prehoda, ki bo upoštevala tehnološko pripravljenost in ekonomsko izvedljivost, je treba zagotoviti, da kmetijski in ribiški sektor ostaneta produktivna in konkurenčna ob postopnem uvajanju trajnostnih energetskih rešitev. Večja vloga krožnih in trajnostnih proizvodov in storitev na osnovi bioloških surovin morda ponuja priložnost za reševanje številnih izzivov in nadomestitev fosilnih goriv. 15

6.1.6Kjer trenutno še velja, da je shema subvencij za fosilna goriva potrebna iz gospodarskih razlogov, bi se morala ta izvajati vzporedno s shemo za podporo razogljičenju. Tako bi morali v primeru vračil DDV na dizelsko gorivo za kmete in prevoznike upravičenci imeti možnost, da zahtevajo enako ali višje povračilo za podporo naložbam v stroje in vozila, ki delujejo na električno energijo ali obnovljiva in nizkoogljična goriva. Kmetje in poslovni akterji, ki se lotijo razogljičenja, bi morali biti za to deležni spodbud.

6.1.7Odpraviti bi bilo treba neciljne subvencije, medtem ko bi se lahko ciljno usmerjene subvencije, ki temeljijo na dohodkih gospodinjstev ali ranljivosti podjetij, kjer je to potrebno, bolj postopno opustile in nadomestile s spodbudami za razogljičenje. Kot temeljno načelo bi moralo veljati, da imajo subvencije za energijo značaj neposredne dohodkovne podpore, ne pa posredne podpore (kot so cenovne kapice in davčne oprostitve), kar bi gospodinjstvom in podjetjem omogočilo vlaganje v nove tehnologije, da ne bodo več odvisni od fosilnih goriv. (Neciljne) subvencije za fosilna goriva so bile uspešno nadomeščene s (ciljno usmerjenimi) ukrepi dohodkovne podpore v več državah, tudi na svetovnem jugu, kot je (med drugim) dokumentirano v poročilih Mednarodnega denarnega sklada in OECD.

6.2Ohranjanje gospodarske konkurenčnosti ob postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva

6.2.1Za ublažitev morebitnih negativnih učinkov postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva na konkurenčnost evropskih podjetij EESO priporoča, da se prihodki iz subvencij z visoko donosnostjo in oblikovanja cen ogljika usmerijo v nizkoogljične tehnologije, da bi podjetjem pomagali odpraviti odvisnost od fosilnih goriv.

6.2.2Davčne politike in politike razogljičenja na ravni držav članic in po vsej Evropi bi morale podjetja spodbuditi, da elektrificirajo vso svojo porabo energije, če je to tehnološko izvedljivo. Kmetijski sektor terja poseben pristop, saj tam ni voljo izvedljivih in stroškovno učinkovitih alternativ za opremo, ki jo poganjajo fosilna goriva. Potrebne so finančne spodbude, s katerimi bi krili visoke infrastrukturne stroške in preprečili, da bi bili evropski kmetijski proizvajalci na slabšem. Hkrati bi morali s cenami in davki za fosilna goriva uporabnike opozoriti na potrebo po prehodu z energije, ki onesnažuje okolje (npr. plin), na nizkoogljično energijo (npr. električna energija, vodik).

6.2.3Namesto da bi se podjetja v Evropi zanašala na subvencije za fosilna goriva, potrebujejo in zahtevajo različne možnosti, prehod na druga goriva in lokalno proizvedeno energijo iz obnovljivih virov kot možnost, ki bi jo izbrali prvo. V takih okoliščinah je obžalovanja vredno, da evropska zakonodaja o energetskih skupnostih v številnih državah članicah ne deluje v celoti.

6.3Pot pravičnega prehoda za postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva

6.3.1Politike postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva morajo temeljiti na okviru politike za pravični prehod 16 , pri čemer je treba zagotoviti socialna nadomestila za nesorazmerno prizadete skupine. Postopno opuščanje subvencij ne sme biti razlog za odpuščanje delavcev ali slabše delovne pogoje, prav tako pa morajo prednostni pomen v tem procesu ohraniti mehanizmi za zaščito delovnih mest in delovnih pogojev, kolektivna pogajanja in socialni dialog. EESO predlaga nadomestilo v obliki subvencij za neposredne naložbe v nizkoogljične tehnologije in ne v obliki univerzalne dohodkovne podpore, ki je lahko neučinkovita in se pretvori v posredne subvencije za fosilna goriva. Na primer, avstrijska shema Klimabonus 17 , ki vsem prebivalcem povrne 100 % davka na ogljik, zmanjšuje inflacijo, vendar ne vsebuje ciljno usmerjene podpore za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč pri prehodu, in tudi ne spodbuja naložb v nizkoogljične rešitve.

6.3.2Ker se države članice zanašajo na subvencije za fosilna goriva, povezane z davki, in ker ima vsaka davčna reforma distribucijski učinek, je treba morebiten kratkoročni regresivni učinek reforme nemudoma odpraviti s preusmeritvijo pridobljenih prihodkov na družbene skupine v težavah. Podobno bi moral biti proces ekologizacije v EU s pomočjo subvencij in davčnih ugodnosti usmerjen tudi v najranljivejše dele družbe in se izogibati regresivnosti v agroživilskem sektorju 18 in širše.

6.3.3V številnih državah članicah, kot je Francija, nedavno javno nasprotovanje odpravi subvencij za fosilna goriva kaže na potrebo po pobudi za neposredno porazdelitev. Socialni sklad za podnebje služi kot načrt, kako lahko ciljno usmerjena finančna podpora pomaga ranljivim gospodinjstvom pri upravljanju stroškov energije, ki izhajajo iz reforme obdavčitve energije, pod pogojem, da se bo večina sredstev porabila za strukturne ukrepe. Vendar to še vedno ni dovolj.

6.3.4Ker se subvencije za fosilna goriva postopno opuščajo, EESO priporoča, da se nekatera od teh sredstev preusmerijo v zaščito delovnih mest in programe preusposabljanja delavcev v tradicionalnih panogah v okviru preglednega socialnega dialoga. To bo delavcem pomagalo pri prehodu v nove sektorje zelenega gospodarstva ter omejilo izgube delovnih mest in spodbudilo trajnostno rast.

7.Posebne ugotovitve o vzvodih politike EU za postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva

7.1Vloga direktive o obdavčitvi energije

7.1.1Posodobljena direktiva o obdavčitvi energije bo določila nove najnižje stopnje pri obdavčitvi goriva po vsej EU. Stopnje bodo usklajene s stopnjo onesnaženosti, ki jo gorivo proizvede, na enoto energije in ne z gospodarskimi, socialnimi in političnimi dejavniki. Obdavčitev energije je trenutno na ravni, ki predstavlja izzive za prehod na obnovljive vire energije. Cena električne energije je še vedno precej višja od cene plina (tri- do štirikrat višja), zaradi česar elektrifikacija ni konkurenčna v številnih sektorjih, kot so ogrevanje, industrijski procesi in prevoz. Dokazi kažejo, da imajo davki in omrežnine ključno vlogo pri teh razlikah. 19 V prometnem sektorju na primer veljavne davčne stopnje v več državah članicah EU ne spodbujajo prehoda na brezemisijska vozila (električna vozila) v sklopu voznih parkov podjetij (službena vozila). 20

7.1.2Direktivo o obdavčitvi energije je treba hitro uskladiti z evropskim zelenim dogovorom. Državam članicam mora nuditi potrebno prožnost, hkrati pa spoštovati načelo, po katerem je vsaka oblika energije obdavčena glede na škodo, ki jo povzroča okolju. Pri tem naj se brezogljična energija spodbuja z davčnimi ukrepi.

7.1.3EESO glede na temeljni pomen tega zakonodajnega akta za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva in za hkratno ohranjanje konkurenčnosti in blaženje krize življenjskih stroškov poziva predsedstvo Sveta, naj zaključi postopek revizije. Prav tako poziva Evropski parlament, naj čim prej sprejme stališče o reviziji direktive o obdavčitvi energije, da se bo zakonodajni postopek lahko nadaljeval.

7.2Vloga večletnega finančnega okvira

7.2.1Čeprav večina subvencij za fosilna goriva v EU prihaja iz nacionalnih proračunov, so sredstva EU pomembna za zagotavljanje subvencij za naložbe v novo energetsko infrastrukturo, zaradi česar obstaja tveganje, da bo energetski model EU še več desetletij vezan na fosilna goriva, kar bo oslabilo geopolitični položaj Unije. Možnosti za financiranje naložb v fosilna goriva prek proračunskih instrumentov EU so se sicer v proračunu EU za obdobje 2021–2027 postopoma zaostrile, saj je bila trajno odpravljena finančna podpora EU za naložbe v premog in nafto. Vendar so izbrane naložbe v zvezi s fosilnim plinom srednje in nižje v verigi (npr. plinski kotli in distribucija plina) še vedno upravičene do sredstev iz največjih skladov EU, in sicer skladov kohezijske politike in mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 750 milijard EUR. Poleg tega se je z uvedbo načrta REPowerEU namesto nadaljnjega zaostrovanja pogojev za financiranje projektov na področju fosilnih goriv razširil obseg upravičenih naložb v plin z vključitvijo infrastrukture, povezane z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki prej v mehanizmu za okrevanje in odpornost ni bila upravičena.

7.2.2Pred bližnjo objavo predloga Evropske komisije za uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 in s tem povezanimi medinstitucionalnimi pogajanji EESO poziva Evropsko komisijo, naj v svojem predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru iz vseh instrumentov financiranja v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 v celoti izključi vse oblike finančne podpore za infrastrukturo za fosilna goriva. Te subvencije za naložbe ne rešujejo socialnih in distribucijskih vprašanj, njihovo dokončno postopno opuščanje pa verjetno ne bo imelo negativnih distribucijskih učinkov.

7.3Vloga evropskega semestra

7.3.1Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva ni bilo ustrezno obravnavano v poročilih za posamezne države v okviru evropskega semestra ali v priporočilih za posamezne države, ki so jih prejele države članice, Evropska komisija pa trenutno preučuje načine za boljše vključevanje subvencij za fosilna goriva v proces semestra. Čeprav so države članice doslej slabo izpolnjevale priporočila za posamezne države 21 , se bo to morda spremenilo z načrtovanimi reformami okvira ekonomskega upravljanja EU in novimi instrumenti, povezanimi z reformami, v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034. EESO meni, da bi bilo treba države članice bolj intenzivno usmerjati k izvajanju konkretnih ukrepov za postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva, in ocenjuje, da lahko temu namenu sedaj služi proces evropskega semestra.

7.3.2Zato EESO poziva Evropsko komisijo, naj izvede reformo in zagotovi postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva v okviru procesa semestra, tudi s posebnimi priporočili za posamezne države.

7.4Vloga pravil o državni pomoči

7.4.1V okviru čistega industrijskega dogovora in zbirnih pobud naj bi bila pravila o državni pomoči revidirana, da bi se med drugim omogočilo hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije in razogljičenje industrije. 22 Reforma okvira EU za državno pomoč mora vključevati strožja pravila za nudenje državne pomoči dejavnostim na področju fosilnih goriv prek nacionalnih proračunov, hkrati pa spodbuditi hitrejše uvajanje infrastrukture za čisto energijo. Veljavna pravila še vedno omogočajo podporo fosilnim gorivom v okviru smernic o državni pomoči za podnebje, energijo in okolje ter, v manjši meri, uredbe o splošnih skupinskih izjemah. 23 Sedanji okvir se uporablja zlasti za dodeljevanje znatnih subvencij proizvajalcem električne energije iz fosilnih goriv prek mehanizmov zmogljivosti (posebna vrsta državne pomoči). 24

7.4.2EESO poziva Komisijo, naj v prihodnjo revizijo pravil o državni pomoči vključi časovni načrt za ukinitev podpore za energetske projekte in dejavnosti, ki temeljijo na fosilnih gorivih, da bi podporo prek državne pomoči uskladili z zavezo EU o postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva.

V Bruslju, 1. aprila 2025

Predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Peter SCHMIDT

_____________

(1)    Mnenja EESO Ponovna industrializacija Evrope – priložnost za podjetja, zaposlene in državljane med krizo življenjskih stroškov , Izhod iz kriz – ukrepi za odporno, povezano in vključujoče evropsko gospodarstvo , Kako nefunkcionalnost enotnega trga prispeva k naraščajočim življenjskim stroškom , Postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva ob zagotavljanju evropske konkurenčnosti, blaženju krize življenjskih stroškov in spodbujanju pravičnega prehoda , Razdrobljenost dobavnih verig in vpliv na življenjske stroške , Načini spopadanja z izgubo kupne moči in tveganjem povečanja neenakosti, izključenosti in marginalizacije ter Rast cen prevoza, energije in stanovanj: vloga kakovostnih javnih storitev pri spopadanju z visokimi življenjskimi stroški .

(2)    Mnenje EESO Priporočila organizirane civilne družbe za reševanje krize življenjskih stroškov .

(3)    Evropska komisija (2025), Poročilo o subvencijah za energijo v EU za leto 2024, COM(2025) 17 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0017 .

(4)    Black, S., Liu, A., Parry, I., in Vernon, N., IMF Fossil Fuel Subsidies Data: 2023 Update (Podatki Mednarodnega denarnega sklada o subvencijah za fosilna goriva: posodobitev za leto 2023), delovni dokument, Mednarodni denarni sklad, Washington, DC, 2003. https://www.imf.org/en/Publications/WP/Issues/2023/08/22/IMF-Fossil-Fuel-Subsidies-Data-2023-Update-537281 .

(5)     Osmi okoljski akcijski program EU .

(6)    Študija, ki jo je za Evropski urad za okolje in Coolproducts opravilo podjetje Trinomics: https://www.coolproducts.eu/wp-content/uploads/2023/07/mission-possible-full-report.pdf .

(7)    Mario Draghi, Prihodnost evropske konkurenčnosti, 2024, Evropska komisija; https://commission.europa.eu/topics/eu-competitiveness/draghi-report_sl .

(8)    Evropska centralna banka (2024), Finančno povezovanje in struktura v euroobmočju, Odbor ECB za finančno povezovanje: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/fie/ecb.fie202406~c4ca413e65.en.pdf .

(9)    OECD Inventory of Support Measures for Fossil Fuels 2023 (Popis podpornih ukrepov za fosilna goriva za leto 2023), OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/87dc4a55-en .

(10)    Zveza Health and Environment Alliance (HEAL) je objavila poročilo Hidden Price Tags: How Ending Fossil Fuel Subsidies Would Benefit Our Health (Skrite cene: Kako bi odprava subvencij za fosilna goriva koristila našemu zdravju).

(11)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2023%3A651%3AFIN .

(12)     https://www.unep.org/topics/sustainable-development-goals/why-do-sustainable-development-goals-matter/goal-12-3 .

(13)    UL C, C/2024/4667, 9.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4667/oj .

(14)     https://www.canada.ca/en/services/environment/weather/climatechange/climate-plan/inefficient-fossil-fuel-subsidies/assessment-framework.html .

(15)    UL C, C/2025/109, 10.1.2025, ELI, http://data.europa.eu/eli/C/2025/109/oj .

(16)    UL C, C/2024/1576, 5.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1576/oj .

(17)     https://www.klimabonus.gv.at/en/ .

(18)

   UL C, C/2024/6878, 28.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6878/oj .

(19)    Regulatory Assistance Project: https://www.raponline.org/knowledge-center/some-like-it-hot-moving-industrial-electrification-from-potential-to-practice/ .

(20)

   Dalder, J., Pearce-Higgins, R., in Harland, N., Company car fossil fuel subsidies in Europe, Final report prepared for Transport and Environment (Subvencije za fosilna goriva za službene avtomobile, Končno poročilo za promet in okolje), 2024; https://www.transportenvironment.org/uploads/files/20241014_TE-Company-car-fossil-fuel-subsidies_Final-report_Addressed_Comments_2024-10-15-100425_uqws.pdf .

(21)    Evropsko računsko sodišče (2020), Evropski semester – s priporočili za posamezne države se obravnavajo pomembna vprašanja, vendar jih je treba bolje izvajati, https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/european-semester-16-2020/en/ .

(22)

Evropska komisija (2025), Dogovor o čisti industriji: skupni načrt za konkurenčnost in razogličenje, COM(2025) 85 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52025DC0085 .

(23)    ClientEarth, The new State aid guidelines for climate, environmental protection and energy 2022 (Nove smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022), 2021; https://www.clientearth.org/media/vw1ea11b/legal-briefing-on-the-ceeag-final-24-12-2021-corrected.pdf .

(24)     https://auroraer.com/wp-content/uploads/2025/01/Capacity-Remuneration-Mechanisms-Report-Aurora_BFF_January-25.pdf .