SOC/798

Nasilje nad ženskami kot vprašanje človekovih pravic

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Nasilje nad ženskami kot vprašanje človekovih pravic: stanje ukrepov po EU

(mnenje na lastno pobudo)

Poročevalec: José Antonio MORENO DÍAZ

Soporočevalka: Dovilė JUODKAITĖ

1.Sklepi in priporočila

1.1Nasilje nad ženskami in dekleti je kršitev človekovih pravic in ena najbolj trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poroča, da je približno 30 % žensk na svetu v svojem življenju žrtev intimnopartnerskega nasilja.

1.2Vsakršno nasilje nad ženskami, zlasti v družini ali v zakonskem razmerju, je velik problem za javno zdravje in zdravje posameznikov ter pomeni hudo kršitev človekovih pravic žensk.

1.3Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je treba to vprašanje nujno obravnavati, ter poziva k ratifikaciji Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (zlasti njenega priporočila 206) in Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter k spodbujanju njunega izvajanja v vseh državah članicah in na ravni EU.

1.4EESO meni, da bi morala Direktiva (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini obravnavati vse oblike nasilja nad ženskami, ki vanjo še niso bile vključene, kot so institucionalno nasilje, pornografija, reproduktivno izkoriščanje, posredno nasilje, podrejanje s kemičnimi snovmi, nadlegovanje na ulici, spolno nadlegovanje in nadlegovanje na podlagi spola ter prisilna sterilizacija invalidk.

1.5Po mnenju EESO bi bilo treba v direktivo kot obliko nasilja vključiti spolno nasilje in posilstvo, ki ju je treba opredeliti kot kaznivo dejanje na podlagi odsotnosti privolitve (v skladu z Istanbulsko konvencijo). Potrebna je opredelitev „privolitve“ v povezavi s spolnim nasiljem. Podlaga za opredelitev spolnega nasilja je obstoj ali odsotnost privolitve.

1.6EESO meni, da bi bilo treba nasilje nad ženskami in dekleti, tudi posilstvo, vključiti med evropska kazniva dejanja iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

1.7Po mnenju EESO so potrebni posebni ukrepi na področju socialnega dialoga, kolektivnih pogajanj in potrebnih pogajanj s socialnimi partnerji, da bi spodbudili zaposlovanje in zaposljivost žrtev nasilja na podlagi spola, bolje zaščitili zasebnost žrtev in zagotovili varno okolje za vse ženske ter se borili proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu.

1.8Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi ženskam in dekletom iz etničnih in/ali kulturnih manjšin, denimo romskim ženskam in migrantkam, zlasti migrantkam z neurejenim upravnim statusom.

1.9Invalidke se soočajo z različnimi in presečnimi oblikami diskriminacije tako na podlagi spola kot invalidnosti. Kljub večji verjetnosti, da bodo postale žrtev nasilja v družini, pa v direktivi ni predvidena obveznost prikaza statističnih podatkov po invalidnosti, zato bi to morali v direktivo vključiti.

1.10EESO je zaskrbljen, ker v končnih členih direktive ni omenjena inkriminacija prisilne sterilizacije. S tega vidika bi bilo treba to obliko nasilja obravnavati kot javnozdravstveno vprašanje z dolgoročnimi posledicami.

1.11EESO izraža zaskrbljenost, ker prostitucija ni bila vključena med oblike nasilja nad ženskami v skladu z Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev. Meni tudi, da bi morali v Direktivo (EU) 2024/1385 kot obliko nasilja nad ženskami vključiti komercialno nadomestno nosečnost in reproduktivno izkoriščanje.

1.12EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se omejevanje brezplačne in varne prostovoljne prekinitve nosečnosti ter nadlegovanje žensk (zlasti v bližini klinik) ne obravnavata kot posebna oblika nasilja nad ženskami.

1.13EESO je zelo zaskrbljen zaradi stališč, zlasti fundamentalističnih verskih skupin, ki vztrajajo pri svojih patriarhalnih prepričanjih in zanikajo, da gre pri nasilju nad ženskami in dekleti za posebno obliko nasilja, ki se nad njimi izvaja zato, ker so ženske. Zaskrbljujoče je tudi delovanje skrajno desničarskih skupin, ki nasprotujejo načelu enakosti med ženskami in moškimi ter zanikajo strukturno nasilje nad ženskami in dekleti ter njihovo diskriminacijo, s čimer kršijo vrednote in načela iz člena 2 PDEU.

1.14Izobraževanje je ključnega pomena pri oblikovanju spolnih vlog in stereotipov, zato bi bilo treba večji poudarek nameniti njegovi preventivni vlogi, tudi v okviru spolne vzgoje na vseh stopnjah izobraževanja. Za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu bi bilo treba v institucionalno sodelovanje izrecno vključiti izobraževalno skupnost, različne organizacije civilne družbe (zlasti organizacije za človekove pravice in feministične organizacije), socialne partnerje in področne skupnosti.

2.Splošne ugotovitve

2.1Nasilje nad ženskami in dekleti je kršitev človekovih pravic in ena najbolj trdovratnih oblik diskriminacije na podlagi spola, pri čemer so najhujši in najbolj brutalen primer nasilja umori žensk, ki se zgodijo zato, ker so ženske, tj. feminicid. Iz statističnih podatkov je razvidno, da sta dve od 10 žensk doživeli fizično in/ali spolno nasilje partnerja ali prijatelja, tri od 10 pa nasilje sorodnika ali družinskega člana, ter da je bilo 10 od 20 žensk žrtev spolnega nadlegovanja in da intimni partnerji ali družinski člani vsak dan v EU umorijo najmanj dve ženski.

2.2SZO poroča, da je približno 30 % žensk v svojem življenju žrtev intimnopartnerskega nasilja, pri čemer so med posameznimi regijami velike razlike.

2.3SZO priznava, da je nasilje nad ženskami, zlasti v družini ali v zakonskem razmerju, velik problem za javno zdravje in zdravje posameznikov ter pomeni kršitev človekovih pravic žensk. To kaže tudi na veliko neenakost med spoloma in diskriminacijo, s katero se soočajo ženske. Posledice takšnega nasilja za telesno, duševno, spolno in reproduktivno zdravje imajo lahko trajen vpliv v življenju žensk.

2.4EESO meni, da je treba to vprašanje nujno obravnavati, zato poziva, naj vse države članice EU ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela (Konvencija MOD št. 190), zlasti njeno priporočilo 206 glede nasilja in nadlegovanja, in Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter spodbujajo njuno izvajanje.

2.5EESO pozdravlja Direktivo (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini 1 , ki je najcelovitejša zakonodaja za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. V skladu z direktivo se na ravni EU inkriminirajo nekatere oblike nasilja nad ženskami v fizičnem svetu in na spletu, države članice pa morajo uvesti stroge ukrepe za preprečevanje, zaščito, dostop do pravnega varstva, podporo, usklajevanje in sodelovanje med posameznimi organi.

2.6Glavni namen tega mnenja je oceniti pomanjkljivosti v končnem besedilu direktive, tudi glede oblik in načina izvajanja nasilja nad ženskami in dekleti, ki v tej direktivi niso obravnavani. V mnenju skušamo predstaviti celosten razmislek o skupni in celoviti politiki za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter ponuditi celostno in učinkovito strategijo za preprečevanje te kršitve človekovih pravic v okviru Unije.

2.7EESO meni, da bi morala direktiva obravnavati vse oblike nasilja nad ženskami, ki vanjo še niso bile vključene, kot so institucionalno nasilje, pornografija, reproduktivno izkoriščanje, posredno nasilje, podrejanje s kemičnimi snovmi, nadlegovanje na ulici, spolno nadlegovanje in nadlegovanje na podlagi spola ter prisilna sterilizacija invalidk.

2.8Po mnenju EESO je treba bolj zaščititi zasebnost žrtev, saj bi lahko s členom 20 v sedanji obliki posegali v njihovo zasebnost in odprli prostor za sodbe o njihovem vedenju, s čimer bi prispevali k sekundarni viktimizaciji žrtev.

2.9Zato bi bilo treba po mnenju EESO v direktivo kot obliko nasilja vključiti spolno nasilje in posilstvo, ki ju je treba opredeliti kot kaznivo dejanje na podlagi odsotnosti privolitve. Bistveno je oblikovati opredelitev „privolitve“ v povezavi s spolnim nasiljem. Podlaga za opredelitev spolnega nasilja je obstoj ali odsotnost privolitve.

2.10EESO meni, da bi bilo treba nasilje nad ženskami in dekleti, tudi posilstvo, vključiti med evropska kazniva dejanja iz člena 83(1) PDEU.

2.11Poleg tega so po mnenju EESO potrebni posebni ukrepi na področju socialnega dialoga, kolektivnih pogajanj in potrebnih pogajanj s socialnimi partnerji, da bi spodbudili zaposlovanje in zaposljivost žrtev nasilja na podlagi spola, zaščitili zasebnost žrtev in zagotovili varno okolje brez nasilja za vse ženske ter se borili proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, kot je bilo že leta 2007 sklenjeno v avtonomnem okvirnem sporazumu o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu 2 .

2.12Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi ženskam in dekletom iz etničnih in/ali kulturnih manjšin, denimo romskim ženskam in migrantkam, zlasti migrantkam z neurejenim upravnim statusom.

2.13 EESO prav tako meni, da bi se morala Direktiva (EU) 2024/1385 bolj osredotočiti na invalidke, in je zaskrbljen, ker v njej ni omenjena inkriminacija prisilne sterilizacije.

2.14Povezava med spolom, invalidnostjo in nasiljem je zapletena. Invalidke se soočajo z različnimi in presečnimi oblikami diskriminacije tako na podlagi spola kot invalidnosti. Tveganju so najbolj izpostavljene ženske z duševnimi motnjami ter psihosocialnimi motnjami in/ali intelektualnimi ovirami. S tega vidika bi bilo treba to obliko nasilja obravnavati kot javnozdravstveno vprašanje z dolgoročnimi posledicami.

2.15Iz dokazov na svetovni ravni je razvidno, da je dvakrat do petkrat verjetneje, da bodo invalidke žrtev nasilja v družini kot neinvalidne ženske 3 , ter da ima to dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje ter dobrobit invalidk, vendar pa v direktivi ni predvidena obveznost prikaza statističnih podatkov po invalidnosti.

2.16EESO izraža zaskrbljenost, ker prostitucija ni bila vključena med oblike nasilja nad ženskami v skladu z Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev, v kateri je predlagano, naj države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se kot kaznivo dejanje obravnava uporaba storitev, ki so predmet izkoriščanja prostitucije drugih ali drugih oblik spolne zlorabe.

2.17EESO meni, da bi morali biti ukrepi iz člena 11 Direktive 2011/36/EU ločeni od določb člena 6(3) Direktive Sveta 2004/81/ES 4 , v skladu s katerim rok za premislek ne ustvarja pravice do bivanja.

2.18Meni tudi, da bi morali v Direktivo (EU) 2024/1385 kot obliko nasilja nad ženskami vključiti komercialno nadomestno nosečnost in reproduktivno izkoriščanje.

2.19EESO meni, da bi morali nujno prednostno poskrbeti za brezplačno, pravočasno in usklajeno napotitev žrtev k podpornim službam. Pomembno je, da podporne službe oblikujejo „osnovni sveženj storitev“ in da se podpora žrtvam obravnava kot posebno področje, na katerem bi bilo treba okrepiti ozaveščanje in spremljanje.

2.20EESO poudarja, da je splošni okvir EU za zaščito pravic žrtev vseh kaznivih dejanj, vključno s strategijo EU o pravicah žrtev (2020–2025) in predlogom za revizijo direktive o pravicah žrtev, horizontalen in se uporablja za vse žrtve kaznivih dejanj, zato je treba žrtvam zagotoviti celovite pravice, podporo in storitve, prilagojene posameznim žrtvam.

2.21Določbe o pravici do podpore in zaščite bi morale temeljiti na individualnih potrebah žrtev, v skladu z njimi pa bi morali pristojni organi zagotoviti, da se pri individualnih ocenah upoštevajo osebne okoliščine žrtev, vključno z biološkim in družbenim spolom. 5 V skladu z direktivo o pravicah žrtev se žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini obravnavajo kot ranljive žrtve, ki potrebujejo strokovno podporo in zaščitne ukrepe, na primer brezplačno psihološko podporo, dokler je potrebna.

2.22EESO pozdravlja obsežne določbe o usposabljanju in obveščanju strokovnih delavcev v členu 36 direktive, saj je že pozval 6 , naj se poskrbi za zagotavljanje informacij in podpore žrtvam nasilja na podlagi spola glede na njihove potrebe ter komunikacijo z njimi, da bi olajšali vlaganje prijav in omogočili učinkovit pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

2.23EESO je zaskrbljen zaradi pomanjkljivega usklajevanja med splošnimi službami (na primer zdravstvenega varstva na področju telesnega in duševnega zdravja) in specializiranimi službami za obravnavo nasilja nad ženskami. Bistvenega pomena je medsektorsko povezovanje med specializiranimi službami za podporo žrtvam, socialnovarstvenimi službami, sektorjem zdravstvenega varstva na področju telesnega in duševnega zdravja, organi kazenskega pregona in sodstvom.

2.24EESO ugotavlja, da bi bilo treba na seznam bistvenih podpornih storitev za ženske v Direktivi (EU) 2024/1385 vključiti zdravstvene storitve, vključno z zdravstvenimi storitvami na področju duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja. Vse države članice EU poziva, naj odpravijo vse ovire za dostop do nujne kontracepcije in brezplačne prostovoljne prekinitve nosečnosti po posilstvu.

2.25Glede na pomen izobraževanja pri oblikovanju spolnih vlog in stereotipov bi bilo treba večji poudarek nameniti njegovi preventivni vlogi, tudi v okviru spolne vzgoje na vseh stopnjah izobraževanja. Poleg tega bi bilo treba v institucionalno sodelovanje izrecno vključiti izobraževalno skupnost, različne organizacije civilne družbe (zlasti organizacije za človekove pravice in feministične organizacije), socialne partnerje in področne skupnosti. Izobraževanje in dostopne informacije o reproduktivnem zdravju bi morali biti ciljno usmerjeni in prilagojeni posebnim potrebam žensk in deklet ter biti na voljo v berljivi in razumljivi obliki, da bi dosegli ženske in dekleta iz različnih kulturnih in socialnih okolij, osebe z različnimi oblikami invalidnosti, nepismene osebe in osebe iz drugih ranljivih skupin 7 .

2.26Mediji imajo pomembno vlogo pri objavljanju informacij, na podlagi katerih se lahko ohranjajo ali izpodbijajo škodljivi diskurzi glede nasilja na podlagi spola, ter tako prispevajo k odzivu družbe in javnosti na tovrstno nasilje in na to tudi vplivajo. Zato bi morali pri poročanju o nasilju na podlagi spola slediti načelom strokovnosti in etike. 8

2.27EESO meni, da so ovire za dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in tovrstnih pravic ena od oblik nasilja nad ženskami ter jih je treba kot take tudi obravnavati, na primer ginekološko in porodno nasilje.

2.28EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se trenutno omejevanje brezplačne in varne prostovoljne prekinitve nosečnosti ter nadlegovanje žensk (zlasti v bližini klinik) ne obravnavata kot posebna oblika nasilja nad ženskami. Na podlagi pravice žensk do lastne spolnosti in reproduktivnih pravic morajo ženske imeti pravico, da se svobodno odločijo prostovoljno prekiniti nosečnost, in pravico do splava. EESO zaradi sistematičnih napadov fundamentalističnih in skrajno desničarskih skupin meni, da je treba v državah članicah predvideti ukrepe ne samo za zagotovitev te pravice, temveč tudi za njeno svobodno uveljavljanje.

2.29EESO prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v direktivo ni vključena pravica sirot žrtev nasilja nad ženskami do izpolnjenega življenja v razmerah svobode in enakopravnosti.

2.30EESO poziva ponudnike storitev na področju duševnega zdravja, naj spodbujajo možnosti zdravljenja in dobrobiti ter poskrbijo za zaščito žrtev nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja. Vsi strokovnjaki na področju duševnega zdravja bi morali dobro razumeti spolno pogojeno naravo in dinamiko različnih vrst nasilja nad ženskami, zlasti specifiko nasilja v družini, spolnega nasilja in intimnopartnerskega nasilja, njihove posledice za duševno zdravje ter povezave nasilja in duševnega zdravja z drugimi oblikami zatiranja, vključno z rasizmom, transfobijo, diskriminacijo invalidov in revščino.

2.31Nezagotavljanje oskrbe, storitev in podpore na področju duševnega zdravja ženskam, ki so žrtve nasilja, kar ima vedno resne posledice za njihovo duševno zdravje zaradi travm, ki jih to nasilje povzroča, je huda kršitev človekovih pravic. Poleg tega bi o kršitvi človekovih pravic govorili tudi v primeru, če žrtve ne bi imele dostopa do zmogljivosti, s pomočjo katerih lahko začnejo novo življenje, kot je dostop do ustreznega življenjskega standarda in socialne zaščite, rehabilitacije in habilitacije, dela in zaposlitve ter pravnega varstva.

2.32EESO je zelo zaskrbljen zaradi stališč, zlasti fundamentalističnih verskih skupin, ki vztrajajo pri svojih patriarhalnih prepričanjih in zanikajo, da gre pri nasilju nad ženskami in dekleti za posebno obliko nasilja, ki se nad njimi izvaja zato, ker so ženske. Zaskrbljujoče je tudi delovanje skrajno desničarskih skupin, ki nasprotujejo načelu enakosti med ženskami in moškimi ter zanikajo strukturno nasilje nad ženskami in dekleti ter njihovo diskriminacijo, s čimer kršijo vrednote in načela iz člena 2 PDEU.

3.Posebne ugotovitve

3.1Pri pripravi tega mnenja na lastno pobudo sta bili organizirani misiji v dveh državah, da bi preučili nacionalne vidike ter izvajanje obstoječih in prihodnjih pravnih zahtev za zaščito žrtev nasilja na podlagi spola in nasilja v družini. Za obisk sta bili izbrani Litva in Španija. Povzetek glavnih ugotovitev v okviru obiska držav s poudarkom na prispevkih organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev ter pristojnih nacionalnih organov na to temo je v Prilogi 1 9 .

V Bruslju, 4. februarja 2025

Predsednica strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Cinzia del Rio

*

*    *

Opomba:    Sledi priloga.

ANNEX 1

For the purpose of the preparation of this Own initiative Opinion two country missions were developed in order to analyse national perspectives and implementation of existing and future legal requirements to protect victims of gender based violence and domestic violence. Lithuania and Spain were chosen as the two countries to visit. A summary of the main outcomes from the country visits highlighting input on the topic from the Civil Society Organisations (CSOs) and social partners, as well as responsible national authorities are reflected in this annex.

SPAIN

Spain scored 76.7 on the 2024 Gender Equality Index prepared by the European Institute for Gender Equality (EIGE), while the EU average is 71.0.. Likewise, in the Global Gender Gap Index 2023 drawn up by the World Economic Forum, Spain occupies position 18 out of 155 analysed (with 79. 10 1%), having reduced the gap between women and men compared to 2022.

A broad regulatory framework and public policies have been developed in this regard by different levels of government, especially the State Pact. However, further progress is needed on fostering greater inter-administrative cooperation, better financing at all levels, and increased support for women’s organisations.

1Prevention

1.1All Spanish educational laws include education on and prevention of gender-based violence, with a focus on coeducation. However, it is regrettable that the Catholic Church and ultraconservative sectors continue oppose affective-sexual education and equality, especially considering that part of the educational model is managed by religious organisations.

1.2Efforts have been made to fight gender based violence since 1994, including ongoing measures, such as training for primary healthcare professionals and the State Security Forces and Corps (FCSE).

1.3A comprehensive and coordinated data collection model is also being developed, aimed at reviewing it to take into account intersectionality and include a specific study on women with disabilities.

1.4Far-right sectors, including parties with representation in parliament, express their denial of violence against women.

2Protection

2.1Adaptation of services and resources is offered to women with disabilities (including facilitators) and to migrant women, providing them access to interpreters.

2.2Not all of the rights contained in Organic Law 10/2022 on the Comprehensive Guarantee of Sexual Freedom related to victim status accreditation, labour rights, and the number of 24-hour crisis centres have been effectively implemented. Implementation depends on each autonomous community, generating regional inequalities.

2.3There are attacks on women’s rights from far-right sectors, particularly regarding the right to voluntary termination of pregnancy. In this regard, organisations believe it would be beneficial to have an initiative similar to the French model, constitutionalising that right.

2.4Second-order violence is experienced by professionals working with victims of gender-based violence.

3Prosecution

3.1An important pillar of Organic Law 1/2004 on Comprehensive Measures for Protection against Gender-Based Violence is the provision of free legal advice for victims, regardless of their resources, with the victim deciding whether or not to have legal assistance when filing the report. However, the FCSE sometimes fail to provide proper guidance in this regard before the report is made.

3.2Non-reporting persists, as indicated by the 2019 National Survey on Violence Against Women. Entities point out that the lack of a specialised training for the judicial sector is one of the main causes for this.

3.3Regarding the enforcement of sentences there is a sense of impunity, , especially when victims are minors and sentences are substituted with community service or courses, sometimes in agreement with the prosecution.

3.4The VioGen system 11  for risk assessment is an advanced set of algorithms, but it is not sufficient. In this regard, there is a need for greater transparency, an independent audit or the participation of women’s organisations. The same recommendation applies to the implementation of Onvios 12 , the system designed to tackle sexual violence.

3.5Specialized courts have been created for violence against women. However, judges holding the office in such courts are not always specialized.

LITHUANIA

Lithuania is one of the five European Union countries that have signed but not ratified the Istanbul Convention on preventing and combating violence against women and domestic violence. Lithuania scored 65.8 on the 2024 Gender Equality Index released by the European Institute for Gender Equality (EIGE). However, the domain of "Violence" is not included in this calculation of the Index score. The Lithuanian score is 5.2 points below the score for the EU as a whole. Accordingly, Lithuania ranks 16th in the EU on the Gender Equality Index, moving its ranking up by one place since 2023. Within the Global Gender Gap Index 2023 drawn up by the World Economic Forum, Lithuania has closed at least 80% of its gap and returns to the top 10 economies, taking 9th place.

Lithuania has recently undertaken some legislative reforms in the fields of equal opportunities, disability rights, and ensuring the protection from sexual harassment not only of term-contract employees and civil servants, but also job-seekers. Amendments to the legislation on protection from domestic violence ensure providing for temporary protection orders in cases of domestic violence, and abolishing the institute of private prosecution. Yet, there is still a lack of a comprehensive regulation on gender-based violence explicitly protecting women. The seven forms of violence against women that are defined in the Directive are not covered by Lithuanian national laws. Only the general field of domestic violence is regulated in Lithuania.

4Prevention

4.1The Law on Protection from Domestic Violence was introduced in 2011, and the related institutional framework has been developed to ensure prevention, protection from and prosecution for domestic violence. On 1 July 2023, a new version of this Law entered into force. Despite some positive developments, the Law has still remained gender-neutral. Moreover, the key provision that domestic violence is a violation of human rights has been removed from the Law.

4.2Since 2011, a network of Specialised Complex Support Centres has been developed throughout Lithuania to ensure the provision of specialised services to victims of domestic violence.

4.3There have been some preventative measures introduced, but they are fragmented, often project based initiatives 13 with no regular funding, mainly carried out by women’s NGOs 14 . More coordinated measures for awareness raising campaigns against gender-based violence and trainings for professionals are foreseen in the national development programme with 1.7 million allocated to start in 2025.

4.4Since 1 July 2023, amendments to the Law on Protection from Domestic Violence established the function for the Ministry of Education, Science and Sports to ensure the compulsory integration into pre-school, pre-primary and general education curricula of topics such as gender equality, prevention of domestic violence, respect for the dignity of every person, mutual assistance, socio-emotional skills, non-violent conflict resolution and the right to personal integrity. This takes into account the abilities and ages of all students and seeks to coordinate the development of the competence of teaching staff in the fields of prevention, recognition of domestic violence and the provision of support to persons at risk of or affected by domestic violence.

4.5The new version of the Life Skills Curriculum, which also includes gender equality and sexuality, was approved by the Ministry of Education, Science and Sports in October 2022 and implementation started in September 2023. Although the programme focuses on gender stereotypes, the concept of gender equality is not precisely defined, leaving room for different interpretations. Moreover, there is a lack of systemic teaching of gender equality-related topics, and there is no reference to gender-based violence. According to NGOs, there is a lack of information and a question mark surrounding the qualifications of the teachers who would be teaching these lessons.

4.6There is a lack of comprehensive data collection models in Lithuania, gaps exist in collecting and making publicly available information about the number of reports made to the police, the number of pre-trial investigations opened, the number of pre-trial investigations closed, the number of cases brought to court and the number of cases trialled as well as the number of perpetrators sentenced.

5Protection

5.1The new amendments to the Law on Protection from Domestic Violence have introduced a Domestic Violence Protection Warrant ("the Warrant") which is a preventive protection measure by which an adult who raises the risk of domestic violence is ordered to temporarily move out of the place of residence shared with a person who is at risk of domestic violence, not to visit their place of residence, not to approach them and/or children living with them, not to communicate with them, and not to seek contact with them. This preventive measure, not involving criminal law, is imposed by the police officer first on the scene, immediately for a period of not less than 15 days. Yet, there have been cases where the same person was granted the Warrant as many as eight or even more times. This suggests that there is still no well thought out and clearly regulated procedure for moving from a preventive measure to the application of the criminal law, even if it fails several times.

5.2As for victim support services and resources in Lithuania, they often fail to ensure that women with various disabilities are appropriately supported, and that information and all services are accessible to them. Even though there are obligatory accessibility requirements (both physical and informational) for all public services, no additional funding is provided to ensure such accessibility.

5.3In Lithuania, there are still legal provisions allowing forced sterilisation for women with disabilities placed under guardianship.

6Prosecution

6.1The issue of "non-reporting" persists in Lithuania.

6.2According to NGOs not enough attention is paid to recurrent cases of violence. There are complaints that state interventions are ineffective and insufficient to deter the perpetrator, and that the violence continues. Typically, only a very small number of cases reach court, but even then the penalties are inadequate.

6.3There is no judicial specialisation in Lithuania.

_____________

(1)     Direktiva (EU) 2024/1385 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini .

(2)     https://www.etuc.org/en/framework-agreement-harassment-and-violence-work .

(3)     Hughes K., Bellis M. A., Jones L., Wood S., Bates G., Eckley L., McCoy E., Mikton C., Shakespeare T., Officer A.: Prevalence and risk of violence against adults with disabilities: a systematic review and meta-analysis of observational studies. Lancet. 2012 Apr 28;379(9826):1621-9. doi: 10.1016/S0140-6736(11)61851-5. Epub 2012 Feb 28. PMID: 22377290.

(4)    Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi.

(5)    UL C, C/2024/1592, 5.3.2024, ELI, http://data.europa.eu/eli/C/2024/1592/oj .

(6)     UL C 443, 22.11.2022, str. 93 , točka 3.22, in UL C, C/2024/1592, 5.3.2024 .

(7)     UL C 443, 22.11.2022, str. 93 .

(8)    Reporting on violence against women and girls: a handbook for journalists (Poročanje o nasilju nad ženskami in dekleti: priročnik za novinarje); https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000371524 .

(9)     https://www.eesc.europa.eu/sl/our-work/opinions-information-reports/opinions/violence-against-women-human-rights-issue-state-play-measures-across-eu .

(10)     https://eige.europa.eu/modules/custom/eige_gei/app/content/downloads/factsheets/EU_2024_factsheet.pdf .

(11)    VuiGen;: https://www.interior.gob.es/opencms/ca/servicios-al-ciudadano/violencia-contra-la-mujer/sistema-viogen/.

(12)    Onvios: https://www.interior.gob.es/opencms/va/detalle/articulo/Que-es-la-Oficina-Nacional-contra-las-Violencias-Sexuales/.

(13)    „Visų reikalas” – website developed by Office of the Equal Opportunities Ombudsperson, together with partners Center for Equality Advancement, Human Rights Monitoring Institute, social advertising agency “Nomoshiti” and Lithuanian Centre for Human Rights and Co-funded by the EU. Goal of the initiative – educate society to better recognise gender based violence and its forms: https://visureikalas.lt/en/for-more-information/about-project/ .

(14)    A hotline for women. Mostly ran by women volunteers. Offers calming dialogues in case of crisis, anxiety or violence. It is a programme implemented by specific organizations in Vilnius, Kaunas, and Klaipėda. In Vilnius, this programme is carried out by the "Moterų informacijos centras". https://pagalbosmoterimslinija.lt/en/womens-helpline/  .