1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije, da se predpisi EU o komunalnih odpadnih vodah posodobijo in pripravijo na naslednji dve desetletji, pri čemer je treba obravnavati ne le čiščenje odpadnih vod, temveč tudi vidike energije in krožnega gospodarstva, ter izboljšati upravljanje.

1.2EESO meni, da je čista voda vir, ki je strateško pomemben za delovanje naše družbe in odporno gospodarstvo EU ter okolje in zdravje ljudi, zato jo je treba obravnavati z ustrezno skrbnostjo. Približno 60 % vodnih območij EU je čezmejnih in zato zahteva čezmejno sodelovanje. Nedavna ekološka katastrofa na Odri bi morala biti svarilo za to, kaj lahko povzroči pomanjkanje sodelovanja in preglednosti.

1.3EESO meni, da je treba onesnaževanje vselej v prvi vrsti obravnavati pri viru, vendar priznava, da je čiščenje komunalnih odpadnih voda pomemben zadnji korak za zaščito sprejemnih voda, ki koristi okolju, človekovemu zdravju in družbi.

1.4Mikroonesnaževala, kot so farmacevtski ostanki, vse bolj ogrožajo kakovost vode. EESO zato pozdravlja predlog, da se izbrane komunalne čistilne naprave opremijo z dodatnimi sistemi čiščenja za odstranjevanje mikroonesnaževal, ter opozarja, da bodo potrebna velika prizadevanja za odpravo starih standardov in uvedbo inovativnih načinov čiščenja.

1.5EESO odločno podpira predlog o razširjeni odgovornosti proizvajalca, ki proizvajalce zavezuje h kritju stroškov odstranjevanja mikroonesnaževal iz odpadnih voda, ki izvirajo iz njihovih izdelkov. S tem se zagotovi izvajane načela onesnaževalec plača in omogoči dostopnost storitev oskrbe z vodo. Vendar bo to učinkovito le, če bodo izjeme strogo omejene.

1.6Če bo področje uporabe direktive razširjeno na aglomeracije s populacijskim ekvivalentom (PE) večjim od 1000, je treba omogočiti decentralizirane rešitve z namestitvijo majhnih naprav, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti funkcionalnosti.

1.7Prelivi kanalizacije so žarišče onesnaževanja, med drugim z rezistenčnimi geni, mikroplastiko in strupenimi snovmi, ki ogrožajo vodne organizme, človekovo zdravje in stanje voda, namenjenih rekreaciji. V direktivi bi morala biti določena zgornja meja njihove koncentracije, javnosti pa bi bilo treba v celoti poročati o obremenitvi z onesnaževali, ki jo povzročajo prelivi. Odtok urbanih padavinskih voda v obliki onesnažene deževnice (vključno s snegom) z mestnih območij, npr. cest, bi bilo treba zbirati in ustrezno očistiti, preden se ga odvede v sprejemne vode.

1.8Podnebne spremembe vplivajo na vodni krog in pričakujejo se pogostejša velika deževja ter pogostejša suša. Preventivni ukrepi, kot so modro-zelene rešitve za zajemanje in zadrževanje deževnice, npr. zelene strehe ali deževni vrtovi, razbremenjujejo kanalizacijo (in s tem zmanjšujejo tveganje njenih prelivov) in imajo številne dodatne koristi za mestno krajino.

1.9EESO je zaskrbljen, ker oskrbo z vodo in sanitarno oskrbo, ki sta sicer javni storitvi, včasih izvajajo zasebna podjetja. Sprejeti je treba pravila in predpise, s katerimi se zagotovi, da se javne storitve ne izvajajo zaradi dobička ter da se prihodki vlagajo v vzdrževanje in izboljšanje storitev.

1.10EESO poudarja, da je voda življenjsko pomemben vir, ki pa je vse bolj redek. Dve tretjini evropskih državljanov menita, da sta kakovost in/ali količina vode v njihovi državi resen problem. 1 Te pomisleke je treba obravnavati čim prej, da bi poskrbeli za uspešno izvajanje cilja trajnostnega razvoja št. 6 „Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve“ in preprečili prihodnje krize. Države članice bi morale prednostno poskrbeti za cenovno dostopnost vode.

1.11EESO poziva evropske institucije, naj začnejo vodo obravnavati kot prednostno nalogo in pripravijo evropski modri dogovor – korenito prizadevanje za predvidevanje potreb, ohranjanje vodnih virov in ustrezno obvladovanje povezanih izzivov s celovitim in usklajenim časovnim načrtom, v katerem so določeni ambiciozni cilji in ukrepi, povezani z opredeljenimi mejniki. EESO bo v letu 2023 pripravil konkretne predloge za evropski modri dogovor.

2.Predlog Komisije

2.1Komisija predlaga, da se področje uporabe direktive razširi na aglomeracije s PE večjim od 1 000, kar pomeni, da bodo tudi majhna mesta morala zbirati in čistiti komunalno odpadno vodo ter lahko za to pridobijo sredstva EU. Komisija bo razvila nove standarde za decentralizirane naprave, države članice pa bodo morale zagotoviti njihovo boljše spremljanje in pregledovanje.

2.2Prelivanje kanalizacije in odvajanje urbanih padavinskih voda sta bila opredeljena kot pomembna preostala vira neprečiščenih komunalnih odpadnih voda, zato bodo morale države članice pripraviti celovite načrte ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, da bodo zmanjšale onesnaževanje iz teh virov. Prednost je treba dati preventivnim ukrepom, kot so modro-zelene rešitve, in optimizaciji obstoječih sistemov z uporabo digitalne tehnologije.

2.3Za zmanjšanje emisij hranil bodo uvedene nove mejne vrednosti za odstranitev dušika in fosforja, najprej za večje naprave s PE nad 100 000, nato pa za srednje velike naprave s PE nad 10 000 na območjih, kjer se še vedno pojavlja evtrofikacija. Poleg tega bodo vse velike in srednje velike naprave morale odstranjevati mikroonesnaževala, če predstavljajo nevarnost za okolje ali človekovo zdravje. Nove so tudi zahteve, da države članice obravnavajo negospodinjske izpuste v kanalizacijo pri viru, namen tega pa je, da se zmanjša obremenitev s snovmi, ki jih ni mogoče očistiti, in s tem izboljša krožnost.

2.4Uvedena bo razširjena odgovornost proizvajalca, na podlagi katere bodo morali proizvajalci farmacevtskih izdelkov in izdelkov, za katere veljajo predpisi EU o kozmetičnih izdelkih, prispevati h kritju stroškov posodobitve in spremljanja, ki sta potrebna za odstranitev mikroonesnaževal, s tem pa se bo spodbujala tudi proizvodnja okolju prijaznejših izdelkov.

2.5Uveden je nov cilj energijske nevtralnosti za sektor odpadne vode do leta 2040, kar pomeni, da mora biti količina energije, ki jo sektor porabi na državni ravni, enaka količini energije iz obnovljivih virov, ki jo ustvari.

2.6V predlogu je določeno leto 2040 kot rok za popolno skladnost, vmesni roki pa naj bi zagotovili napredek.

3.Splošne ugotovitve

3.1Čista voda je eden naših najdragocenejših virov, saj je odločilen za delovanje ekosistemov in naše družbe ter za socialno-ekonomske dejavnosti. Kmetijstvo, proizvodnja energije in turizem so močno odvisni od dostopa do čiste vode. Združeni narodi v okviru ciljev trajnostnega razvoja prištevajo dostop do čiste vode in sanitarne ureditve k osnovnim človekovim potrebam za zdravje in dobro počutje. 2 Toda sladka voda je zaradi vrste dejavnosti obremenjena, to breme pa naj bi se zaradi podnebnih sprememb še povečevalo.

3.2Direktiva o čiščenju komunalnih odpadnih voda je ključni del zakonodaje EU, namen katere je zaščititi okolje pred škodljivimi vplivi neprečiščenih odpadnih voda. Od njenega sprejetja pred več kot 30 leti se je kakovost evropskih rek, jezer in morij močno izboljšala, vendar dve tretjini površinskih vodnih teles še vedno nista v dobrem stanju. Države članice EU so s finančnimi sredstvi EU vzpostavile kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Stopnja skladnosti z direktivo na njenem sedanjem področju uporabe je v vsej EU visoka, saj se zbere 98 % odpadne vode in 92 % tudi ustrezno očisti.

3.3Sedanja revizija bi lahko posodobila direktivo, saj zajema še preostale vire neprečiščenih odpadnih voda in nova onesnaževala, izboljšuje pa tudi vidike energije in krožnega gospodarstva pri čiščenju odpadnih voda v skladu z zelenim dogovorom in digitalizacijo Evrope. EESO poziva evropske institucije, naj odpadne vode vključijo v širšo vizijo, začnejo vodo obravnavati kot prednostno nalogo in pripravijo evropski modri dogovor – korenito prizadevanje za predvidevanje potreb, ohranjanje vodnih virov in ustrezno obvladovanje povezanih izzivov s celovitim in usklajenim časovnim načrtom, v katerem so določeni ambiciozni cilji in ukrepi, povezani z opredeljenimi mejniki. EESO bo v letu 2023 pripravil konkretne predloge za evropski modri dogovor.

3.4V sektorju vode so potrebne velike naložbe. OECD ocenjuje, da morajo vse države članice razen Nemčije za vsaj 25 % povečati sredstva, da bodo izpolnile zahteve veljavne direktive. 3 Ta ocena pa ne upošteva stroškov vzdrževanja kanalizacije. Zaradi novih pravil bodo potrebne dodatne naložbe, zato je nujno razširiti financiranje iz tarif za vodo in javnega proračuna, tako da se zajamejo tudi sektorji, ki prispevajo k onesnaževanju komunalnih odpadnih voda, da bo ostal dostop do vode in sanitarne oskrbe cenovno sprejemljiv za gospodinjstva.

3.5Čiščenje odpadnih voda ima svojo ceno ter zahteva uporabo virov in energije. Onesnaževanje je treba v prvi vrsti obravnavati pri viru in to mora imeti prednost pred rešitvami na koncu verige. Zato bi morali politični ukrepi najprej čim bolj omejiti emisije škodljivih snovi v okolje in s tem stik družbe z njimi. Čiščenje komunalnih odpadnih voda je zadnji korak za zaščito sprejemnih voda in izpolnjevanje ciljev zakonodaje EU o vodah. EESO zato poziva k večji sinergiji s strategijami razvoja mest (urbano agendo EU, Ljubljanskim dogovorom, različnimi tematskimi partnerstvi itd.).

3.6Več prizadevanj bi bilo treba usmeriti v spodbujanje krepitve vloge državljanov pri vprašanjih, povezanih z zbiranjem in čiščenjem komunalnih odpadnih voda ter ravnanjem z njimi. Splošno javnost bi bilo treba ne le obveščati o čiščenju odpadnih voda temveč tudi vključiti vanjo: v vseh državah članicah bi bilo treba vzpostaviti mehanizme, s katerimi bi državljani poročali o ugotovljenih pomanjkljivostih pri zbiranju in/ali čiščenju komunalnih odpadnih voda, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti nezakonitim industrijskim izpustom.

3.7Evropa ima velik potencial, da postane vodilna pri zagotavljanju rešitev za sektor čiščenja odpadnih voda, od naprednih tehnologij čiščenja do energetskih rešitev. Razvoj sektorja odpadnih voda ponuja možnosti za inovacije in tehnologijo ter je priložnost za izvoz znanja in privabljanje mladih podjetnikov.

4.Posebne ugotovitve

4.1Komunalne odpadne vode so odsev družbe ter naših vzorcev proizvodnje in porabe. So kompleksna mešanica gospodinjskih izpustov, odtokov z ulic in iz stavb ter industrijskih in drugih negospodinjskih odpadnih vod, ki jo je treba ustrezno očistiti, da ne bo ogrožala človekovega zdravja in okolja ali vplivala na kakovost voda, namenjenih rekreaciji. Ena glavnih prednostnih nalog bi morali biti delovni pogoji ter zdravje in varnost delavcev, zaposlenih v sektorju komunalnih odpadnih voda.

4.2Splošni cilj za leto 2040 z vmesnimi cilji določa jasno pot za čiščenje odpadnih voda za naslednji dve desetletji. Vendar premalo vemo o tveganjih, ki jih za vodne organizme predstavlja mešanica kemikalij v površinskih vodah, od katerih številne izvirajo iz proizvodov, ki jih uporabljamo v naših domovih. Poleg tega gradnja, vzdrževanje in delovanje naprav za zbiranje in čiščenje odpadnih voda povzročajo precejšnje finančne stroške in emisije toplogrednih plinov. Pregledi in ocene ključnih delov direktiv o čiščenju komunalnih odpadnih voda in o blatu iz čistilnih naprav so priložnost za posodobitev in izboljšanje skladnosti v celotnem sektorju ter pripomorejo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora.

4.3Vse večji vzrok za skrb v družbi je protimikrobna odpornost, žarišče njenega širjenja pa so komunalne odpadne vode, najsi bodo prečiščene ali ne. 4 Protimikrobna odpornost se ne povečuje le zaradi prekomerne uporabe antibiotikov, temveč tudi zaradi drugih antimikrobičnih snovi, kot so fungicidi, protivirusna sredstva, sredstva proti parazitom ter nekatera razkužila in antiseptiki, vsi pa se uporabljajo v mestnem okolju, zlasti v bolnišnicah. Združeni narodi v svojem poročilu svarijo, da bo do leta 2050 zaradi okužb, odpornih proti antibiotikom, umrlo predvidoma 10 milijonov ljudi letno, če ne bodo sprejeti ukrepi, kot je omejevanje pretirane rabe antimikrobičnih snovi. 5  

4.4Odvajanje urbanih padavinskih voda je ena glavnih poti, po kateri strupena, biološko nerazgradljiva in nova onesnaževala vstopijo v vodne ekosisteme, med njimi pa so plastični odpadki, ogljikovodiki, detergenti, hormoni, topila, patogeni, pesticidi, težke kovine in proizvedeni nanomateriali. 6 Mestni odtok se zaradi pomanjkljivega spremljanja kljub onesnaženosti pogosto obravnava kot čista deževnica in ni prečiščen pred izpustom v sprejemne vode. To resno ogroža ekosisteme. Opaža se na primer akutna smrtnost lososov, povezana s strupeno snovjo (6PPD-kinon) v avtomobilskih gumah. 7

4.5Prelivi kanalizacij so žarišča mikroonesnaževal, protimikrobne odpornosti 8 , mikroplastike in odpadkov, ki končajo v sprejemnih vodah. Ogrožajo okolje in zdravje ljudi ter tudi turizem, ki je odvisen od čistih vod, namenjenih rekreaciji. Breme deževnice za kanalizacijo je mogoče zmanjšati z uvedbo modro-zelenih rešitev, ki zadržujejo vodo in dopuščajo, da nato ponikne v tla; to so na primer zelene strehe, odstranitev neprepustnih površin in deževni vrtovi. To niso le stroškovno učinkovit načini zadrževanja deževnice, temveč imajo številne dodatne koristi za mestno krajino, saj na primer zmanjšujejo tveganje poplav in toplotnih otokov ter povečujejo biotsko raznovrstnost in dobro počutje v mestih. Prehod na učinkovitejše čiščenje odpadnih vod in krožno gospodarstvo zahteva spremembo regulativnih in institucionalnih pristopov, pa tudi načina, kako kot državljani dojemamo svojo individualno in skupinsko odgovornost do ravnanja z odpadnimi vodami.

4.6EESO podpira uvedbo obveznih celovitih načrtov ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami s ciljem, da se zmanjšajo prelivi kanalizacije in onesnaževanje iz odvajanja urbanih padavinskih voda. Čeprav se uvajajo z dobrim namenom, pa bi lahko postali samo prazen okvir, saj sta vsebina in cilj (zmanjšanje prelivanja kombinirane kanalizacijske vode na 1 % toka ob suhem vremenu) le informativni. Ustrezno upravljanje deževnice je ključnega pomena ne le za preprečevanje onesnaževanja sprejemnih voda, temveč tudi za prilagoditev mest podnebnim spremembam, saj bodo tako močna deževja kot dolgotrajni vročinski valovi postali nekaj vsakdanjega glede na to, da so ekstremni vremenski dogodki in druge podnebne grožnje vse pogostejši in hujši po vsej Evropi.

4.7Praksa kaže, da napredno čiščenje (t. i. kvartarno čiščenje) zmanjša breme številnih škodljivih snovi v sprejemnih vodah. 9 Zato so dobrodošle nove zahteve, v skladu s katerimi je treba v velikih in izbranih srednje velikih napravah spremljati in odstranjevati mikroonesnaževala. Vendar je treba pozornost nameniti stroškom in učinkom, ki jih ima odstranjevanje s pomočjo različnih tehnik, kot sta ozonizacija in aktivno oglje. Ustrezno financiranje raziskav in razvoja novih tehnologij ter na ravni EU usklajenih shem izobraževanja za operativno osebje bo pomagalo preprečiti in odstranjevati nova onesnaževala.

4.8Uvedba razširjene odgovornosti proizvajalca je velik napredek za načelo onesnaževalec plača in dobrodošel odziv na ugotovitev Evropskega računskega sodišča, da stroške onesnaževanja še vedno v veliki meri krijejo davkoplačevalci 10 . Je tudi v skladu z vključevanjem načela onesnaževalec plača v okoljsko zakonodajo, s čimer se krepi sistem okoljske odgovornosti na ravni EU in bolje ščitijo sredstva EU pred tem, da bi se uporabila za financiranje projektov, ki bi jih sicer moral financirati onesnaževalec.

4.9V EU je še vedno problem evtrofikacija, saj prizadene več kot 30 % rek, jezer in obalnih voda ter 81 % morskih voda EU, v zadnjih desetih letih pa je bil dosežen le majhen napredek. 11 Zato je dobro, da se določbe posodabljajo in usklajujejo, s čimer se bo zagotovilo, da bodo morale vse velike naprave do leta 2035 zmanjšati količino hranil, srednje velike naprave z izpustom na območjih, ranljivih za evtrofikacijo, pa bodo morale to uvesti do leta 2040. Čeprav so roki glede na izzive in njihovo premagovanje, naložbeno zmogljivost sektorja in življenjsko dobo obstoječe infrastrukture zelo ambiciozni, pa v številnih državah članicah že obstajajo takšne zahteve glede odstranjevanja hranil, zato EESO pozdravlja, da se bodo zdaj uskladile v celotni EU.

4.10V oceni direktive o čiščenju komunalnih odpadnih voda je bilo ugotovljeno, da majhne aglomeracije predstavljajo znaten delež preostalih virov neprečiščenih odpadnih voda in obremenjujejo vodna telesa. 12 Seveda bi bilo dobro, če bi se prečistilo več odpadnih voda, vendar je predlog povezan s številnimi izzivi, saj polaganje novih kanalizacijskih cevi na redko poseljenih območjih predstavlja znaten strošek, zato je potrebna obsežna finančna podpora. Spodbujati je treba decentralizirane rešitve in dobro delujoče individualne sisteme. S suhimi (kompostnimi) stranišči se zmanjša poraba pitne vode za splakovanje in spodbuja krožno gospodarstvo z vračanjem človeških fekalij v prst brez zapletenih, dragih in energetsko intenzivnih sistemov zbiranja, črpanja in čiščenja. Svetovna zdravstvena organizacija je razvila tovrstne smernice za varno ponovno uporabo odpadnih voda, iztrebkov in sive vode. 13

4.11Uhajanje iz kanalizacijskih cevi je pogosto prezrt in večinoma neprijavljen izvor neprečiščenih odpadnih voda, ki ogroža podtalnico. To lahko predstavlja znaten delež obremenitve okolja z onesnaževali iz komunalnih sistemov. 14 Ta problem se bo s staranjem kanalizacijskega omrežja najverjetneje še zaostroval. Potrebna sta ustrezno spremljanje in količinska opredelitev uhajanja iz kanalizacije, kar bi bilo treba kot zahtevo tudi vključiti v direktivo.

4.12Čiščenje odpadnih voda zahteva precejšnjo količino energije in lahko predstavlja znaten delež stroškov električne energije občin. Hkrati pa odpadne vode vsebujejo energijo v različnih oblikah, med drugim kemično, kinetično in termalno, ki bi jo bilo treba izkoriščati, da bi se zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv v skladu s cilji EU. Dobro je, da direktiva obravnava energijsko učinkovitost s ciljem doseči energijsko nevtralnost v tem sektorju do leta 2040.

4.13Sektor odpadnih voda ima velik potencial, da postane ustvarjalec virov. V EU že obstajajo čistilne naprave za odpadne vode, ki imajo pozitivno energijsko bilanco zaradi tehnologij za varčevanje z energijo in proizvodnje energije iz obnovljivih virov, npr. z anaerobno razgradnjo blata iz čistilnih naprav in uporabo pri tem nastalega bioplina. 15 Potencial je tudi v dodatni uporabi površin čistilnih naprav za nameščanje sončnih elektrarn, kar je treba spodbujati.

4.14Deset milijonov ljudi v EU še vedno nima dostopa do sanitarne oskrbe. Zato je dobrodošla zahteva v direktivi, da države članice ta dostop izboljšajo, še posebej za ranljive in marginalizirane skupine, med drugim z zagotavljanjem brezplačnih javnih stranišč do leta 2027. Vendar bi bilo treba to zahtevo okrepiti tako, da bi morale države članice že v zgodnjih fazah urbanističnega načrtovanja zagotoviti dostop do sanitarne oskrbe za vse ter upoštevati cenovno dostopnost in socialni vidik storitev oskrbe z vodo. Pri tem je treba upoštevati dolgo življenjsko dobo infrastrukture za zbiranje in čiščenje odpadnih voda ter zanjo značilno neprožnost pri prilagajanju ali posodabljanju.

4.15Da bodo storitve oskrbe z vodo cenovno dostopne, je treba strogo omejiti izjeme od razširjene odgovornosti proizvajalca. Najbolje bi bilo, da bi se črtale izjeme za proizvode, ki se letno dajejo na trg v količinah, manjših od dveh ton, saj imajo nekatere snovi močne učinke tudi v majhnih količinah. V vsakem primeru bi bilo treba pojasniti, da se ti dve toni nanašata na trg EU in ne na nacionalno raven. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo razširjena odgovornost proizvajalca veljala tudi za spletne trgovce.

4.16Strošek čiščenja odpadnih voda predstavlja velik delež računov za vodo, pa vendar številni uporabniki vode ne poznajo storitev, ki se izvajajo na tem področju, in ne vedo, kako kakovostno je čiščenje odpadnih voda na njihovem območju. Zato je dobrodošla nova določba o obveščanju javnosti, saj bi zagotovila razširjanje najnovejših informacij o deležu prečiščenih (in neprečiščenih) odpadnih voda na posameznem območju ter o obremenitvi z onesnaževali, izpuščenimi iz komunalnih čistilnih naprav ter tudi iz prelivov kanalizacije in odvajanja urbanih padavinskih voda.

V Bruslju, 22. februarja 2023

Christa SCHWENG

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)    Evropsko združenje za vodo (EWA): Water Manifesto , (Manifest o vodi).

(2)    Združeni narodi, cilji trajnostnega razvoja, cilj 6: vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve .

(3)    OECD: Financing Water Supply, Sanitation and Flood Protection (Financiranje oskrbe z vodo, sanitarne ureditve in zaščite pred poplavami).

(4)    UNEP: How drug-resistant pathogens in water could spark another pandemic (Na zdravila odporni patogeni v vodi bi lahko povzročili novo pandemijo).

(5)    UNEP: Environmental Dimensions of Antimicrobial Resistance (Okoljska razsežnost protimikrobne odpornosti).

(6)    Lapointe in drugi: Sustainable strategies to treat urban runoff needed (Potrebujemo trajnostne strategije za čiščenje odvajanja urbanih padavinskih voda), Nature Sustainability 5, 2022, str. 366.

(7)    Tian in drugi, A ubiquitous tire rubber–derived chemical induces acute mortality in coho salmon (Vseprisotna kemikalija iz pnevmatik povzroča akutno smrtnost lososa vrste Oncorhynchus kisutch), Science, zvezek 371, 2021, str. 185–189.

(8)    EAWAG: Monitoring antibiotic resistance in wastewater (Spremljanje odpornosti proti antibiotikom v odpadnih vodah).

(9)    Wilhelm in drugi: Does wastewater treatment plant upgrading with activated carbon result in an improvement of fish health? (Ali se zaradi posodabljanja čistilnih naprav z aktivnim ogljem izboljša zdravje rib?), Aquatic Toxicology, zvezek 192, 2017, str. 184.

(10)    Evropsko računsko sodišče: Posebno poročilo 12/2021: Načelo „onesnaževalec plača”: nedosledna uporaba v različnih okoljskih politikah in ukrepih EU .

(11)    Evropska komisija: Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvajanju Direktive Sveta 91/676/EGS .

(12)    Evropska komisija: Ocena Direktive Sveta 91/271/EGS (ni na voljo v slovenščini).

(13)    Svetovna zdravstvena organizacija: Guidelines for the safe use of wastewater, excreta and greywater (Smernice za varno uporabo odpadnih voda, iztrebkov in sive vode).

(14)      Nguyen in Venohr: Harmonised assessment of nutrient pollution from urban systems including losses from sewer exfiltration: a case study in Germany (Usklajeno ocenjevanje onesnaženosti s hranilnimi snovmi iz komunalnih sistemov, vključno z uhajanjem iz kanalizacije: študija nemškega primera), Environmental Science and Pollution Research, zvezek 28, 2021.

(15)    Glej na primer Marselisborg WWTP – from wastewater plant to power plant (Čistilna naprava Marselisborg – od čistilne naprave do elektrarne).