EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document EESC-2021-05077-AC

Mnenje - Evropski ekonomsko-socialni odbor - Koristi najbolj oddaljenih regij za EU

EESC-2021-05077-AC

MNENJE

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Koristi najbolj oddaljenih regij za EU

_____________

Koristi najbolj oddaljenih regij za EU
[raziskovalno mnenje]

ECO/567

Poročevalec: Joël DESTOM

Soporočevalec: Gonçalo LOBO XAVIER

SL

Zaprosilo

Svet – francosko predsedstvo, 21. 9. 2021

dopis, ki ga je poslal Clément BEAUNE, državni sekretar za evropske zadeve

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

14. 12. 2021

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

20. 1. 2022

Plenarno zasedanje št.

566

Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)

216/3/6

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priznava, da so najbolj oddaljene regije kljub tisočem kilometrov, ki jih ločujejo od evropske celine, sestavni del EU. Obsegajo otoke, otočja in kopensko ozemlje (Francoska Gvajana). Ležijo v zahodnem Atlantskem oceanu, Karibski kotlini, amazonskem gozdu in Indijskem oceanu. Skupaj jih je devet: Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Saint-Martin, Reunion in Mayotte (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija) in štejejo skoraj 5 milijonov prebivalcev. EESO poudarja, da najbolj oddaljene regije predstavljajo Evropo v svetu in ji zagotavljajo pomorski prostor, kot ga nima nobena druga sila, ter številne geostrateške prednosti.

1.2EESO poziva Komisijo, naj razmisli o pomembnih koristih, ki jih lahko te regije prispevajo k prihodnosti Evrope, regije pa opredeli kot preizkuševališča za spodbujanje napredka na svetovni ravni (samooskrba s hrano in energetska neodvisnost Evrope, zeleni prehod, trajnostni turizem, socialna vključenost, sodelovanje organizacij civilne družbe itd.). Najbolj oddaljene regije lahko postanejo model, ki bi ga posnemali na različnih geografskih območjih, kjer se nahajajo.

1.3Pandemija COVID-19 je opozorila na pomen zanesljivega in odpornega prehranskega sistema, ki deluje v vseh okoliščinah in je državljanom zmožen zagotoviti dostop do zadostne količine cenovno dostopne hrane. Strategija „od vil do vilic“ je nov celovit pristop, ki kaže, v kolikšni meri Evropejci cenijo prehransko trajnostnost. Predstavlja namreč priložnost za izboljšanje načina življenja, zdravja in okolja. Evropska politika mora v najbolj oddaljenih regijah zagotoviti vzpostavitev samooskrbe s hrano in prek njih pokazati pot Evropi. Najbolj oddaljene regije so ozemlja, ki omogočajo veliko priložnosti, na katerih nekateri tradicionalni gospodarski sektorji prejemajo stalno evropsko podporo. Več podpore bi bilo treba nameniti novim sektorjem.

1.3.1EESO poziva Komisijo, naj posebnosti najbolj oddaljenih regij upošteva v svojem delovnem načrtu za strategijo „od vil do vilic“ ter zagotovi, da bodo nacionalni programi POSEI (program možnosti za oddaljene in otoške regije) v skladu z osrednjim ciljem, ki je spodbujanje trajnostnega kmetijstva.

1.4EESO poziva Komisijo, naj v najbolj oddaljenih regijah pospeši izvajanje evropskih projektov, ki jih financira EU in katerih namen je opredelitev lokalno proizvedenih, trajnostnih in cenovno dostopnih virov energije, po potrebi z uporabo člena 349 PDEU. Cilj je pokazati, da so zmožne razviti sisteme, ki temeljijo na energiji iz obnovljivih virov. Stroški energije so v najbolj oddaljenih regijah na splošno višji kot na celini, zato lahko postanejo preizkuševališča v prizadevanjih Evrope za doseganje energetske neodvisnosti.

1.5EESO poziva Komisijo, naj poskrbi za izvajanje Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in črta njen člen 29(13), saj Evropska unija ne sme subvencionirati energetskega prehoda najbolj oddaljenih regij, če bi to prispevalo h krčenju gozdov tretje države.

1.6EESO poziva Komisijo, naj v gospodarskem okviru okrevanja po pandemiji COVID-19 ne zmanjša posebne podpore najbolj oddaljenim regijam, saj potrebujejo ustrezna finančna sredstva za doseganje ciljev, določenih v strategiji EU iz svežnja „Pripravljeni na 55“. Najbolj oddaljene regije so zaradi geografskih značilnosti močno izpostavljene tveganjem, povezanim s skrajnimi vremenskimi pojavi (kot so orkani, uničujoči valovi, potresi in suše), s katerimi se morajo njihovi prebivalci redno spopadati, zato bodo prve občutile posledice podnebnih sprememb.

1.7EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da uporaba člena 349 PDEU ne bo ovirala revizije zakonodaje o podnebju, energiji in prometu, katere namen je uskladitev sedanjih besedil s cilji, določenimi za leti 2030 in 2050.

1.7.1Ta industrijski prehod do leta 2030 (pa tudi pozneje, vse do podnebne nevtralnosti) mora biti skupinski in vključujoč ter ga morajo sooblikovati industrijski ekosistemi.

1.7.2V posodobljeni industrijski strategiji je napovedano oblikovanje poti prehoda skupaj s socialnimi partnerji in drugimi deležniki, ki bodo opisovale, kako bi lahko čim bolj pospešili dvojni prehod in ga izkoristili ob upoštevanju obsega, hitrosti in pogojev, ki veljajo za vsakega od ekosistemov.

1.8EESO poziva Komisijo, naj pripravi posebno pot za ekosistem najbolj oddaljenih regij, v kateri naj opredeli obseg potreb, zlasti po prekvalifikaciji, ter naložbene in tehnološke potrebe, pa tudi ukrepe za njihovo zadovoljevanje, pri čemer naj upošteva prispevke, kot so časovni načrti. Ti načrti bi se lahko izvajali po vzoru programa INSULAE za energetsko neodvisnost, ki se izvaja v okviru programa EU Obzorje 2020.

1.9EESO poziva Komisijo, naj pripravi trdne politične smernice za turizem s ciljem povezovanja in razmisleka o obsežni preobrazbi, s katero bi načela trajnostnosti vključili v vse dejavnosti in vse poklice. Turizem ima namreč pomembno vlogo pri razvoju najbolj oddaljenih regij, saj ustvarja številne učinke prelivanja in ima velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade. Trajnostni turizem mora postati značilnost najbolj oddaljenih regij. Vsi deležniki, vključeni v turizem, imajo svojo vlogo pri trajnostnem razvoju tega sektorja. Pri izvajanju načrtov za oživitev gospodarstva v teh regijah je treba graditi na raznolikosti storitev in poklicev, ki prispevajo k razvoju, ter močni udeležbi mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij v turističnem sektorju. V zvezi s tem je treba opozoriti na posebne značilnosti tega sektorja, v skladu s katerimi je treba zasnovati ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest in kakovostnega trgovinskega ravnovesja. Potrebne so močne politične smernice s ciljem povezovanja in razmisleka o obsežni preobrazbi, s katero bi načela trajnostnosti vključili v vse dejavnosti in vse poklice.

1.10EESO poziva k podpori najranljivejšim skupnostim in razmisleku o tem, kako čim več ljudi vključiti v podnebni, digitalni in socialni prehod. Prehod ne bo mogoč, če lokalne skupnosti ne bodo v celoti vključene v te spremembe, saj razvoj najbolj oddaljenih regij temelji na izjemnih, vendar krhkih ekosistemih. Zato je treba predvideti vpliv prihodnjih javnih politik, saj se te regije ne bodo mogle izogniti spremembam, ki prihajajo z velikim podnebnim, digitalnim in socialnim prehodom. Pripravljene morajo biti na popolno preobrazbo svojih gospodarstev, da se bodo lahko odzvale na prihodnje izzive, pri čemer bodo morale čim več pozornosti nameniti socialnemu učinku teh prehodov. Zato je treba zagotoviti pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva in razmisliti o tem, kako jih vključiti v čim večjem številu in, če je le mogoče, pridobiti njihovo podporo. Prehoda ne bo mogoče izvesti, če lokalni prebivalci ne bodo popolnoma vključeni v to preobrazbo.

1.11EESO poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o svojem načinu javnega posvetovanja, da bodo lahko pri njem sodelovali vsi državljani in podjetja, ne da bi se morali predhodno vpisati v register za preglednost. Meni, da je socialni dialog najpomembnejši način za iskanje konkretnih rešitev s socialnimi partnerji v najbolj oddaljenih regijah, zato poziva k okrepitvi in razširitvi uporabe takih rešitev. Civilna družba mora biti resnično vključena v oblikovanje evropskih programov, in sicer z neposrednim sodelovanjem z resničnimi akterji na ozemljih. Okrepiti je treba dejansko vključenost socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v faze izvajanja in ocenjevanja načrtov za okrevanje in odpornost v najbolj oddaljenih regijah. Nujno je treba vzpostaviti kontaktno točko Evropske komisije, ki bo neposredno dostopna civilni družbi.

1.12EESO poziva Komisijo, naj pripravi pakt o znanjih in spretnostih v najbolj oddaljenih regijah, kot je to storila za več industrijskih ekosistemov.

1.12.1Ekološki prehod najbolj oddaljenih regij je lahko uspešen le, če bodo imele te regije usposobljeno delovno silo, ki jo potrebujejo za ohranitev konkurenčnosti. Izobraževanje in usposabljanje sta osrednjega pomena za ozaveščanje in izboljševanje znanj in spretnosti za zeleno gospodarstvo z instrumenti, kot so zeleni del programa Erasmus+ ter izobraževalne koalicije za podnebje. Z evropskim programom znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost začenja Komisija izvajati vodilne ukrepe, s katerimi bo ljudem zagotovila ustrezna znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za zeleni in digitalni prehod. V okviru tega programa Komisija omogoča tudi lažji razvoj zavez za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje v vseh industrijskih ekosistemih. Najbolj oddaljene regije je treba v celoti vključiti v te vodilne ukrepe Komisije z vzpostavitvijo posebnega delovnega programa.

1.12.2EESO poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za zmanjšanje neenakosti v najbolj oddaljenih regijah, saj je pandemija COVID-19 vplivala na prizadevanja za zmanjšanje teh neenakosti. Najbolj oddaljene regije štejejo za območja, ki jih pestijo trajne neenakosti. Z razlagami pojma središča in obrobja je mogoče v določeni meri pojasniti porazdelitev bogastva v gospodarstvu, kjer so odnosi pogosto neuravnoteženi. Eden od glavnih ciljev EU je okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

1.13EESO poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo proces okrevanja potekal v skladu s socialnimi potrebami ter bo regionalno homogen in uravnotežen. Poudarja, da je treba regije obravnavati celostno, da bi našli prilagojene rešitve.

1.13.1EESO poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev digitalnega dostopa v najbolj oddaljenih regijah. Nezmožnost zagotavljanja splošnega in zanesljivega dostopa do digitalnih tehnologij ter učinkovite uporabe s tem povezanih sredstev še bolj kot drugod povečuje neenakosti. Obstoječe digitalne vrzeli so se poglobile, pandemija pa je še povečala nekatere razlike, zaradi česar so nekateri ljudje ob vse hitrejši digitalizaciji odrinjeni na rob. Delovna mesta, izobraževanje, zdravstvo in javne storitve bodo zagotovo vse bolj odvisni od digitalnih tehnologij.

1.13.2EESO poziva Komisijo, naj si vztrajno prizadeva za razvoj raziskav in inovacij, ki so bistvene za izkoriščanje vseh priložnosti, ki izhajajo iz posebnih značilnosti najbolj oddaljenih regij, povezanih z oceani, morji in morskimi viri, saj imajo velik potencial za spodbujanje gospodarstva, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zagotavljanje blaginje ljudi. To zadeva najrazličnejša podjetja vseh velikosti in je bistvenega pomena za razvoj tradicionalnih dejavnosti in ustvarjanje novih tržnih priložnosti, kar bi pripomoglo tudi k pritegnitvi mladih.

1.14EESO poziva Komisijo, naj v prihodnjih operativnih programih najbolj oddaljenih regij pripravi velikopotezen projekt dostopa do vode in sanitarne ureditve. Te projekte bi morala neposredno upravljati Evropska komisija. Velikopotezni projekti privabljajo obsežne naložbe v vrednosti več kot 50 milijonov EUR za posamezni projekt in so podprti s sredstvi iz skladov kohezijske politike EU. Države članice in njihovi državljani imajo od njih neposredne koristi, saj pomagajo ustvarjati boljšo infrastrukturo in nova delovna mesta ter bolj zdravo okolje, odpirajo pa se tudi nove poslovne priložnosti.

1.14.1V najbolj oddaljenih francoskih regijah ljudje nimajo dostopa do pitne vode, sanitarna ureditev pa je pogosto slaba. Dostop do pitne vode in sanitarne ureditve je neločljivo povezan s pravico do življenja in človekovega dostojanstva ter potrebo po ustreznem življenjskem standardu.

1.15EESO poziva Komisijo, naj posodobi svoje sporočilo o opravljenih analizah razmer v najbolj oddaljenih regijah v zvezi s priseljevanjem. Poziva k medregijskemu sodelovanju na področju migracij in k izvajanju novega evropskega pakta o migracijah v teh regijah, ki omogoča izvajanje „obveznega solidarnostnega mehanizma“ zaradi „migracijskega pritiska“.

2.Splošne ugotovitve

2.1Najbolj oddaljene regije, ki ležijo na več geografskih območjih, Evropi zagotavljajo geostrateško, gospodarsko in kulturno umestitev na zunanjem robu več celin ter edinstvene koristi. Te koristi vključujejo lastno dodano vrednost in EU zagotavljajo naravno podporo pri sodelovanju s tretjimi državami, tudi zunaj njihovih geografskih območij. Prispevajo k mednarodni prepoznavnosti Evrope ter ponujajo edinstven potencial za iskanje rešitev za izzive, s katerimi se spopada EU. Evropska komisija je napovedala sprejetje novega sporočila med francoskim predsedovanjem Svetu, in sicer v zvezi s posodobitvijo strateškega partnerstva Komisije s temi regijami.

2.2Izkoriščanje opredeljenih koristi je večinoma odvisno od zmogljivosti EU za sodelovanje z vsemi svojimi državljani. Civilna družba mora prispevati k ozaveščanju različnih akterjev (držav, regij, lokalnih oblasti, lokalnih skupnosti, šol, podjetij in posameznikov) o tem, kako pomembno je upoštevati, da lahko najbolj oddaljene regije dajo zagon konkretnim operativnim dejavnostim za pospešitev izvajanja ciljev trajnostnega razvoja. Merjenje učinka bi se uporabljalo na različnih področjih (ribištvo, kmetijstvo in razvoj modelov, kultura in krepitev tega sektorja, zaposlovanje in usposabljanje, izobraževanje in mobilnost mladih, razvoj podjetij, okolje, energija in podnebni izzivi, priseljevanje).

2.3EESO v svojih predlogih za obnovo in okrevanje po pandemiji COVID-19 določa okvir, v katerem se morajo razvijati koristi najbolj oddaljenih regij. Na podlagi njegovih predlogov je mogoče prispevek teh regij konkretizirati na različnih področjih, kot so nadaljnja prizadevanja za potrebne strukturne spremembe in povezane naložbene dejavnosti, predvsem na področju digitalnih tehnologij, pametnih in socialnih inovacij ter zelenega prehoda, nenehne izboljšave na področju konkurenčnosti, ustvarjanje ustreznega okolja za krepitev delovnega okolja kot pomembnega gonila za okrevanje gospodarskega sistema, zagotavljanje pogojev za krepitev samooskrbe in odpornosti ter znatno izboljšanje distribucijskih verig.

2.4V okvirni direktivi EU o vodah je priznano, da „voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako“.

2.4.1Za zagotovitev in izboljšanje dostopa do vode in sanitarne ureditve so bistveni trije elementi, in sicer kakovost, dostopnost in cenovna sprejemljivost. EU je prispevala k zagotavljanju dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve za prebivalstvo svojih držav članic z dvema obsežnima vrstama ukrepov. Najprej je določila ambiciozne standarde kakovosti vode, ki zagotavljajo visoko raven varstva javnega zdravja in okolja. Nato je financirala razvoj in izboljšanje vodne infrastrukture v državah članicah, s čimer je prispevala k izboljšanju kakovosti storitev za rabo vode in fizičnega dostopa do njih. V najbolj oddaljenih francoskih regijah ukrepov EU zaenkrat še ni čutiti, saj prebivalstvo še vedno nima dostopa do vode.

3.Posebne ugotovitve

3.1Razmere, ki izpostavljajo prednostne naloge na področju prehrane in energije

3.1.1Najbolj oddaljene regije veljajo za gospodarsko občutljive regije. Nekatere ranljivosti izhajajo iz izpostavljenosti tveganjem zaradi strukturnih lastnosti (izoliranost, velikost trgov, koncentracija izvoza, delež kmetijstva in ribištva pri ustvarjanju blaginje itd.), druge pa so posledica izpostavljenosti pretresom zaradi izrednih razmer (gospodarske, okoljske, družbene in zdravstvene krize itd.). Zaradi pandemije COVID-19 se je dvignila raven ozaveščenosti o morebitnih posledicah nezadostne pripravljenosti. Čeprav so distribucijske in dobavne verige prestale preizkus te krize, ne bomo nikoli imeli cepiva, ki bi zaščitilo prebivalstvo pred učinki prehranske in energetske ranljivosti.

3.1.2Najbolj oddaljene regije morajo pokazati, da lahko na določeni ravni zadostijo osnovnim prehranskim in energetskim potrebam ter tako zagotovijo odpornost prebivalstva na zunanje pretrese. Namen tega pristopa, s katerim se bodo ustvarila lokalna delovna mesta in družbene vezi, je vključiti zavzete državljane v spremljanje inovativnih projektov na lokalni in regionalni ravni ob podpori učinkovitih in skrbnih javnih organizacij. Najbolj oddaljene regije ponujajo koristi, nepogrešljive za prehod, ki bo omogočil razvoj gospodarske dejavnosti in socialne kohezije. Močna kulturna osnova omogoča povezanost z naravo, ki bi ugodno vplivala na oblikovanje ekosistemov, ki bi dajali prednost zdravi in trajnostni proizvodnji hrane. Zaradi enostavno dostopne energije iz najpogostejših obnovljivih virov (hidroelektrarne, biomasa, vetrna, toplotna, geotermalna in fotovoltaična energija) je možnosti veliko.

3.1.3EU bo sprejela nov nabor politik za podnebje, sveženj „Pripravljeni na 55“. Najbolj oddaljene regije lahko postanejo preizkuševališče za okrepitev odpornosti Evropske unije. Strategija „od vil do vilic“ je ključni element evropskega zelenega dogovora. Najbolj oddaljene regije lahko na različne načine pokažejo, da je treba nujno ohraniti bogato biotsko raznovrstnost, zagotoviti položaj kmetov in ribičev v vrednostni verigi ter spodbujati trajnostno potrošnjo hrane in zdravo prehrano po cenah, dostopnih za vse, ne da bi sklepali kompromise glede varnosti, kakovosti ali cene živil. Te regije so lahko inkubatorji za to strategijo Evropske unije, ki naj bi vključevala celotno prehransko verigo, in lahko jasno pokažejo na potrebo po ustreznih študijah učinka. Energetska kriza je v njih še hujša. Zato je treba zanje poiskati konkretne vsestranske rešitve, saj bi lahko bile v primeru poslabšanja sedanje energetske krize med najbolj prizadetimi.

3.1.4V najbolj oddaljenih regijah, kot tudi v vseh evropskih regijah, energetski prehod ni povezan samo s tehnologijo. Gre za velik družbeni izziv, v katerega je treba nujno vključiti civilno družbo. V okviru okrevanja po pandemiji COVID-19 se v zvezi s tem ponuja možnost, da se sredstva uporabijo za uresničevanje cilja državljanom nameniti osrednjo vlogo v energetskem prehodu in s tem spodbuditi regionalno gospodarstvo. Energija iz obnovljivih virov, ki je v najbolj oddaljenih regijah široko dostopna, je decentralizirana. Zanjo so potrebne razmeroma nizke naložbe v primerjavi s stroški centraliziranih struktur velikega obsega. Komisija je z zelenim dogovorom podnebno nevtralnost opredelila kot najpomembnejšo prednostno nalogo, v okviru načrta za okrevanje pa namerava vložiti več milijard evrov v obnovo gospodarstva ter ustvarjanje in ohranjanje visoko kakovostnih delovnih mest v Evropi. Najbolj oddaljene regije lahko pokažejo, kako se osredotočiti na državljane in upoštevati najranljivejše potrošnike.

3.1.5V okvirni direktivi EU o vodah je priznano, da „voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako“. Za zagotovitev in izboljšanje dostopa do vode in sanitarne ureditve so bistveni trije elementi, in sicer kakovost, dostopnost in cenovna sprejemljivost. EU je prispevala k zagotavljanju dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve za prebivalstvo svojih držav članic z dvema obsežnima vrstama ukrepov. Najprej je določila ambiciozne standarde kakovosti vode, ki zagotavljajo visoko raven varstva javnega zdravja in okolja. Nato je financirala razvoj in izboljšanje vodne infrastrukture v državah članicah, s čimer je prispevala k izboljšanju kakovosti storitev za rabo vode in fizičnega dostopa do njih. V najbolj oddaljenih francoskih regijah ukrepov EU zaenkrat še ni čutiti, saj so težave, s katerimi se srečuje njihovo prebivalstvo pri dostopu do vode, še vedno osamljen primer v Evropi.

3.2Povečani razkoraki in neenakosti

3.2.1Najbolj oddaljene regije štejejo za regije, ki jih pestijo trajne neenakosti. Z razlagami pojma središča in obrobja je mogoče na različne načine pojasniti porazdelitev bogastva v gospodarstvu, kjer so odnosi pogosto neuravnoteženi. Eden od glavnih ciljev EU je okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Znaten proračun je namenjen zmanjšanju vrzeli, od česar imajo najbolj oddaljene regije velike koristi. Čeprav orodja za ocenjevanje niso popolna, je treba priznati, da je pandemija COVID-19 vplivala na prizadevanja za zmanjšanje teh neenakosti. Svoje mnenje o posledicah je podala tudi konferenca predsednikov najbolj oddaljenih regij 19. novembra 2021. Glede na okoliščine morajo socialni partnerji in vse organizacije civilne družbe opozoriti na to, da je treba nujno pospešiti vse postopke, s katerimi bi odpravili pristop, ki temelji na dohitevanju, zagotovili osrednjo vlogo državljanov v mehanizmih in razvili resnični v prihodnost usmerjeni pogled.

3.2.2Trdni gospodarski temelji so nujni za spodbujanje trajnostnega razvoja in ohranjanje ambicioznega socialnega modela v najbolj oddaljenih regijah. Socialne politike se morajo dopolnjevati s politikami, ki spodbujajo gospodarski razvoj, pri čemer je treba upoštevati skupni cilj teh politik glede zagotavljanja skupnega dobrega. Ustvarjanje delovnih mest, razvoj znanj in spretnosti ter zagotovitev vključujočih trgov dela so edina „cepiva“, s katerimi je mogoče preprečiti neenakosti in izključevanje ter okrepiti družbeno stabilnost. Proces okrevanja mora potekati v skladu s socialnimi potrebami ter biti regionalno enakomeren in uravnotežen. Območje regije moramo obravnavati kot celoto, da bi opredelili rešitve, prilagojene posameznim okoliščinam.

3.2.3Od marca 2020 so se vse regije množično usmerile v kibernetski prostor. V najbolj oddaljenih regijah, kot tudi drugod, so se šolarji začeli šolati na daljavo, zaposleni so delali na daljavo, podjetja pa so poskušala prilagoditi svoje poslovne modele za nadaljevanje dejavnosti. Obenem pa so se poglobile obstoječe digitalne vrzeli in so se zaradi pandemije nekatere razlike še povečale, zato so bili nekateri državljani odrinjeni na rob hitrega digitalnega razvoja. Vrnitev v preteklost ni verjetna, zato bodo delovna mesta, izobraževanje, zdravstvo in javne storitve zagotovo vse bolj odvisni od digitalnih tehnologij. Nezmožnost zagotavljanja splošnega in zanesljivega dostopa do digitalnih tehnologij ter učinkovite uporabe povezanih sredstev v najbolj oddaljenih regijah še bolj kot drugod povečuje neenakosti. V njih je nujno vzpostaviti širokopasovni internetni dostop prek satelita, da bi ljudje imeli dostop do digitalne tehnologije.

3.2.4V teh regijah bi morale imeti prednost dejavnosti, povezane z oceani, morji in morskimi viri, saj imajo potencial, da okrepijo gospodarstva, ustvarijo kakovostna delovna mesta in zagotovijo blaginjo državljanov. To zadeva veliko raznolikih podjetij vseh velikosti. Nujna so prizadevanja na področju raziskav in inovacij, da bi izkoristili vse priložnosti, ki izhajajo iz značilnosti najbolj oddaljenih regij. Ukrepi v tej smeri so potrebni tako za razvoj tradicionalnih dejavnosti kot za ustvarjanje novih prodajnih možnosti, kar bi pripomoglo tudi k pritegnitvi mladih.

3.3Nujnost večje vključenosti civilne družbe

3.3.1Več pilotnih projektov, ki se izvajajo v najbolj oddaljenih regijah, prejema podporo evropskih programov (Erasmus+, Obzorje 2020 itd.). Posodobitev strateškega partnerstva Komisije s temi regijami mora omogočiti okrepitev te podpore in ponavljanje teh projektov. Gre za spodbujanje projektov za energetsko neodvisnost, samooskrbo s prehrano, trajnostni turizem, izobraževanje otrok, usposabljanje odraslih in socialno vključenost. Razvoj digitalnih tehnologij mora biti pogoj za razvoj gospodarstev najbolj oddaljenih regij.

3.3.2EESO glede na velik vpliv pandemije COVID-19 na družbe v teh regijah poziva k izvajanju gospodarskih in družbenih projektov, osredotočenih na blaginjo, v katerih bo prednost namenjena dobrobiti državljanov in nihče ne bo zapostavljen. Velik izziv teh regij je ugotoviti, kako odpraviti neenakosti in neravnovesja. Kriza je razkrila in povečala razkorake, ki v teh družbah obstajajo že dolgo, zlasti v zvezi z dostopom do zdravstvene oskrbe in izobraževanja. Zdi se, da je bila stopnja okužb s COVID-19 najvišja pri najslabše preskrbljenih ljudeh. Najrevnejše osebe imajo hkrati manj možnosti za delo na daljavo. Najbolj oddaljene regije so lahko preizkuševališča, ki bi v procesu okrevanja omogočila odpravo pomanjkljivosti socialnih, ekonomskih in okoljskih politik. V teh regijah evropska sredstva ne smejo predstavljati le številk, ciljev in rokov, temveč morajo simbolizirati tudi skupno vizijo prihodnosti in dejansko zavezanost evropskemu projektu.

3.3.3Izvajanje načrtov za okrevanje v najbolj oddaljenih regijah mora omogočiti preizkušanje novih praks spremljanja dodelitve sredstev in virov. Oblikovana partnerstva lahko vključujejo obveznost vzpostavitve odborov za spremljanje, ki zastopajo raznolike deležnike iz organizacij civilne družbe. Obravnava koristi najbolj oddaljenih regij za EU ponuja možnost, da se pozove k širšemu soglasju med političnimi strankami, socialnimi akterji, podjetniki, sindikati in civilno družbo, da bi zagotovili čim večji uspeh teh regij v EU.

3.4V najbolj oddaljenih regijah je zaradi razsežnosti izzivov, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, in pričakovanih prehodov potrebno dejavno sodelovanje vseh akterjev, ki zastopajo civilno družbo, skladno z njihovimi odgovornostmi in pristojnostmi. Socialni dialog je odločilno orodje za izvajanje načrtov za okrevanje v najbolj oddaljenih regijah. Omogočiti bi moral preizkušanje novih praks za spremljanje dodeljevanja sredstev in virov. Partnerstva lahko vključujejo obveznost ustanovitve odborov za spremljanje, ki zastopajo raznolike deležnike ter med drugim upoštevajo ključno vlogo socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe. Obravnava koristi najbolj oddaljenih regij za EU je priložnost, da se pozove k sprejetju širokega soglasja za zagotovitev čim večjega uspeha teh regij v EU.

3.5Najbolj oddaljene regije so močno izpostavljene zahtevam globalizacije, predvsem vse večji povezanosti ozemelj, kultur in gospodarstev. Predstavljajo meje EU, ki so daleč od celine. Upravljanje migracijskih tokov in varovanje meja ostajata zanje velik izziv. To vodi do ranljivosti, ki jo je kriza zaradi pandemije še poslabšala. Evropska komisija je v sporočilu z dne 12. septembra 2007 z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi sklenila, da nameni posebno pozornost položaju najbolj oddaljenih regij v zvezi s priseljevanjem. Analiza je pokazala na precej zapleteno prepletanje ravni javnega ukrepanja, s katerimi se soočajo te regije. Zaradi raznolikosti konfiguracij je zanje težko oblikovati skupne pristope k migracijam.

V Bruslju, 20. januarja 2022

Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

Top