1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dolgo pričakovano pobudo Komisije za strategijo o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje. Močno podpira in ceni dejstvo, da Komisija pri svojem delu upošteva mednarodne razprave in dogovore.

1.2EESO poudarja, da je treba olajšati čezmejne naložbe in zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, hkrati pa doseči, da bo evropsko gospodarstvo bolj zeleno in digitalizirano.

1.3EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje izvajanje akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje, 1 pri čemer naj upošteva mnenje EESO o svežnju za pravično in preprosto obdavčitev 2 .

1.4EESO pozdravlja dejstvo, da so finančni ministri skupine G20 potrdili dogovor, ki ga je 8. oktobra 2021 podpisalo 136 od 140 držav v vključujočem okviru, da bi dosegli globalno in soglasno rešitev o tem, kako razporediti pravice do obdavčitve med državami. EESO hkrati opozarja na posledice zapletenosti tako ambicioznih ciljev ter se zavzema za enotno, globalno sporazumno in usklajeno izvajanje stebrov 1 in 2 (sveženj).

1.5EESO poudarja, da je treba ta davčni sveženj izvajati tako v EU kot tudi v glavnih trgovinskih partnerskih državah. Če se steber 1 ne bo izvajal hkrati v ZDA in drugih večjih trgovinskih partnericah, utegnejo biti evropska podjetja v slabšem konkurenčnem položaju.

1.6EESO opozarja, kako pomembno je, da se v Evropi uporabljajo pravila v zvezi s stebrom 2 in minimalno efektivno obdavčitvijo dobička podjetij, ki so popolnoma enaka dogovorjenim zapletenim pravilom, določenim v globalnem dogovoru. Države članice bi zato morale s sprejetjem direktive počakati tako dolgo, da bo končno dogovorjeno besedilo na voljo.

1.7Namen izračuna efektivne davčne stopnje je ugotoviti, ali je efektivna stopnja obdavčitve dane mednarodne skupine podjetij glede na zadevno jurisdikcijo nad ali pod najnižjo davčno stopnjo. EESO poudarja, da morajo zahteve za izračun efektivnih davčnih stopenj slediti dogovorjenemu globalnemu pristopu, da se upravni stroški ne bi povečali.

1.8EESO podpira pobudo Komisije, da se državam članicam posreduje priporočilo, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje.

1.9EESO podpira Komisijo v boju proti zlorabi slamnatih družb, katerih cilj so pranje denarja, agresivno davčno načrtovanje s strani posameznikov in podjetij ter davčne utaje. EESO se veseli priložnosti, da bo lahko izrazil svoja stališča o konkretnem predlogu, ki obravnava zlorabo slamnatih subjektov.

1.10EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo olajšave za odpravo naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala (Debt Equity Bias Reduction Allowance – DEBRA). Naložbe v novo, okolju prijaznejšo tehnologijo so povezane z visokim tveganjem za vlagatelja. V takih primerih je lastniško financiranje še posebej pomembno in obravnavati je treba nenaklonjenost lastniškemu financiranju, ki je značilna za davčne sisteme.

1.11EESO pozdravlja okvir za obdavčitev dohodkov podjetij v Evropi (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov – Business in Europe: Framework for Income Taxation, BEFIT) z enotnim pravilnikom o davku od dohodkov pravnih oseb in se veseli, da bo lahko preučil podroben predlog.

1.12EESO spodbuja Komisijo, naj obravnava čezmejne primere dela na daljavo kot sestavni del strategije za obdavčitev podjetij.

1.13Drugo področje, ki ga je treba pregledati, je področje uporabe sistema DDV. Izvzetja in vrzeli ustvarjajo zapletenost in povzročajo neenake konkurenčne pogoje ter izpad davčnih prihodkov. EESO spodbuja Komisijo, naj pregleda področje uporabe sistema DDV.

2.Predlog Komisije

2.1Namen sporočila Komisije o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje je obravnavati več pomembnih izzivov, ki so se pojavili v zadnjih letih, skupaj z izbruhom COVID-19.

2.2EU potrebuje trden, učinkovit in pravičen davčni okvir, ki bo zadovoljeval potrebe po javnem financiranju, hkrati pa podpiral okrevanje ter zeleni in digitalni prehod z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja pravično, trajnostno in vključujočo rast ter naložbe, da se lahko odpirajo nova delovna mesta.

2.3Obdavčitev naj bi prispevala k širšim politikam EU, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna agenda Komisije, nova industrijska strategija za Evropo in unija kapitalskih trgov. Obdavčitev bo morala tudi olajšati digitalni prehod z zagotavljanjem okolja, v katerem lahko digitalna podjetja uspešno poslujejo.

2.4Sporočilo Komisije ustrezno upošteva rezultate projekta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) ter obravnava reformo mednarodnega okvira za davek od dohodkov pravnih oseb, ki jo vodi OECD po naročilu skupine G20. Sveženj reform je sestavljen iz dveh stebrov. Cilj stebra 1 je prilagoditi mednarodna davčna pravila novim poslovnim modelom, ki podjetjem omogočajo poslovanje brez fizične prisotnosti. 3

2.5Steber 2 pa bo zmanjšal davčno konkurenco z določitvijo minimalne efektivne obdavčitve dobička podjetij v višini 15 % 4 .

2.6Ko bo dogovor dosežen in oblikovan v večstransko konvencijo, bo uporaba svežnja postala obvezna, Komisija pa bo predlagala direktivo za njegovo izvajanje v EU.

2.7Komisija bo pripravila tudi nov predlog za letno objavo efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za velika podjetja, ki poslujejo v EU in sodijo v področje uporabe stebra 2, pri čemer bo uporabila metodologijo, dogovorjeno za izračune v okviru stebra 2.

2.8EU bo v okviru svoje agende za preglednost z novo zakonodajno pobudo, katere cilj je preprečevanje agresivnega davčnega načrtovanja, davčne utaje ali pranja denarja s strani posameznikov in družb, še naprej obravnavala tudi zlorabo slamnatih subjektov za davčne namene, tj. družb, ki nimajo znatne prisotnosti ali dejanske gospodarske dejavnosti ali pa ju imajo le v najmanjši meri.

2.9Strategija Komisije bo obravnavala tudi pristranskost glede zadolževanja v primerjavi z lastniškim kapitalom pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, tako da bodo naložbe, ki se financirajo z lastniškim kapitalom, manj prikrajšane na podlagi sistema olajšav (DEBRA) za financiranje z novim lastniškim kapitalom.

2.10Komisija naj bi umaknila predloge za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) 5 , ki so v obravnavi, ko bo predstavljen nov predlog za okrepitev notranjega trga. Predlagala bo nov okvir za obdavčitev dohodkov podjetij v Evropi, imenovan BEFIT (Podjetja v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov).

2.11Predlog BEFIT bo nadgradil stebra 1 in 2. Komisija bo pri pripravi tega predloga tesno sodelovala z državami članicami, pri čemer bo upoštevala tudi stališča Evropskega parlamenta ter se posvetovala s predstavniki poslovnega sektorja in skupinami civilne družbe.

2.12Strategija Komisije vključuje priporočilo državam članicam, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje, da bi imela podjetja po vsej Uniji bolj konkurenčne pogoje. Priporočilo velja za proračunski leti 2020 in 2021.

3.Splošne ugotovitve

3.1EESO pozdravlja dolgo pričakovano pobudo Komisije za strategijo o obdavčitvi podjetij za 21. stoletje. Močno podpira in ceni dejstvo, da Komisija pri svojem delu upošteva mednarodne razprave in dogovore.

3.2EESO podpira cilj Komisije, da mora davčna agenda EU prispevati k splošnemu cilju omogočanja pravične in trajnostne rasti s podpiranjem širših politik EU, kot so evropski zeleni dogovor, digitalna agenda Komisije, industrijska strategija za Evropo in unija kapitalskih trgov.

3.3EESO poudarja, da je treba olajšati čezmejne naložbe in zmanjšati stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, hkrati pa doseči, da bo evropsko gospodarstvo bolj zeleno in digitalizirano.

3.4EESO je zaskrbljen zaradi davčne vrzeli, čeprav so bili prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb v primerjavi z BDP v EU in državah OECD v zadnjem desetletju v povprečju stabilni ali se celo povečujejo.

3.5EESO se strinja s Komisijo, da so vlade sprejele mozaik ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam, s temi ukrepi pa je to zapleteno področje postalo še bolj kompleksno. Poziva k trdnemu, učinkovitemu in pravičnemu davčnemu okviru, ki bo odpravljal obstoječe spodbude za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička.

3.6EESO poziva Evropsko komisijo, naj oceni učinek vrste zakonodajnih ukrepov proti izogibanju davkom, ki so se izvajali v zadnjih šestih letih.

3.7EESO spodbuja Komisijo, naj nadaljuje izvajanje akcijskega načrta za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje, 6 pri čemer naj upošteva mnenje EESO o svežnju za pravično in preprosto obdavčitev 7 . Po mnenju EESO je pomembno izboljšati produktivnost evropskega gospodarstva vsaj na raven konkurenčnih gospodarstev. Davek je le eden od dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, vendar pomemben 8 .

4.Posebne ugotovitve

4.1EESO pozdravlja dejstvo, da so finančni ministri skupine G20 potrdili dogovor, ki ga je 8. oktobra 2021 podpisalo 136 od 140 držav v vključujočem okviru, da bi dosegli globalno in soglasno rešitev o tem, kako razporediti pravice do obdavčitve med državami. 9 EESO hkrati poudarja posledice zapletenosti, povezane s tako ambicioznimi cilji, ter se zavzema za enotno, globalno sporazumno in usklajeno izvajanje stebrov 1 in 2. V zvezi s tem je treba v predlogih EU upoštevati posebnosti zahtev prava EU, kot sta svoboda ustanavljanja in nediskriminacija.

4.2EESO ugotavlja, da je za dosego podrobnega dogovora potrebno še veliko več dela. Izredno pomembno je, da se sklenejo dogovori o številnih tehničnih vidikih. Ko se pravila izvajajo na ravni EU, družbe s sedežem v EU ne smejo biti v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s svojimi enakovrednimi tekmeci s sedežem v drugih večjih jurisdikcijah 10 .

4.3EESO poudarja, da je treba ta davčni sveženj izvajati ne samo v EU, temveč hkrati tudi v glavnih trgovinskih partnerskih državah. Če se steber 1 ne bo izvajal hkrati v ZDA in drugih večjih trgovinskih partnericah, bodo evropska podjetja morda v slabšem konkurenčnem položaju. Zato je treba izvajanje in uporabo večstranske konvencije usklajevati s trgovinskimi partnericami.

4.4EESO poudarja pomen prenosa in tega, da se glede direktive v zvezi s stebrom 2 in minimalne efektivne obdavčitve dobička podjetij uporabljajo pravila, ki so popolnoma enaka dogovorjenim zapletenim pravilom, določenim v globalnem dogovoru. Države članice bi zato morale s sprejetjem direktive počakati tako dolgo, da bo končno dogovorjeno besedilo na voljo. 11

4.5EESO podpira pobudo Komisije, da se državam članicam posreduje priporočilo, naj omogočijo izravnavo izgub s prenosom v preteklo obdobje. Vendar so taka pravila pomembna ne samo v času pandemije, temveč tudi v običajnih okoliščinah. Na neto dobiček družbe v daljšem časovnem obdobju bi bilo treba plačati davek od dohodkov pravnih oseb.

4.6EESO podpira Komisijo v boju proti zlorabi slamnatih družb, katerih cilj so pranje denarja, agresivno davčno načrtovanje s strani posameznikov in podjetij ter davčne utaje. EESO se veseli priložnosti, da bo lahko izrazil svoja stališča o konkretnem predlogu, ki obravnava zlorabo slamnatih subjektov.

4.7EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo olajšave za odpravo naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala (Debt Equity Bias Reduction Allowance). Naložbe v novo, okolju prijaznejšo tehnologijo so povezane z visokim tveganjem za vlagatelja. V takih primerih je lastniško financiranje še posebej pomembno in obravnavati je treba nenaklonjenost tovrstnemu financiranju, ki je značilna za davčne sisteme. 12

4.8EESO ugotavlja, da bi bilo treba tako na ravni podjetij kot na ravni delničarjev zmanjšati nenaklonjenost lastniškemu financiranju. Pomembno je, da davčna obravnava ne spodbuja usmerjanja sredstev z ene ravni na drugo.

4.9Poleg tega je treba opozoriti, da se z zvišanjem zakonsko določenih stopenj davka od dohodkov pravnih oseb vrednost odbitka zaradi obresti poveča, kar pomeni, da je financiranje naložb s posojili za podjetja ekonomsko ugodnejše. Višja stopnja inflacije in/ali višje obrestne mere bi imele podoben učinek in bi okrepile sedanjo naklonjenost zadolževanju 13 . Ker takega razvoja ni mogoče izključiti, je prihodnja pobuda Komisije še toliko bolj pomembna in dobrodošla.

4.10EESO pozdravlja cilje predloga BEFIT in se veseli, da bo lahko preučil podroben predlog. Ta bi moral upoštevati posebne pravne ureditve, ki se uporabljajo za nekatere vrste zadrug in vzajemnih družb, ki so jih v preteklosti sprejele različne države članice. EESO spodbuja Komisijo, naj v razprave vključi deležnike in civilno družbo, da bo mogoče doseči napredek in sprejemanje.

5.Nekatera dodatna področja, ki jih je treba obravnavati v okviru davčne politike za 21. stoletje

5.1EESO meni, da je pandemija mnoga delovna mesta morda spremenila tako, da bo delo na daljavo v prihodnjih letih pogostejše. Davčne posledice čezmejnega dela od doma (ali dela na daljavo) sprožajo vprašanja glede davkov tako v podjetjih kot pri posameznikih. Z vidika družbe lahko nenamerno nastane stalna poslovna enota, kar ima davčne posledice. Posameznik se bo morda soočil z zahtevki za plačilo davkov iz več držav, njegove socialne ugodnosti in socialna zaščita pa bodo morda manjše. To lahko vpliva tudi na pokojninske pravice.

5.2EESO spodbuja Komisijo, naj obravnava primere čezmejnega dela kot sestavni del strategije za obdavčitev podjetij.

5.3Drugo področje, ki ga je treba pregledati, je področje uporabe sistema DDV. Izvzetja in vrzeli ustvarjajo zapletenost in povzročajo neenake konkurenčne pogoje ter izpad davčnih prihodkov. EESO spodbuja Komisijo, naj pregleda področje uporabe sistema DDV.

V Bruslju, 23. februarja 2022

Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)     COM(2020) 312 final .

(2)     UL C 155, 30.4.2021, str. 8 .

(3)    V področje uporabe so zajeta multinacionalna podjetja s svetovnim prometom nad 20 milijard EUR in dobičkonosnostjo nad 10 % (tj. dobiček pred obdavčitvijo/prihodki), izračunano z uporabo mehanizma povprečenja, pri katerem se prag prometa zmanjša na 10 milijard EUR in je odvisen od uspešnega izvajanja, tudi davčne varnosti. Sedem let po začetku veljavnosti tega dogovora se izvede ustrezni pregled, ki mora biti zaključen v največ enem letu. Ekstraktivni sektor in regulirane finančne storitve so izvzete. https://www.oecd.org/tax/beps/statement-on-a-two-pillar-solution-to-address-the-tax-challenges-arising-from-the-digitalisation-of-the-economy-october-2021.pdf .

(4)    Steber 2 vključuje: a) dve medsebojno povezani nacionalni pravili (skupaj sta to pravili o globalni protieroziji davčne osnove (pravili GloBE)): (1) pravilo o vključitvi dohodkov (pravilo IIR), ki uvaja povrhnji davek za matično družbo zaradi nizko obdavčenih dohodkov subjekta v skupini, in (2) pravilo o prenizko obdavčenih plačilih (pravilo UTPR), ki onemogoča odbitke ali zahteva enakovredno prilagoditev, če nizko obdavčeni dohodki subjekta v skupini niso obdavčeni v skladu s pravilom IIR; ter b) pravilo, ki temelji na Pogodbi (pravilo o obdavčitvi, STTR), ki jurisdikcijam v državah izvora omogoča uveljavitev omejene obdavčitve pri viru za določena plačila povezanim stranem, za katere je davčna stopnja pod minimalno. STTR bo mogoče obravnavati kot odbitni davek, zajet v pravilih GloBE. Pravila GloBE se bodo uporabljala za multinacionalna podjetja, ki dosegajo prag 750 milijonov EUR, kot je določen v ukrepu 13 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (poročanje po državah). Države lahko uporabijo pravilo IIR za multinacionalna podjetja s sedežem na njihovem ozemlju, tudi če ne dosegajo praga. Minimalna davčna stopnja za namene IIR in UTPR bo 15 %. https://www.oecd.org/tax/beps/statement-on-a-two-pillar-solution-to-address-the-tax-challenges-arising-from-the-digitalisation-of-the-economy-october-2021.pdf .

(5)     COM(2016) 685 final in COM(2016) 683 final .

(6)     COM(2020) 312 final .

(7)     UL C 155, 30.4.2021, str. 8 .

(8)    Veliko poročil ugotavlja, da so davki od dohodkov pravnih oseb posebej škodljivi za rast in produktivnost. Do takega zaključka je večkrat prišla tudi OECD, glej npr. Tax and Economic Growth, delovni dokument št. 620 oddelka OECD za ekonomijo ali  Tax Policy Reform and Economic Growth, OECD (2010).  Pomembna dejavnika pri tem zaključku sta prenos davka od dohodkov pravnih oseb na delavce, zlasti na nizkokvalificirane delavce, in negativni učinek na naložbe. Tudi drugi davki, kot so davki na dohodek od dela, lahko upočasnijo rast in razvoj produktivnosti.

(9)    Davčna pravila veljajo za vsa podjetja nad določenim pragom, ne glede na sektor dejavnosti. Ne gre samo za t. i. digitalne poslovne modele ali podjetja z neposrednim stikom s potrošniki.

(10)    Brez pravila UTPR in če se pravilo IIR ne bi uporabljalo za domače razmere, bi se lahko zgodilo, da bi tuje mednarodne skupine podjetij, vključno z ameriškimi, minimalno efektivno davčno obdavčitev uporabljale zgolj v čezmejnih primerih. Posledica tega bi bila, da bi svoje domače hčerinske družbe zaščitile pred minimalno efektivno davčno stopnjo: nizko obdavčene domače hčerinske družbe ameriške družbe oziroma družbe s sedežem v tretji državi bi na primer še naprej izkoriščale odbitek davka za raziskave in razvoj ter plačevale davek po stopnji, ki je nižja od dogovorjenega minimuma, družbam s sedežem v EU in njihovim domačim hčerinskim družbam pa bi se odbitek davka za raziskave in razvoj izničil s povrhnjim davkom, če bi svojo domačo efektivno stopnjo obdavčitve znižale na raven pod dogovorjenim minimumom.

(11)    Če v času, ko se države članice sporazumejo o direktivi, vsa pravila iz dogovora vključujočega okvira OECD še niso znana, je treba sprožiti postopek spreminjanja te direktive, da se globalni dogovor prenese v dogovor EU. Nekatere države članice lahko nasprotujejo takšni spremembi direktive. Da bi dosegli pravilen in popoln prenos, bi moral biti globalni dogovor že pred sprejetjem direktive v celoti pripravljen in znan.

(12)    Glej mnenje EESO Vpliv obdavčitve dohodkov pravnih oseb na upravljanje podjetij , UL C (še ni objavljeno).

(13)    Glej King, Mervyn, in Fullerton, Don, The Taxation of Income from Capital, The University of Chicago Press in NBER (1984) .