INT/973
Trajnostno upravljanje podjetij
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937
[COM(2022) 71 final]
Poročevalka: Antje GERSTEIN
|
Zaprosili
|
Evropski parlament, 4. 4. 2022
Svet Evropske unije, 5. 4. 2022
|
|
Pravna podlaga
|
člen 50(1) in (2)(g) ter člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine
|
27. 6. 2022
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
76/0/3
|
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
...
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog kot pomemben korak k vzpostavitvi skladnega zakonodajnega okvira EU za trajnostno upravljanje podjetij in skrbni pregled, ki bo spodbudil spoštovanje človekovih pravic kot dolžnost podjetij in direktorjev. Njegov cilj bi moral biti, da omogoči pravno varnost podjetjem, zaposlenim in vsem njihovim drugim deležnikom.
1.2EESO zato poziva sozakonodajalca, naj z mislijo na enake konkurenčne pogoje predvidita popolno harmonizacijo vsaj ključnih določb, da bi preprečili nastanek izkrivljajočih neskladij med zakoni držav članic, s katerimi se prenaša direktiva.
1.3EESO poudarja velik pomen vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, saj so referenčno merilo, ki s tristebrnim modelom za varovanje, spoštovanje in pomoč jasno določajo dolžnosti in odgovornosti vseh akterjev (držav, podjetij, civilne družbe, sindikatov in predstavnikov delavcev), da bi se izboljšalo stanje glede človekovih pravic vzdolž dobavnih in vrednostnih verig po vsem svetu. Države morajo v skladu z obveznostmi, ki jih imajo po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, spoštovati, varovati in uresničevati človekove pravice posameznikov na njihovem ozemlju in/ali pod njihovo pristojnostjo.
1.4Sistemske in trajnostne spremembe na terenu je mogoče doseči samo s podpiranjem držav, da jim omogočimo boljše izpolnjevanje dolžnosti varstva človekovih pravic. Jasno je, da morajo podjetja spoštovati človekove pravice, vendar ne morejo nadomestiti kritične vloge in pravilnega delovanja države. EESO zato pozdravlja zakonodajno pobudo, ki jo je napovedala Komisija in bo posebej namenjena prisilnemu delu.
1.5EESO poziva, da je treba v direktivi jasno razlikovati med negativnimi učinki, ki jih podjetje povzroči ali ima vpliv nanje, in učinki, ki jih podjetje ne povzroči in nima vpliva nanje, vendar so na podlagi poslovnega odnosa neposredno povezani z njegovim poslovanjem, izdelki ali storitvami. V direktivi mora biti priznano, da je za skrbni pregled potreben pristop, ki temelji na tveganju, in da lahko vključuje prednostno razvrščanje na podlagi ocene tveganja.
1.6EESO želi poudariti, da morajo oblikovalci politik upoštevati zahteven položaj mikro, malih in srednjih podjetij ter poskrbeti, da bodo ob začetku veljave zakonodaje o skrbnem pregledu na voljo podporna orodja na evropski in nacionalni ravni.
1.7Izvajanje skrbnega pregleda v podjetjih je stalen proces, na njegov uspeh pa vpliva sodelovanje sindikatov in predstavnikov delavcev. EESO poziva k razmisleku o nadaljnjem razvoju okvira EU za trajnostno upravljanje podjetij. Sedanje sodelovanje organiziranih in izvoljenih predstavnikov delavcev, na primer na podlagi dela evropskih svetov delavcev, mednarodnih okvirnih sporazumov ter v upravnih odborih podjetij, kjer je to možno, lahko pomeni usmeritev in podporo.
1.8EESO je zaskrbljen, ker predlog Komisije vsebuje številne nejasne pravne pojme, ki jih je mogoče različno razlagati, in meni, da je treba bolje opredeliti pojme, kot so „vzpostavljen poslovni odnos“, „nižje v vrednostni verigi“ in „ustrezni ukrepi“, saj se z njim opredeljuje, določa in vpliva ne le na področje uporabe direktive, ampak tudi povezane zahteve glede skrbnega pregleda, kazni in odgovornost.
1.9EESO poziva, naj bo predlog jasnejši glede skupin in obveznosti skrbnega pregleda. Namesto pojma „podjetje“ (člen 3(a)) je po njegovem mnenju ustreznejši pojem „skupina podjetij“, ki prinaša več usklajenosti pri mehanizmih razkritja, postopkih poročanja, obravnavanju prijav/pritožb in izobraževanju znotraj podjetja.
2.Ozadje predloga Komisije
2.1Človekove pravice so med ključnimi vprašanji za Evropsko unijo, države članice, evropska podjetja, delavce in civilno družbo. Prehod Unije na podnebno nevtralno in zeleno gospodarstvo ter njen velikopotezen načrt za uresničitev ciljev ZN za trajnostni razvoj sta glavna razloga za močno vpetost EU v agendo o podjetništvu in človekovih pravicah. EESO v celoti podpira veljavne mednarodne standarde in njihove obširne dosežke, in sicer vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za večnacionalna podjetja, in močno poudarja pomen usklajenosti politik s tema instrumentoma. Poziva tudi k skladnosti med nacionalnimi politikami in evropsko zakonodajo, ki se trenutno pripravlja in zajema podobna področja oziroma ravno tako vsebuje pravila o skrbnem pregledu, na primer direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti
, predlogom uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, predlogom nove uredbe o baterijah, pobudo za trajnostne izdelke, taksonomijo EU za trajnostne naložbe in prihodnjo zakonodajno pobudo Komisije za učinkovito prepoved dajanja proizvodov, ki so proizvedeni s prisilnim delom, na trg EU (prepoved trženja)
.
2.2Ko so nekatere države članice sprejele nacionalno zakonodajo o skrbnem pregledu v podjetjih, se je začela krepiti želja po tem, da bi v Uniji vzpostavili enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja in se izognili razdrobljenosti. Evropska komisija je zato pripravila ta predlog horizontalnega okvira, s katerim želi podjetja spodbuditi, da po svoje prispevajo k varstvu človekovih pravic in okolja.
3.Splošne ugotovitve
3.1Ruski napad na Ukrajino, ki je brez primere, korenito spreminja geopolitiko in je sprožil temeljit ponovni razmislek o gospodarskih odnosih in odvisnosti v našem globaliziranem gospodarstvu ter pospešil prizadevanja Evrope za večjo neodvisnost na ključnih strateških področjih. Ker je s tem povezana obsežna prilagoditev naših dobavnih verig, bo treba razmisliti o razmerju med skrbnim pregledom in dolžnostjo upoštevanja politično dogovorjenih sankcij, ki omejujejo obseg poslovanja. EESO zato poziva k pristopu, ki bo praktičen, upošteval novo poslovno realnost ter ponujal podporo v obliki nujno potrebnega svetovanja.
3.2Ker so današnje dobavne verige zelo kompleksne, je treba dati temeljitosti prednost pred hitrostjo, zaradi podrobne zasnove te direktive pa je treba ohraniti sorazmernost. Poleg popolnega spoštovanja mednarodnih standardov in instrumentov na področju človekovih pravic bi morali vedno izhajati iz tega, kako bi lahko uveljavljene elemente vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja praktično in učinkovito vgradili, poleg tega pa pazljivo ocenili posledice oziroma vpliv te direktive na različne vrste evropskih podjetij (npr. mikro, mala in srednja podjetja, mednarodne holdinge).
3.3EESO poudarja, da je predlagana direktiva zgolj en del veliko celovitejše agende EU o spodbujanju okoljske vzdržnosti, dostojnega dela in človekovih pravic po vsem svetu. Sistemske in trajnostne spremembe na terenu je mogoče doseči samo s podpiranjem držav, da jim omogočimo boljše izpolnjevanje dolžnosti varstva človekovih pravic. Jasno je, da morajo podjetja spoštovati človekove pravice, vendar ne morejo nadomestiti kritične vloge in pravilnega delovanja države, predvsem ne njene dolžnosti, da ščiti pred kršitvami človekovih pravic na svojem ozemlju in v okviru svojih pristojnosti z ustreznimi ukrepi, s katerimi preprečuje, preiskuje in kaznuje kršitve človekovih pravic ter omogoča popravo krivic na podlagi učinkovitih politik, zakonodaje, predpisov in sodnega odločanja.
3.4Podjetja morajo izpolnjevati obveznosti iz veljavne zakonodaje in so v skladu z vodilnimi načeli ZN odgovorna za spoštovanje človekovih pravic. Izvajati morajo dobro delujoč postopek skrbnega pregleda, da zagotovijo spoštovanje človekovih pravic vzdolž vrednostnih verig. Države in njihove vlade so dolžne kazensko preganjati kršitve človekovih pravic. One so tiste, ki se morajo ukvarjati s človekovimi pravicami in so podpisnice ustreznih mednarodnih konvencij. Pravilno je, da imajo države številne izvršilne pristojnosti, ki jih podjetja nimajo in nikoli ne bi smela imeti, na primer izvajanje inšpekcijskih pregledov na delovnih mestih, nalaganje denarnih kazni, zaseg sredstev, odvzem dovoljenj za opravljanje dejavnosti, prijetje osumljencev, obdolžitev domnevnih kršiteljev in odvzem prostosti obsojenim.
3.5EESO poudarja, da je treba še naprej prednostno obravnavati zeleno preobrazbo skupaj s socialno zaščito ter varstvom človekovih pravic, vključno s sindikalnimi in delavskimi pravicami. Organizacije civilne družbe morajo imeti ključno vlogo pri vzpostavljanju zanesljive preglednosti v zvezi s kršitvami človekovih in okoljskih pravic, pa tudi pri nadziranju zahtev taksonomije EU, v skladu s katerimi bi morale biti naložbe skladne z načelom, da se ne škoduje bistveno, in minimalnimi zaščitnimi ukrepi.
3.6Sindikati in predstavniki delavcev najbolje vedo, kje lahko pride do kršitev, zato EESO poudarja, da jih je treba vključiti v vzpostavljanje postopkov skrbnega pregleda (v zvezi z evidentiranjem tveganj), pa tudi v njegovo spremljanje (izvajanje) in poročanje o kršitvah (mehanizmi opozarjanja). Bolj socialno in okoljsko vzdržno gospodarstvo bo mogoče doseči le s plodnim socialnim partnerstvom.
3.7EESO ugotavlja, da seznam mednarodnih človekovih pravic, na katerem temelji direktiva, močno presega seznam povezanih človekovih pravic, kot so opredeljene v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter njeni dopolnitvi. Meni, da bi moral skrbni pregled v podjetjih zajeti tudi obravnavo standardov človekovih pravic, priznanih v vodilnih načelih ZN
, ki obsegajo načela, povezana s temeljnimi delovnimi standardi MOD (prepoved prisilnega dela, dela otrok in diskriminacije ter svoboda združevanja), Splošno deklaracijo človekovih pravic ter mednarodna pakta o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Poleg tega so v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in Evropski socialni listini, ki sta bili sprejeti v okviru Sveta Evrope, določeni pravice, vrednote in načela, ki usmerjajo EU kot celoto.
3.8EESO meni, da je treba direktivo občutno izboljšati, da bi dosegli večjo harmonizacijo ter pravno jasnost in varnost. Obvezen okvir skrbnega pregleda bi bil vzpostavljen prek dogovorjenega standarda, ki bi se izvrševal s sorazmernimi, učinkovitimi in odvračilnimi sankcijami, odgovornost pa bi nastopila v primeru kršitve jasno opredeljenega sklopa človekovih pravic.
4.Posebne ugotovitve
4.1EESO je zaskrbljen nad tem, da predlog Komisije vsebuje številne nejasne pravne pojme, ki jih je mogoče različno razlagati, torej jih lahko nacionalne oblasti in sodišča različno uporabljajo. Predvsem se mu zdi, da je treba bolje opredeliti pojem „vzpostavljen poslovni odnos“, saj se z njim opredeljujejo ne le področje uporabe direktive, ampak tudi zahteve glede skrbnega pregleda, kazni in odgovornost za škodo. Poleg tega je treba zanesljiveje opredeliti pojem „nižje v vrednostni verigi“. Podjetje ne more nadzorovati ravnanja svojih strank in biti odgovorno zanj. „Ustrezne ukrepe“, ki naj bi jih podjetja sprejela, da bi bila oproščena odgovornosti, je treba bolje opredeliti in ponazoriti s primeri. Nenazadnje tudi ni jasna obveznost direktorjev, da upoštevajo prispevek „deležnikov“.
4.2Vrednostna veriga, kot je predlagana v osnutku direktive, vključuje ne le neposredne in posredne dobavitelje, tj. dejavnosti višje v verigi, temveč tudi uporabo in po potrebi odlaganje izdelka ali prenehanje storitve, tj. dejavnosti nižje v verigi oziroma ob koncu življenjske dobe. Sledenje dejavnostim nižje v verigi prinaša različne zelo praktične probleme. Zlasti gre za to, da je spremljanje izdelka po tem, ko je bil dan na trg, verjetno še težje kot spremljanje nabave surovin in sestavnih delov. To zlasti velja za reciklirane proizvode, kjer je sledljivost pogosto nemogoča.
4.3Od podjetij bi bilo treba pričakovati, da bodo svoje procese skrbnega pregleda človekovih pravic oblikovala tako, da bodo osnovani na tveganjih ter sorazmerni z njihovim možnim in dejanskim učinkom. Po mnenju EESO je zato treba temu ustrezno prilagoditi tudi področje uporabe, da bodo vključeni bodisi neposredni pogodbeni partnerji bodisi posredni partnerji; od slednjih se lahko pričakuje, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe za preprečevanje, blaženje, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov le, če je to razumno v danih okoliščinah, na primer v primeru visoke stopnje vertikalne integracije. Ta preizkušena metoda odgovornosti se že pojavlja v obstoječi zakonodaji, na primer tisti o sledljivosti, kot jo ureja osnovna uredba EU (Uredba (ES) št. 178/2002). To v bistvu pomeni, da mora podjetje vzpostaviti sisteme in postopke na podlagi načela „en korak nazaj – en korak naprej“, da določi, kdo je neposredni dobavitelj in neposredni kupec (razen končnega potrošnika) njegovih izdelkov. Ta uveljavljeni pristop je ustrezen, ker je jasno, da lahko vsak posamezen člen vrednostne verige odgovarja le za procese, na katere dejansko lahko vpliva.
4.4Pristop, ki temelji na tveganju, lahko vključuje tudi sektorsko metodo. EESO pozdravlja dejstvo, da je v predlogu direktive upoštevano, da imajo sektorji pri politikah skrbnega pregleda svoje posebnosti, ki jih je treba upoštevati. EESO poziva sozakonodajalca, naj upoštevata pomembne večdeležniške pobude in standarde, ki so bili razviti na posebej ranljivih področjih (kot so pridelava kakava, banan in palmovega olja).
4.5EESO želi spomniti, da so v vodilnih načelih ZN št. 15 in 22 zahtevani popravni ukrepi, kadar samo podjetje povzroči kršitve človekovih pravic ali k njim prispeva. Ni pa zahtevano, da podjetje izvede popravne ukrepe, kadar negativni vpliv povzroči drugo podjetje v dobavni verigi. Te določbe so torej skladne z osnovnim pravnim načelom, da bi moralo podjetje nositi odgovornost samo, kadar obstaja jasna in predvidljiva povezava med škodo, povzročeno žrtvi, in podjetjem, odgovornim zanjo. Podobno je v smernicah OECD za večnacionalna podjetja poudarjeno, da se zaradi preprečevanja negativnih vplivov v dobavnih verigah odgovornost od subjekta, ki negativni vpliv povzroči, ne prevali na podjetje, s katerim je v poslovnem odnosu. EESO meni, da bi zaradi skladnosti morala tudi v direktivi EU podjetja nositi civilnopravno odgovornost samo, kadar sama neposredno povzročijo kršitev človekovih pravic ali k njej prispevajo (jo delno povzročijo).
4.6EESO podpira pristop Komisije, da morajo imeti nacionalni organi na voljo „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“ sankcije. Organ bi moral imeti možnost, da v primeru malomarnosti ali naklepa naloži ustrezne denarne kazni, obseg sankcij pa bi moral biti opredeljen na evropski ravni.
4.7EESO poziva, naj bo predlog jasnejši glede skupin in obveznosti skrbnega pregleda. Zdi se, da iz sedanjega besedila, predvsem opredelitve pojma „podjetje“ (člen 3(a)), izhaja, da se zahteve direktive nanašajo na posamezna podjetja in ne na skupine podjetij. To bi pomenilo, da bi moralo podjetje iz ene države članice s hčerinskimi družbami, ki spadajo na področje uporabe in poslujejo v drugih državah članicah, spoštovati odločitve več različnih nadzornih organov, kar je v praksi težavno in bolj obremenjujoče. Rešitev na ravni skupine ima več prednosti, kot je večja skladnost pri mehanizmih razkritja, postopkih poročanja, obravnavanju prijav/pritožb in usposabljanju ter ozaveščanju znotraj podjetja. To je priznano v predlogu direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti, ki vsebuje izvzetje za hčerinske družbe, če poročanje poteka na ravni skupine. Z rešitvijo na ravni skupine bi se lahko bolje obravnavale razlike v nacionalnih zakonodajah, ki bodo verjetno nastale med prenosom direktive v vseh 27 državah članicah, ta rešitev pa se lahko uporabi za doseganje ali celo preseganje najvišjega skupnega imenovalca. EESO iz navedenih razlogov meni, da bi bilo treba pri skrbnem pregledu dati prednost rešitvi na ravni skupine.
4.8Čeprav se obveznost skrbnega pregleda primarno nanaša na velika podjetja, bo posredno vplivala tudi na mikro, mala in srednja, saj bodo podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive, povečala zahteve do dobaviteljev v zvezi z izvajanjem vodilnih načel ZN, nefinančnim poročanjem in upravljanjem dobavnih verig. Znatno delo, povezano s tem, velika podjetja opravijo lažje kot manjša, ki še niso bila vključena v področje uporabe tovrstne zakonodaje. Manjša podjetja veliko težje vplivajo na tveganja za človekove pravice v svoji dobavni verigi ter imajo bistveno manj virov za izvajanje celovitih ocen tveganja. EESO predlaga, naj Evropska komisija vzpostavi službo za pomoč, ki bo ponujala zlahka dostopne informacije o tveganjih za človekove pravice v državah in regijah. Deležnikom bi moralo biti omogočeno, da se obrnejo nanjo, partnerskim državam ali regijam pa, da sodelujejo z njo. Poleg tega bi morala služba podpirati krepitev zmogljivosti dobaviteljev v tretjih državah za obravnavanje človekovih pravic in krepitev njihove okoljske uspešnosti. EESO tudi poziva države članice, naj ponudijo pomoč, zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem, na praktičen, konkreten in učinkovit način ter v okviru strukturnega sodelovanja z ustreznimi predstavniškimi organizacijami. Po njegovem mnenju je ključno, da je nabor podjetij, vključenih v to direktivo, skladen z drugo veljavno zakonodajo EU iz točke 2.1.
4.9EESO ugotavlja, da je Komisija v predlog izrecno vključila finančni sektor. Trajnostno financiranje vključuje spoštovanje človekovih pravic ter je pomemben del preobrazbe gospodarstva v tako, ki bo bolj zeleno in socialno. Vendar je predlog glede postopkov preverjanja za posojanje in financiranje nejasen, zato obstaja bojazen, da bodo določbe direktive, ki mikro, malih in srednjih podjetij ne vključujejo izrecno, v praksi posredno razširjene nanje. Mikro, mala in srednja podjetja bodo posredno prizadeta kot dobavitelji v dobavni verigi, zato se bodo morala spoprijeti z izjemnimi izzivi.
4.10EESO priznava, da je trajnostno upravljanje podjetij povezano z jasno, verodostojno zavezanostjo direktorjev, med drugim vzpostavitvi zanesljivega in delujočega postopka skrbnega pregleda v podjetju. Njegov namen je, da podjetja prevzamejo odgovornost za vpliv, ki ga ima njihovo poslovanje. EESO napotuje na direktivo o pravicah delničarjev, v kateri je pojasnjeno, kako je uspešnost podjetij in direktorjev povezana z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami. EESO ugotavlja, da morajo dolžnosti direktorjev vključevati obveznosti glede zanesljivega skrbnega pregleda skupaj s sistemom sankcij, ki se uporabijo, kadar podjetje krši te obveznosti. Doseganje okoljske, socialne in gospodarske vzdržnosti bi moralo biti cilj vseh deležnikov podjetja, ne le delničarjev. V več državah članicah EU je obvezno, da predstavniki delavcev upravnim odborom predložijo svoje mnenje. Tovrstno nacionalno zakonodajo in pravila velja spoštovati.
4.11EESO je seznanjen z dejstvom, da je Odbor za regulativni nadzor pri Komisiji izrazil dvom glede elementov, ki presegajo skrbni pregled, pri čemer je med drugim navedel, da ni jasno, zakaj je treba poleg zahtev glede skrbnega pregleda urejati dolžnosti direktorjev, ter da je treba bolje pojasniti in oceniti dodano vrednost zakonskega urejanja dolžnosti direktorjev, saj že določbe o skrbnem pregledu zahtevajo obvladovanje tveganj in upoštevanje interesov deležnikov. Zato meni, da je treba na tem področju doseči dodaten napredek ter dolžnosti direktorjev bolje uskladiti s cilji zelenega dogovora.
V Bruslju, 27. junija 2022
Alain COHEUR
predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
_____________
