OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA

Ključni cilj akcijskega načrta Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) za financiranje trajnostne rasti 1 je preusmeriti kapitalske tokove v trajnostne naložbe in zagotoviti preglednost trgov. Da bi dosegli ta cilj, je Komisija pozvala k oblikovanju sistema klasifikacije EU za trajnostne dejavnosti, tj. taksonomije EU. 

Uredba (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) 2 je bila 22. junija 2020 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in začela veljati 12. julija 2020. Njen cilj je opredeliti okoljsko trajnostne dejavnosti 3 . Uredba o taksonomiji je pomemben zakonodajni akt za omogočanje in povečanje trajnostnih naložb ter s tem za izvajanje evropskega zelenega dogovora 4 , vključno z gospodarstvom, ki deluje za ljudi in zagotavlja pravičen prehod, ki ustvarja delovna mesta in nikogar ne zapostavlja. Zlasti naj bi zagotovitev opredelitev, katere gospodarske dejavnosti se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, podjetjem, vlagateljem in oblikovalcem politik po pričakovanjih pomagala preusmeriti naložbe tja, kjer so najbolj potrebne. Aktualna pandemija COVID-19 je okrepila potrebo po večji odpornosti gospodarstva, podjetij in skupnosti EU, zlasti zdravstvenih sistemov, na podnebne in okoljske nevarnosti. Uredba o taksonomiji je lahko dragoceno orodje za usmerjanje financiranja v zeleno okrevanje. Lahko služi tudi kot instrument za usmerjanje podjetij in vlagateljev pri prehodu na trajnost.

Uredba o taksonomiji se uporablja za udeležence na finančnem trgu, ki ponujajo finančne produkte, ter za finančna in nefinančna podjetja iz področja uporabe Direktive 2014/95/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o nefinančnem poročanju) 5 . Uporablja se tudi za države članice in EU v okviru uvedbe nacionalnih zahtev in zahtev na ravni EU v zvezi z udeleženci na finančnem trgu ali za izdajatelje za namene označevanja finančnih produktov ali podjetniških obveznic, ki se tržijo kot okoljsko trajnostni.

Uredba o taksonomiji opredeljuje okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti na podlagi tehničnih meril za pregled, določenih v delegiranih aktih Komisije, pripravljenih na podlagi te uredbe 6 . Prvi delegirani akt o tehničnih merilih za pregled gospodarskih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o podnebnih spremembah), je bil sprejet 4. junija 2021 7 . Drugi delegirani akt v zvezi s tehničnimi merili za pregled za preostale štiri okoljske cilje (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o okolju) bo pripravljen in sprejet pozneje.

Člen 8(1) uredbe o taksonomiji določa, da bi morala nekatera velika podjetja, ki morajo objavljati nefinančne informacije v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju (v nadaljnjem besedilu: podjetja), javnosti razkriti informacije o tem, kako in v kolikšni meri so njihove dejavnosti povezane z okoljsko trajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi, kot so opredeljene v zakonodaji o taksonomiji EU. Po pregledu direktive o nefinančnem poročanju z direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti 8 bi se razširil obseg podjetij, zajetih s členom 8 uredbe o taksonomiji 9 . Člen 8(2) določa ključne kazalnike uspešnosti, povezane s prihodki, naložbami v osnovna sredstva in naložbami v obratna sredstva, ki jih morajo razkriti nefinančna podjetja, ne določa pa enakovrednih kazalnikov za finančna podjetja, zlasti velike banke, upravitelje premoženja, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice. V skladu s členom 8(4) uredbe o taksonomiji mora Komisija do 1. junija 2021 sprejeti delegirani akt, v katerem so podrobneje opredeljeni vsebina, metodologija in prikaz informacij, ki jih morajo razkriti nefinančna in finančna podjetja (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt).

Delegirani akt podrobneje določa obveznosti razkritja iz člena 8 uredbe o taksonomiji. Pravila iz delegiranega akta podjetjem omogočajo, da tehnična merila za pregled iz delegiranega akta o podnebju (in prihodnjega delegiranega akta o okolju) pretvorijo v kvantitativne kazalnike gospodarske uspešnosti, tj. ključne kazalnike uspešnosti, ki bodo javno razkriti (npr. odstotek okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti v prihodkih podjetja ali naložbah v osnovna sredstva).

To razkritje bo vlagateljem in javnosti pomagalo razumeti usmerjenost podjetij k trajnostnosti z letno objavo ključnih kazalnikov uspešnosti, povezanih z okoljsko trajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi. Delegirani akt bo zato povečal preglednost na trgu in prispeval k preprečevanju lažnega zelenega oglaševanja z obveščanjem vlagateljev o okoljski uspešnosti podjetij.

Velika finančna in nefinančna podjetja lahko razkrite informacije uporabijo za oblikovanje verodostojnih zelenih finančnih produktov, kot so zelene obveznice ali investicijski skladi, in prek javnih razkritij v skladu z delegiranim aktom usmerjajo povpraševanje vlagateljev v trajnostne projekte. Udeleženci na trgu, ki niso zajeti v direktivi o nefinančnem poročanju, kot so mala in srednja podjetja (MSP), lahko prostovoljno poročajo o nekaterih ali vseh ključnih kazalnikih uspešnosti. Takšna preglednost na trgu z objavo odstotka njihovih prihodkov ali naložb, usklajenih z uredbo o taksonomiji, bi morala podjetjem pomagati pri pridobivanju financiranja za trajnostne dejavnosti.

Direktiva o nefinančnem poročanju, kot je bila pregledana z direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnosti, uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (tj. Uredba (EU) 2019/2088) 10 in razkritja, ki se zahtevajo v skladu z uredbo o taksonomiji in so določena v delegiranem aktu, so osrednji elementi ureditve poročanja o trajnostnosti, na kateri temelji strategija EU za trajnostno financiranje.

V skladu z uredbo o taksonomiji morajo udeleženci na finančnem trgu, ki jih zajema uredba o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, in podjetja, ki jih zajema direktiva o nefinančnem poročanju, med drugim razkriti, v kolikšni meri so njihovi produkti ali dejavnosti okoljsko trajnostni. Uredba o taksonomiji in ta delegirani akt zato dopolnjujeta direktivo o nefinančnem poročanju in uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev z določitvijo skupne referenčne točke za poročanje o stopnji usklajenosti s trajnostnimi dejavnostmi v uredbi o taksonomiji. Ta delegirani akt je bil pripravljen vzporedno in bi moral biti skladen z regulativnimi tehničnimi standardi o razkritjih, oblikovanimi v okviru uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, in pravili o nefinančnem poročanju, ki jih določa direktiva o nefinančnem poročanju.

Poročanje v zvezi s taksonomijo iz tega delegiranega akta je podlaga za različne prihodnje in tekoče pobude na področju trajnostnega financiranja. Poročanje v skladu s tem delegiranim aktom bo olajšalo razvoj vseevropskih standardov za okoljsko trajnostne finančne produkte in oblikovanje oznak, ki bodo priznavale skladnost s temi standardi. Zlasti naj bi se uredba o taksonomiji uporabljala v napovedanih predlogih Komisije o standardu EU za zelene obveznice in znaku EU za okolje za finančne produkte. Razkritja v zvezi s taksonomijo bodo zato ustvarila celoten ekosistem orodij za trajnostno financiranje, vključno s standardi, oznakami in dostopom do usklajenega in relevantnega sklopa podatkov v zvezi s trajnostnostjo, ki so potrebni za usmerjanje kapitala v naložbe, potrebne za doseganje ciljev EU glede trajnostnosti.

Komisija se lahko odloči, da delegirani akt po ustreznem obdobju pregleda, da se zagotovi, da odraža:

–nadaljnji razvoj v zvezi s tehničnimi merili za pregled iz člena 19 uredbe o taksonomiji, vključno z morebitnimi revizijami uredbe o taksonomiji;

–regulativne tehnične standarde iz členov 8(4), 9(6) in 11(5) 11(4) uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev v zvezi s podrobnostmi o vsebini in prikazu informacij iz členov 5 in 6 uredbe o taksonomiji;

–revizijo direktive o nefinančnem poročanju in

–računovodske standarde iz Uredbe (ES) št. 1126/2008.

2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA

Komisija je 28. julija 2020 objavila začetno oceno učinka za namene posvetovanja, ki je trajalo šest tednov 11 . Na posvetovanje je bilo prejetih 78 odzivov, od tega 53,9 % od poslovnih združenj, 26,9 % od podjetij/poslovnih organizacij, 9 % od nevladnih organizacij in 6,4 % od državljanov EU.

Na splošno so povratne informacije, ki jih je prejela Komisija, pokazale, da se delegirani akt šteje za koristno pobudo, ki bi lahko pomagala pri razporejanju kapitala okoljsko trajnostnim gospodarskim dejavnostim. Veliko sodelujočih je izrazilo posebno zanimanje za raven podrobnosti, ki jo bodo morala vključevati prihodnja razkritja.

Nefinančna podjetja, ki so sodelovala v posvetovanju, so menila, da so trije elementi, ki jih je treba razkriti, navedeni v uredbi o taksonomiji, ustrezni. Finančna podjetja so poudarila, da bi morala biti merila dosledna, primerljiva in javno dostopna.

Številni sodelujoči so opozorili, da se je treba izogniti upravnim bremenom in stroškom, povezanim z zbiranjem podatkov, zlasti za MSP. Mnogi so omenili tudi izziv, ki ga bo predstavljalo zbiranje podatkov o usklajenosti s taksonomijo v podjetjih in skupinah ter pripisovanje teh podatkov specifičnim poslovnim področjem.

Nekateri so menili, da bodo večja podjetja in finančni partnerji, ki spadajo v področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju, od MSP, ki ne spadajo v področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju, morda še vedno zahtevali, da predložijo nekatere informacije v zvezi s taksonomijo, da bi lahko v celoti izpolnjevali obveznosti razkritja iz tega delegiranega akta.

Več odzivov se je nanašalo na pomen zagotavljanja skladnosti zahtev po razkritju v različnih pravnih aktih, zlasti v direktivi o nefinančnem poročanju, uredbi o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev in uredbi o taksonomiji. Udeleženci na trgu so izrazili tudi nekaj pomislekov glede kratkega roka za začetek uporabe tega delegiranega akta in zagovarjali postopen začetek veljavnosti. Nekateri so imeli v zvezi z uredbo o taksonomiji tudi vprašanja o mednarodnem okviru in tem, kako poročati o globalnih dejavnostih.

V okviru priprave delegiranega akta je Komisija 15. septembra 2020 zaprosila za mnenje evropske nadzorne organe 12 . Evropske nadzorne organe je zlasti pozvala, naj preučijo vsebino in prikaz ustreznih ključnih kazalnikov uspešnosti ter določijo, katero metodologijo bi morala različna finančna podjetja v njihovi pristojnosti uporabljati za razkritje stopnje usklajenosti s taksonomijo v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji. Komisija je evropske nadzorne organe zlasti pozvala, naj preučijo, kako bi lahko podrobneje opredelili tri ključne kazalnike uspešnosti za nefinančna podjetja iz člena 8(2) uredbe o taksonomiji, in določijo najprimernejše metodologije, ki bi jih bilo treba uporabiti. V zvezi s tem so bili evropski nadzorni organi pozvani, naj zagotovijo, da bo zahtevano mnenje skladno z osnutki tehničnih standardov v skladu s členi 8(4), 9(6) in 11(5) uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev.

Komisija je sprva načrtovala, da bo temu delegiranemu aktu priložila oceno učinka. Na podlagi tega je bila objavljena začetna ocena učinka. Po sestanku z Odborom za regulativni nadzor, na katerem se je razpravljalo o prošnji za mnenje, je bilo odobreno odstopanje od ocene učinka, če se delegiranemu aktu priloži analitični dokument v obliki delovnega dokumenta služb Komisije. Ta pristop se je štel za primernejšega, saj vsebina delegiranega akta v veliki meri temelji na mnenju evropskih nadzornih organov, ki so začeli posvetovanja z zadevnimi deležniki ter izvedli ocene stroškov in koristi 13 .

Evropski nadzorni organi so svoje mnenje predložili 25. februarja in 1. marca po ustreznem javnem posvetovanju z deležniki in oceni učinkov delegiranega akta. Povzetki povratnih informacij javnosti so na voljo v poročilih, ki so jih evropski nadzorni organi predložili Komisiji 14 15 16 .

Vsebina delegiranega akta, ki ga je pripravila Komisija, v veliki meri sledi mnenju evropskih nadzornih organov. Osnutek delegiranega akta je bil objavljen na portalu za boljše pravno urejanje s tritedenskim obdobjem za pripombe od 7. maja do 2. junija 2021. Odzvalo se je 162 deležnikov. O osnutku delegiranega akta se je 12. maja 2021 razpravljalo tudi s platformo za trajnostno financiranje. Poleg tega je bil 28. aprila in 3. junija 2021 predstavljen strokovni skupini držav članic in opazovalcem iz Evropskega parlamenta, ki so o njem razpravljali. Komisija je od evropskih nadzornih organov zahtevala tudi dodatne povratne informacije.

Povratne informacije so potrdile splošno podporo delegiranemu aktu, hkrati pa razkrile nekatere pomisleke. Nefinančna podjetja so pozdravila enoletno obdobje postopnega uvajanja za razkritja, vendar jih je več izrazilo pomisleke glede sorazmernosti nekaterih zahtevanih informacij. Finančna podjetja so na splošno podprla razkritja, ki bi veljala zanje, več pa jih je ponovno izrazilo pripombe glede potrebe in sorazmernosti nekaterih zahtev po informacijah (npr. deleži za dejavnosti bank, ki niso povezane s kreditiranjem). Mnogi so pozdravili postopno uvajanje razkritij glede izpostavljenosti in naložb, povezanih z državami, in tistih, ki niso zajete z direktivo o nefinančnem poročanju (vključno z MSP), vendar so se številni zavzemali za skrajšanje obdobja postopnega uvajanja. Medtem ko je bila v več odzivih izražena naklonjenost prostovoljni vključitvi (specifičnih delov) izpostavljenosti do MSP, so bili drugi zaskrbljeni glede zmožnosti zbiranja takih podatkov, nepotrebnega upravnega bremena za MSP in njihove nezmožnosti zagotavljanja takih podatkov ter so se zavzeli za izključitev izpostavljenosti do MSP iz števca in imenovalca. V veliko odzivih je bilo tudi priporočeno, da se zanesljivih informacij o usklajenosti s taksonomijo, sicer pridobljenih v zvezi z izpostavljenostmi do podjetij, ki niso iz EU, in instrumenti, ki se uporabljajo za uporabo prihodkov v povezavi z državnimi obveznicami, v obdobju postopnega uvajanja ne bi smelo izključiti iz števca deleža zelenih sredstev za banke.

Na podlagi povratnih informacij je bil delegirani akt na več mestih prilagojen. Te so povzete v Prilogi III k priloženemu delovnemu dokumentu služb Komisije, skupaj z obsežnejšim povzetkom povratnih informacij.

3.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA

Delegirani akt temelji na členu 8(4) uredbe o taksonomiji.

Člen 1 vsebuje omejen seznam opredelitev, ki so potrebne za oblikovanje pravil uredbe.

Člen 2 določa vsebino in prikaz informacij, ki jih morajo nefinančna podjetja razkriti v skladu s členom 8(1) in (2) uredbe o taksonomiji.

Člen 3 določa vsebino in prikaz informacij, ki jih morajo upravitelji premoženja razkriti v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji.

Člen 4 določa vsebino in prikaz informacij, ki jih morajo kreditne institucije razkriti v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji.

Člen 5 določa vsebino in prikaz informacij, ki jih morajo investicijska podjetja razkriti v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji.

Člen 6 določa vsebino in prikaz informacij, ki jih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice razkriti v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji.

Člen 7 določa skupna pravila za razkritja finančnih podjetij v zvezi z obsegom razkritij in izračunom njihovih ključnih kazalnikov uspešnosti v zvezi z njihovimi izpostavljenostmi do nefinančnih podjetij, ki niso zajeta v področju uporabe direktive o nefinančnem poročanju in jim ni treba razkrivati informacij v skladu z delegiranim aktom.

Člen 8 določa skupna pravila za razkritja nefinančnih in finančnih podjetij v zvezi z mestom za razkritja, primerjalnimi informacijami in valuto za izračun ključnih kazalnikov uspešnosti.

Člen 9 določa pregled uporabe te uredbe, zlasti kar zadeva obravnavo izpostavljenosti do držav in izpostavljenosti do podjetij, za katere se ne uporablja direktiva o nefinančnem poročanju, v ključnih kazalnikih uspešnosti finančnih podjetij.

Člen 10 določa datuma začetka veljavnosti in začetka uporabe delegiranega akta.

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…

z dne 6.7.2021

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja 

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 17 in zlasti člena 8(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 8(1) Uredbe (EU) 2020/852 od podjetij, za katera velja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 18 , zahteva, da razkrijejo, kako in v kolikšni meri so njihove dejavnosti povezane z okoljsko trajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi. Člen 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 od nefinančnih podjetij zahteva, da razkrijejo informacije o deležu prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva (v nadaljnjem besedilu: ključni kazalniki uspešnosti) v okviru svojih dejavnosti, ki je povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z okoljsko trajnostnimi gospodarskimi dejavnostmi. Vendar ta določba ne določa enakovrednih ključnih kazalnikov uspešnosti za finančna podjetja, tj. kreditne institucije, upravitelje premoženja, investicijska podjetja ter zavarovalnice in pozavarovalnice. Zato je treba dopolniti člen 8 Uredbe (EU) 2020/852, da se določijo ključni kazalniki uspešnosti za finančna podjetja ter podrobneje opredelijo vsebina in prikaz informacij, ki jih morajo razkriti vsa podjetja, ter metodologija za zagotovitev skladnosti z navedenim razkritjem.

(2)Zagotoviti je treba, da nefinančna podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, enotno uporabljajo zahteve po razkritju iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852. Zato bi bilo treba določiti pravila za podrobnejšo opredelitev vsebine in prikaza informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, vključno z metodologijo za skladnost z navedenimi pravili. Da bi vlagateljem in javnosti omogočili ustrezno oceno deleža okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti nefinančnih podjetij, usklajenih s taksonomijo, bi bilo treba od teh podjetij zahtevati, da razkrijejo, katere njihove gospodarske dejavnosti so usklajene s taksonomijo. Poleg tega je treba razkriti, h katerim okoljskim ciljem te dejavnosti znatno prispevajo. Zato bi morala nefinančna podjetja zagotoviti tudi razčlenitev deleža dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v ključnih kazalnikih uspešnosti glede na vsak okoljski cilj, h kateremu te dejavnosti znatno prispevajo.

(3)Prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva niso pomembni za ocenjevanje okoljske trajnosti finančnih dejavnosti, vključno s krediti, naložbami in zavarovanjem. Trije ključni kazalniki uspešnosti za nefinančna podjetja iz člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 zato niso primerni za dokazovanje, v kolikšni meri so gospodarske dejavnosti finančnih podjetij usklajene s taksonomijo. Zato je treba za finančna podjetja določiti posebne ključne kazalnike uspešnosti in metodologije za izračun takih ključnih kazalnikov uspešnosti. Da bi trgi lažje razumeli te ključne kazalnike uspešnosti, bi morale vsako razkritje teh ključnih kazalnikov uspešnosti spremljati kvalitativne informacije, ki bi finančnim podjetjem omogočile, da pojasnijo, kako so določila ključne kazalnike uspešnosti.

(4)Vlagatelji in javnost bi morali imeti možnost oceniti delež gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki jih opravljajo podjetja, v katera se vlaga. Upravitelji premoženja bi zato morali razkriti delež naložb v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, v vrednosti vseh naložb, ki jih upravljajo, ki izhajajo iz njihovih skupnih in posameznih dejavnosti upravljanja portfeljev. Ta delež naložb, usklajenih s taksonomijo, bi moral biti izračunan kot delež gospodarskih dejavnosti podjetij, v katera se vlaga, usklajenih s taksonomijo, ki izhaja iz njihovih zadevnih ključnih kazalnikov uspešnosti, ker ti ključni kazalniki uspešnosti odražajo okoljsko uspešnost podjetij, v katera se vlaga.

(5)Glavna dejavnost kreditnih institucij je zagotavljanje financiranja in naložb za realni sektor gospodarstva. Izpostavljenosti kreditnih institucij do podjetij, ki jih financirajo ali vlagajo vanje, se odražajo kot sredstva v bilanci stanja kreditnih institucij. Glavni ključni kazalnik uspešnosti za kreditne institucije, za katere veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, bi moral biti delež zelenih sredstev, ki prikazuje delež izpostavljenosti, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, glede na skupna sredstva teh kreditnih institucij. Delež zelenih sredstev bi se moral nanašati na glavne kreditne in investicijske posle kreditnih institucij, vključno s krediti, drugimi finančnimi sredstvi in dolžniškimi vrednostnimi papirji, ter na njihove deleže v lastniškem kapitalu, da bi odražal obseg, v katerem te institucije financirajo dejavnosti, usklajene s taksonomijo.

(6)Kreditne institucije poleg financiranja opravljajo tudi druge komercialne storitve in dejavnosti. Te dejavnosti ustvarjajo prihodke iz provizij in opravnin. Vlagateljem in javnosti je treba omogočiti, da ocenijo delež gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki jih opravljajo prejemniki teh storitev. Kreditne institucije, za katere veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, bi morale zato razkriti tudi, kolikšen delež njihovih prihodkov iz provizij in opravnin izhaja iz komercialnih storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi njihovih strank, usklajenimi s taksonomijo.

(7)Kreditne institucije lahko upravljajo sredstva, ki so osnova, ali zagotavljajo finančna jamstva, ki vodijo do zunajbilančnih izpostavljenosti. Da bi lahko vlagatelji in javnost ocenili delež dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki jih opravljajo kreditne institucije, za te zunajbilančne izpostavljenosti, bi morale kreditne institucije, za katere veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, razkriti delež dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v sredstvih, ki so osnova, ki jih upravljajo, ali v obveznostih, za izpolnjevanje katerih jamčijo.

(8)Kreditne institucije, za katere veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, bi morale poleg razkritij v zvezi s svojo bančno knjigo ločeno razkriti celotno sestavo svojih skupnih sredstev, vključno s trgovalno knjigo, ter morebitne trende in omejitve v smislu podnebnih in okoljskih tveganj. Za kreditne institucije s pomembno trgovalno dejavnostjo bi morale veljati obveznosti za podrobnejša razkritja o njihovi trgovalni knjigi.

(9)Vlagateljem in javnosti je treba zagotoviti popoln pregled nad naložbami investicijskega podjetja, za katero veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, v dejavnosti, usklajene s taksonomijo. Ključni kazalniki uspešnosti za taka investicijska podjetja bi zato morali zajemati tako poslovanje za svoj račun kot poslovanje v imenu strank. Razkritje ključnega kazalnika uspešnosti za poslovanje za svoj račun bi moralo odražati, kolikšen delež skupnih sredstev sestavljajo sredstva, povezana z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. Ta kazalnik bi moral biti osredotočen na naložbe investicijskih podjetij, vključno z dolžniškimi vrednostnimi papirji in lastniškimi instrumenti v podjetjih, v katera se vlaga. Ključni kazalnik uspešnosti za okoljsko trajnost storitev in dejavnosti investicijskih podjetij v imenu vseh njihovih strank bi moral temeljiti na prihodkih v obliki provizij, opravnin in drugih denarnih koristi, ki jih investicijska podjetja ustvarijo s svojimi investicijskimi storitvami in dejavnostmi, ki jih opravljajo za stranke.

(10)Ključni kazalniki uspešnosti za zavarovalnice in pozavarovalnice, za katere veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, bi morali zajemati njihove dejavnosti neživljenjskega zavarovanja in naložbeno politiko, ki so del njihovega poslovnega modela, da prikažejo obseg, v katerem so te dejavnosti usklajene s taksonomijo. Eden od ključnih kazalnikov uspešnosti bi se moral nanašati na naložbeno politiko takih zavarovalnic in pozavarovalnic za denarna sredstva, zbrana pri njihovih dejavnostih zavarovanja, in bi moral prikazovati delež sredstev, vloženih v dejavnosti, usklajene s taksonomijo, v njihovih skupnih sredstvih. Drugi kazalnik bi se moral nanašati na same dejavnosti zavarovanja in prikazovati, kolikšen delež vseh dejavnosti neživljenjskega zavarovanja sestavljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, ki so povezane s prilagajanjem podnebnim spremembam in se izvajajo v skladu z delegiranim aktom o podnebju 19 .

(11)Finančna podjetja, za katera veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, pri izračunu števca svojih ključnih kazalnikov uspešnosti ne bi smela upoštevati izpostavljenost do nefinančnih podjetij, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2013/34/EU, ali naložb vanje. Vključitev takšnih izpostavljenosti v števec se lahko preuči med pregledom tega delegiranega akta, ki mu bo priložena ocena učinka. Ta nefinančna podjetja se lahko še vedno odločijo prostovoljno razkriti svoje ključne kazalnike uspešnosti, in sicer da lahko dostopajo do okoljsko trajnostnega financiranja v okviru posebnih shem o ekološkem označevanju in okoljsko trajnostnih finančnih produktov ali ker je to del njihove splošne poslovne strategije, ki temelji na okoljski trajnosti.

(12)Ob upoštevanju začetka veljavnosti in uporabe delegiranega akta o podnebju do konca leta 2021 ter pomembnih težav glede ocenjevanja skladnosti gospodarskih dejavnosti v letu 2022 s tehničnimi merili za pregled iz navedene delegirane uredbe za prejšnje leto poročanja bi bilo treba uporabo te uredbe v letu 2022 omejiti na nekatere elemente in kvalitativno poročanje, preostale določbe pa bi se morale začeti uporabljati od 1. januarja 2023 za nefinančna podjetja in od 1. januarja 2024 za finančna podjetja. Poleg tega bi se morali ključni kazalniki uspešnosti kreditnih institucij, povezani z njihovo trgovalno knjigo ter provizijami in opravninami za druge komercialne storitve in dejavnosti, ki niso zagotavljanje financiranja, uporabljati od 1. januarja 2026.

(13)Ker trenutno ni na voljo ustrezna metodologija za izračunavanje, bi bilo treba izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev izključiti iz izračuna števca in imenovalca ključnih kazalnikov uspešnosti. Finančna podjetja lahko prostovoljno zagotovijo informacije v zvezi z izpostavljenostmi do obveznic, usklajenih s taksonomijo, in dolžniških vrednostnih papirjev, usklajenih s taksonomijo, ki jih izdajo enote centralne ravni držav, centralne banke ali nadnacionalni izdajatelji. Do 30. junija 2024 bi bilo treba opraviti pregled, s katerim bi bilo treba oceniti možnost vključitve takšnih izpostavljenosti v ključne kazalnike uspešnosti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„okoljski cilj“ pomeni enega od okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852;

(2)„gospodarska dejavnost, usklajena s taksonomijo“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852;

(3)„prehodna gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852;

(4)„omogočitvena gospodarska dejavnost“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki izpolnjuje zahteve iz člena 16 Uredbe (EU) 2020/852;

(5)„gospodarska dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki je opisana v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ne glede na to, ali ta gospodarska dejavnost izpolnjuje eno ali vsa tehnična merila za pregled, določena v teh delegiranih aktih;

(6)„gospodarska dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo“ pomeni gospodarsko dejavnost, ki ni opisana v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852;

(7)„upravitelj premoženja“ pomeni podjetje, za katero veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU in je eno od naslednjega:

(a)UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 20 ;

(b)družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 ;

(c)investicijska družba z dovoljenjem v skladu s členi 27, 28 in 29 Direktive 2009/65/ES, ki za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, ki ima dovoljenje v skladu s členi 6, 7 in 8 navedene direktive;

(8)„finančno podjetje“ pomeni podjetje, za katero veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU in je upravitelj premoženja, kreditna institucija, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 2 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, zavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13(1) Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 23 , ali pozavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13(4) Direktive 2009/138/ES;

(9)„nefinančno podjetje“ pomeni podjetje, za katero veljajo obveznosti razkritja iz členov 19a in 29a Direktive 2013/34/EU in ni finančno podjetje, kot je opredeljeno v točki 8;

(10)„zavarovalna ali pozavarovalna dejavnost, usklajena s taksonomijo“ pomeni zavarovalno ali pozavarovalno dejavnost, ki je skladna z merili iz oddelkov 10.1 in 10.2. Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju 24 .

Člen 2
Razkritja nefinančnih podjetij

1.Nefinančna podjetja razkrijejo informacije iz člena 8(1) in (2) Uredbe (EU) 2020/852, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi.

2.Informacije iz odstavka 1 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predlog iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3
Razkritja upraviteljev premoženja

1.Upravitelji premoženja razkrijejo informacije iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2020/852, kot je določeno v prilogah III in XI k tej uredbi.

2.Informacije iz odstavka 1 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predloge iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 4
Razkritja kreditnih institucij

1.Kreditne institucije razkrijejo informacije iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2020/852, kot je določeno v prilogah V in XI k tej uredbi.

2.Informacije iz odstavka 1 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predloge iz Priloge VI k tej uredbi.

Člen 5
Razkritja investicijskih podjetij

1.Investicijska podjetja razkrijejo informacije iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2020/852, kot je določeno v prilogah VII in XI k tej uredbi.

2.Informacije iz odstavka 1 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predloge iz Priloge VIII k tej uredbi.

Člen 6
Razkritja zavarovalnic in pozavarovalnic

1.Zavarovalnice in pozavarovalnice razkrijejo informacije iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2020/852, kot je določeno v prilogah IX in XI k tej uredbi.

2.Informacije iz odstavka 1 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predlog iz Priloge X k tej uredbi.

Člen 7
Pravila za razkritja, skupna vsem finančnim podjetjem

1.Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank in nadnacionalnih izdajateljev se izključijo iz izračuna števca in imenovalca ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij.

2.Izvedeni finančni instrumenti se izključijo iz števca ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij.

3.Izpostavljenosti do podjetij, ki jim ni treba objavljati nefinančnih informacij v skladu s členom 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, se izključijo iz števca ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij.

4.Brez poseganja v odstavek 1 se okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniški vrednostni papirji za financiranje določenih opredeljenih dejavnosti, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, vključijo v števec ključnih kazalnikov uspešnosti do polne vrednosti gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki se na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, financirajo s prihodki od teh obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev.

Izpostavljenosti, katerih namen ni financiranje določenih opredeljenih dejavnosti, se vključijo v števec tehtane s ključnim kazalnikom uspešnosti za prihodke in ključnim kazalnikom uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva izdajatelja v skladu z metodologijo iz prilog III, V, VII in IX.

Če je podjetje, v katero se vlaga, izdalo okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniške vrednostne papirje za financiranje določenih opredeljenih dejavnosti, finančna podjetja opravijo ustrezen odbitek od ključnega kazalnika uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, da se izognejo dvojnemu štetju.

5.Kadar se tehnična merila za pregled iz delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, spremenijo, se krediti za posebne namene in instrumenti iz odstavka 4, ki jih imajo finančna podjetja, s katerimi se financirajo gospodarske dejavnosti ali sredstva, usklajena s taksonomijo, v primeru neskladnosti financiranih gospodarskih dejavnosti ali sredstev s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled poročajo kot taki v skladu s to uredbo do pet let od datumu začetka uporabe delegiranih aktov, ki spreminjajo navedena tehnična merila za pregled.

6.Finančna podjetja v števcu, kjer je ustrezno, in imenovalcu ključnih kazalnikov uspešnosti zagotovijo razčlenitev za:

(a)izpostavljenosti do nefinančnih podjetij in naložbe vanje;

(b)izpostavljenosti do finančnih podjetij in naložbe vanje;

(c)izpostavljenosti do in naložbe v nefinančna podjetja s sedežem v Uniji, za katera ne velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU;

(d)izpostavljenosti do in naložbe v finančna podjetja s sedežem v Uniji, za katera ne velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU;

(e)izpostavljenosti do in naložbe v nefinančna podjetja s sedežem v tretji državi, za katera ne velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU;

(f)izpostavljenosti do in naložbe v finančna podjetja s sedežem v tretji državi, za katera ne velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU;

(g)izpostavljenosti do izvedenih finančnih instrumentov in naložbe vanje;

(h)druge izpostavljenosti in naložbe.

7.Finančna podjetja lahko uporabijo ocene za presojanje usklajenosti s taksonomijo za svoje izpostavljenosti do podjetij iz točk (e) in (f) odstavka 6, če lahko dokažejo skladnost z vsemi merili iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 razen meril iz člena 3(b) navedene uredbe.

Finančna podjetja formalizirajo, dokumentirajo in objavijo metodologijo, na kateri temeljijo take ocene, vključno s pristopom in raziskovalno metodologijo, glavnimi predpostavkami in uporabljenimi previdnostnimi načeli.

Finančna podjetja razkrijejo:

(a)delež izpostavljenosti, usklajenih s taksonomijo, na podlagi ocen, ločeno od njihovih ključnih kazalnikov uspešnosti, razkritih v skladu s to uredbo;

(b)sprejete ukrepe in čas, potreben, da se dokaže skladnost z merili iz člena 3(b) Uredbe (EU) 2020/852.

Člen 8
Pravila za razkritja, skupna vsem finančnim podjetjem in nefinančnim podjetjem 

1.Finančna podjetja in nefinančna podjetja vključijo vsa dodatna razkritja, ki spremljajo ključne kazalnike uspešnosti iz prilog I, III, V, VII in XI, v iste dele izjave o nefinančnem poslovanju, ki vsebujejo te kazalnike, ali zagotovijo sklicevanje na dele izjave o nefinančnem poslovanju, ki vsebujejo te kazalnike.

2.Informacije, razkrite v skladu s to uredbo, zajemajo letno obdobje poročanja od prejšnjega koledarskega leta datuma razkritja.

3.Finančna podjetja in nefinančna podjetja v izjavi o nefinančnem poslovanju navedejo ključne kazalnike uspešnosti, ki zajemajo prejšnje obdobje poročanja.

Za namene tega odstavka prvo letno obdobje poročanja zajema leto 2023.

4.Finančna podjetja in nefinančna podjetja v svojih razkritjih uporabljajo isto valuto kot v svojih računovodskih izkazih.

Finančna podjetja za izračun svojih ključnih kazalnikov uspešnosti uporabijo najnovejše razpoložljive podatke in ključne kazalnike uspešnosti svojih nasprotnih strank.

5.Ključni kazalniki uspešnosti zajemajo samo cilja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam do dvanajst mesecev po datumu začetka uporabe delegiranih uredb, ki vsebujejo tehnična merila za pregled za druge okoljske cilje in so bile sprejete v skladu s členi 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852.

Člen 9
Pregled

1.Komisija do 30. junija 2024 pregleda uporabo te uredbe. Komisija oceni zlasti potrebo po kakršnih koli nadaljnjih spremembah v zvezi z vključitvijo:

(a)izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank v števec in imenovalec ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij;

(b)izpostavljenosti do podjetij, ki ne objavljajo izjave o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, v števec ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij.

2.Pregledu za izpostavljenosti do MSP bo priložena ocena učinka, v kateri bodo ocenjeni upravno breme, dostop do financiranja in morebitni učinki na MSP v primeru razširitve, s katero bi se zajele izpostavljenosti do MSP, ki niso zajete v tej delegirani uredbi, ali takšne informacije zagotavljale prostovoljno.

3.Izpostavljenosti do podjetij in naložbe v podjetja, ki ne objavljajo nefinančnih informacij v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU in členom 8 Uredbe (EU) 2020/852, vendar take enakovredne informacije zagotavljajo prostovoljno, se lahko vključijo v števce ključnih kazalnikov uspešnosti finančnih podjetij od 1. januarja 2025 v primeru pozitivne ocene iz odstavka 2.

Člen 10
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 nefinančna podjetja razkrivajo samo delež gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo in nesprejemljivih za taksonomijo, v skupnih prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in naložbah v obratna sredstva ter kvalitativne informacije iz oddelka 1.2 Priloge I, ki so pomembne za to razkritje.

2.Od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023 finančna podjetja razkrivajo samo:

(a)delež izpostavljenosti do gospodarskih dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo in sprejemljivih za taksonomijo, v njihovih skupnih sredstvih;

(b)delež izpostavljenosti iz člena 7(1) in (2) v njihovih skupnih sredstvih;

(c)delež izpostavljenosti iz člena 7(3) v njihovih skupnih sredstvih;

(d)kvalitativne informacije iz Priloge XI.

Kreditne institucije razkrijejo tudi delež svojega trgovalnega portfelja in medbančnih kreditov na zahtevo v njihovih skupnih sredstvih.

Zavarovalnice in pozavarovalnice razkrijejo tudi delež gospodarskih dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, sprejemljivih za taksonomijo in nesprejemljivih za taksonomijo.

3.Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij, vključno z vsemi spremnimi informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu s prilogama I in II k tej uredbi, se razkrivajo od 1. januarja 2023.

4.Ključni kazalniki uspešnosti finančnih podjetij, vključno z vsemi spremnimi informacijami, ki jih je treba razkriti v skladu s prilogami III, V, VII, IX in XI k tej uredbi, se razkrivajo od 1. januarja 2024.

Oddelka 1.2.3 in 1.2.4 Priloge V se uporabljata od 1. januarja 2026.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6.7.2021

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti“ z dne 8. marca 2018.

(2)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(3)    Člena 3 in 9 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)    Evropska strategija za trajnostno rast in prenos zavez Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj.

(5)    Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(6)    Člen 3(d) Uredbe (EU) 2020/852.

(7)    Delegirana uredba Komisije (EU) .../... z dne [...] o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (C(2021) 2800 final).

(8)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 v zvezi s poročanjem podjetij glede trajnostnosti (COM(2021) 189 final).

(9)    Komisija je v svojem predlogu za pregled direktive o nefinančnem poročanju, sprejetem 21. aprila, predlagala razširitev obsega podjetij, ki morajo objavljati nefinančne informacije, zlasti na MSP, ki kotirajo na borzi.

(10)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(11)    Začetna ocena učinka je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12440-Trajnostno-financiranje-obveznost-objave-nefinancnih-informacij-za-nekatera-podjetja_sl .

(12)    Prošnja za mnenje je na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/200915-sustainable-finance-taxonomy-call-for-advice_en.pdf .

(13)    To je v skladu z zbirko orodij za boljše pravno urejanje (orodje št. 9), kjer je navedeno, da ocena učinka ni potrebna, kadar je za izvedbo dela v zvezi z zasnovo politike in s tem povezane analize zadolžena agencija Unije, če predlog Komisije ne odstopa znatno od priporočil te agencije, službe Komisije pa menijo, da je njena ocena dovolj kakovostna.

(14)    Mnenje ESMA je na voljo na: https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/esma30-379-471_final_report_-_advice_on_article_8_of_the_taxonomy_regulation.pdf .

(15)    Mnenje EIOPA je na voljo na: https://www.eiopa.europa.eu/sites/default/files/publications/advice/eiopa-21-184-sustainability-non-financial-reporting-advice-art8-taxonomy-regulation.pdf .

(16)    Mnenje EBA je na voljo na: https://www.eba.europa.eu/sites/default/documents/files/document_library/About%20Us/Missions%20and%20tasks/Call%20for%20Advice/2021/CfA%20on%20KPIs%20and%20methodology%20for%20disclosures%20under%20Article%208%20of%20the%20Taxonomy%20Regulation/963616/Report%20-%20Advice%20to%20COM_Disclosure%20Article%208%20Taxonomy.pdf .

(17)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(18)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(19)    Delegirana uredba Komisije (EU) .../... z dne [...] o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (C(2021) 2800 final).

(20)    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(21)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(22)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(23)    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(24)    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) .../... z dne [...] o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (C(2021) 2800 final).

PRILOGA I – Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij

1.VSEBINA KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, KI JIH MORAJO RAZKRITI NEFINANČNA PODJETJA

1.1.Določitev ključnih kazalnikov uspešnosti

1.1.1.Ključni kazalnik uspešnosti za prihodke

Delež prihodkov iz točke (a) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec), kot je opredeljen v točki (5) člena 2 Direktive 2013/34/EU. Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 1, kakor je bil sprejet z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 1 .

Pri ključnih kazalnikih uspešnosti iz prvega pododstavka se iz števca izključi del čistih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile prilagojene podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852 in Prilogo II k Delegirani uredbi Komisije (EU) (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o podnebju) 2 , razen če se te dejavnosti:

(a)štejejo za omogočitvene dejavnosti v skladu s členom 11(1)(b) Uredbe 2020/852 ali

(b)so same usklajene s taksonomijo.

1.1.2.Ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva

Delež naložb v osnovna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec, deljen z imenovalcem, kot sta določena v točkah 1.1.2.1 in 1.1.2.2 te priloge.

1.1.2.1.Imenovalec

Imenovalec zajema povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zadevnem poslovnem letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in oslabitev, za zadevno poslovno leto ter brez sprememb poštene vrednosti. Imenovalec zajema tudi povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki izhajajo iz poslovnih združitev.

Za nefinančna podjetja, ki uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), kot so bili sprejeti z Uredbo (ES) št. 1126/2008, naložbe v osnovna sredstva zajemajo stroške, ki se obračunavajo na podlagi:

(a)MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, 73.(e) člen, točki (i) in (iii);

(b)MRS 38 Neopredmetena sredstva, 118.(e) člen, točka (i);

(c)MRS 40 Naložbene nepremičnine, 76. člen, točki (a) in (b) (za model poštene vrednosti);

(d)MRS 40 Naložbene nepremičnine, 79.(d) člen, točki (i) in (ii) (za model nabavne vrednosti);

(e)MRS 41 Kmetijstvo, 50. člen, točki (b) in (e);

(f)MSRP 16 Najemi, 53. člen, točka (h).

Za nefinančna podjetja, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela, naložbe v osnovna sredstva zajemajo stroške, ki se obračunavajo v skladu z veljavnimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli in ustrezajo stroškom, ki jih v naložbe v osnovna sredstva vključijo nefinančna podjetja, ki uporabljajo MSRP.

Najemi, ki ne vodijo do priznanja pravice do uporabe za sredstvo, se ne štejejo kot naložbe v osnovna sredstva.

1.1.2.2.Števec

Števec je enak delu naložb v osnovna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:

(a)povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo;

(b)del načrta za razširitev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali omogočanje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: načrt za naložbe v osnovna sredstva), pod pogoji, določenimi v drugem pododstavku te točke 1.1.2.2;

(c)povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, zlasti dejavnosti iz točk 7.3 do 7.6 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju ter druge gospodarske dejavnosti, navedene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in začnejo izvajati v 18 mesecih.

Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.2.2 izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)cilj načrta je razširiti gospodarske dejavnosti podjetja, usklajene s taksonomijo, ali nadgraditi gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v petih letih usklajene s taksonomijo;

(b) načrt se razkrije na združeni ravni gospodarskih dejavnosti, odobri pa ga upravni organ nefinančnih podjetij neposredno ali s prenosom pooblastila.

Če se ustrezna tehnična merila za pregled spremenijo pred zaključkom načrta za naložbe v osnovna sredstva, nefinančna podjetja načrt v dveh letih bodisi posodobijo, da zagotovijo, da so gospodarske dejavnosti iz točke (a) po dokončanju načrta usklajene s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled, bodisi preračunajo števec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva. S posodobitvijo načrta se ponovno začne obdobje iz točke (a). Obdobje iz točke (a) drugega odstavka te točke 1.1.2.2 lahko traja več kot pet let samo, če je daljše obdobje objektivno utemeljeno zaradi posebnih značilnosti gospodarske dejavnosti in zadevne posodobitve, vendar ne sme biti daljši od 10 let. Ta utemeljitev je vključena v sam načrt za naložbe v osnovna sredstva in v spremne informacije, podrobno opisane v točki 1.2.3 te priloge.

Če načrt za naložbe v osnovna sredstva ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka te točke 1.1.2.2, se predhodno objavljeni ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva preračuna.

Števec vključuje tudi del naložb v osnovna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k temu delegiranemu aktu o podnebju. V števcu je zagotovljena razčlenitev za del naložb v osnovna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k prilagajanju podnebnim spremembam.

1.1.3.Ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v obratna sredstva

Delež naložb v obratna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec, deljen z imenovalcem, kot sta določena v točkah 1.1.3.1 in 1.1.3.2 te priloge.

1.1.3.1.Imenovalec

Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi prenove stavb, kratkoročnimi najemi, vzdrževanjem in popravili, ter vse druge neposredne odhodke, povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe, kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega delovanja takšnih sredstev.

Nefinančna podjetja, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela in ne usredstvujejo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v naložbe v obratna sredstva poleg stroškov, navedenih v prvem pododstavku točke 1.1.3.1 te priloge, vključijo stroške najemov.

1.1.3.2.Števec

Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od naslednjega:

(a)povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, vključno z usposabljanjem in drugimi potrebami po prilagoditvi človeških virov, ter neposrednimi neusredstvenimi stroški, ki predstavljajo raziskave in razvoj;

(b)del načrta za naložbe v osnovna sredstva za razširitev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali omogočanje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s taksonomijo v vnaprej določenem časovnem okviru, kot je določeno v drugem odstavku te točke 1.1.3.2;

(c)povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, ter posameznimi ukrepi za prenovo stavb, navedenimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in začnejo izvajati v 18 mesecih.

Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.3.2 izpolnjuje pogoje iz točke 1.1.2.2 te priloge.

Stroški raziskav in razvoja, ki so že obračunani v ključnih kazalnikih uspešnosti naložb v osnovna sredstva, se ne štejejo za naložbe v obratna sredstva.

Števec vključuje tudi del naložb v obratna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k delegiranemu aktu o podnebju. V števcu je zagotovljena razčlenitev za del naložb v obratna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k prilagajanju podnebnim spremembam.

Kadar naložbe v obratna sredstva niso pomembne za poslovni model nefinančnih podjetij, so ta podjetja:

(a)izvzeta iz izračuna števca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva v skladu s točko 1.1.3.2 in razkrijejo, da je ta števec enak nič;

(b)razkrijejo skupno vrednost imenovalca z naložbami v obratna sredstva, izračunano v skladu s točko 1.1.3.1;

(c)pojasnijo, da v njihovem poslovnem modelu ni pomembnih naložb v obratna sredstva.

1.2.Specifikacija razkritij, ki se priložijo ključnim kazalnikom uspešnosti nefinančnih podjetij

Nefinančna podjetja razkrijejo naslednje informacije, ki se priložijo zadevnim ključnim kazalnikom uspešnosti.

1.2.1.Računovodska usmeritev

Nefinančna podjetja pojasnijo:

(a)kako so bili prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva določeni in dodeljeni števcu;

(b)podlago, na kateri so bili izračunani prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, vključno z vsemi ocenami pri dodelitvi prihodkov ali odhodkov različnim gospodarskim dejavnostim.

V zvezi s prihodki in naložbami v osnovna sredstva nefinančna podjetja vključijo sklice na povezane vrstične postavke v izjavah o nefinančnem poslovanju.

Če se je uporaba katerih koli izračunov od prejšnjega poročevalskega obdobja spremenila, nefinančna podjetja pojasnijo, zakaj so informacije zaradi teh sprememb zanesljivejše in ustreznejše, ter zagotovijo preračunane primerjalne številke.

Nefinančna podjetja razkrijejo vse pomembne spremembe, do katerih je prišlo v obdobju poročanja v zvezi z izvajanjem načrtov za naložbe v osnovna sredstva, razkritih v skladu s točko 1.1.2 te priloge. Nefinančna podjetja razkrijejo vse naslednje:

(a)pomembne spremembe, do katerih je prišlo v načrtu za naložbe v osnovna sredstva, in razloge za te spremembe;

(b)vpliv takih sprememb na možnost, da postanejo gospodarske dejavnosti podjetja usklajene s taksonomijo, in na obdobje, v katerem se pričakuje, da bo prišlo do te spremembe;

(c)preračun ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva za vsako preteklo leto poročanja, ki ga zajema načrt, kadar so spremembe načrta vplivale na te ključne kazalnike uspešnosti.

1.2.2.Ocena skladnosti z Uredbo (EU) 2020/852

1.2.2.1.Informacije o oceni skladnosti z Uredbo (EU) 2020/852

Nefinančna podjetja:

(a)opišejo naravo svojih gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo in usklajene s taksonomijo, s sklicevanjem na delegirane akte, sprejete v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU) 2020/852;

(b)pojasnijo, kako so ocenila skladnost z merili iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852 in povezanimi tehničnimi merili za pregled iz delegiranih aktov iz točke (a);

(c)pojasnijo, kako so se izognila dvojnemu štetju pri dodeljevanju v števcu ključnih kazalnikov uspešnosti za prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva med gospodarskimi dejavnostmi.

1.2.2.2.Prispevek k več ciljem

Kadar gospodarska dejavnost prispeva k več okoljskim ciljem, nefinančna podjetja:

(a)dokažejo skladnost z merili iz člena 3 Uredbe (EU) 2020/852, zlasti s tehničnimi merili za pregled za več okoljskih ciljev;

(b)razkrijejo prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva iz te dejavnosti, kot da prispevajo k več okoljskim ciljem;

(c)prihodke od te dejavnosti v števcu ključnih kazalnikov uspešnosti v točki 1.1 te priloge upoštevajo samo enkrat, da se prepreči dvojno štetje.

1.2.2.3.Razdruževanje ključnih kazalnikov uspešnosti

Kadar je treba ključne kazalnike uspešnosti za gospodarsko dejavnost razdružiti, zlasti kadar se proizvodni obrati uporabljajo na integriran način, nefinančna podjetja zagotovijo, da:

(a)razdruževanje temelji na merilih, ki so primerna za proizvodni proces, ki se izvaja, in odraža tehnične posebnosti tega procesa;

(b)so zagotovljene ustrezne informacije, priložene ključnim kazalnikom uspešnosti, o podlagi za takšno razdruževanje.

1.2.3.Spremne informacije

Nefinančna podjetja pojasnijo vrednosti vsakega ključnega kazalnika uspešnosti in razloge za morebitne spremembe teh vrednosti v obdobju poročanja.

Nefinančna podjetja lahko razkrijejo dodatne ključne kazalnike uspešnosti na podlagi prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, ki vključujejo naložbe v lastniški kapital, obračunane v skupnih podvigih v skladu z MSRP 11 ali MRS 28 na sorazmerni osnovi, ki ustreza njihovemu deležu v lastniškem kapitalu skupnega podviga.

1.2.3.1.Spremne informacije o ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke

Nefinančna podjetja zagotovijo vse naslednje:

(a)kvantitativno razčlenitev števca, da se ponazorijo glavni povzročitelji spremembe ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke v obdobju poročanja, kot so prihodki iz pogodb s kupci, prihodki od najema ali drugi viri prihodkov;

(b)informacije o zneskih, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, ki se izvajajo za lastno notranjo porabo nefinančnih podjetij;

(c)kvalitativno razlago glavnih elementov spremembe ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke v obdobju poročanja.

Nefinančna podjetja, ki so izdala okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniške vrednostne papirje z namenom financiranja določenih opredeljenih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, prav tako razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti za prihodke, prilagojen za preprečevanje dvojnega štetja.

1.2.3.2.Spremne informacije o ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva

Nefinančna podjetja zagotovijo kvantitativno razčlenitev na združeni ravni gospodarskih dejavnosti za zneske, vključene v števec, in kvalitativno razlago glavnih elementov spremembe ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva v obdobju poročanja. Pri taki razčlenitvi se razkrije vse naslednje:

(a)združena povečanja opredmetenih osnovnih sredstev, znotraj podjetja ustvarjenih neopredmetenih sredstev, vključno s poslovnimi združitvami ali pridobitvami, naložbenih nepremičnin, pridobljena ali pripoznana v knjigovodski vrednosti, in po potrebi usredstvenih sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe;

(b)združena povečanja, povezana s pridobitvami s poslovnimi združitvami,

(c)združeni odhodki, nastali v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, in odhodki, nastali v okviru načrta za naložbe v osnovna sredstva iz točke 1.1.2 te priloge.

Nefinančna podjetja razkrijejo ključne informacije o vsakem od svojih načrtov za naložbe v osnovna sredstva iz točke 1.1.2 te priloge, vključno z vsemi naslednjimi informacijami:

(a)zastavljeni okoljski cilji;

(b)zadevne gospodarske dejavnosti;

(c)zadevne raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, kadar je ustrezno;

(d)obdobje, v katerem se pričakuje, da bo posamezna gospodarska dejavnost, usklajena s taksonomijo, razširjena ali da bo posamezna gospodarska dejavnost postala usklajena s taksonomijo, in če obdobje, v katerem naj bi gospodarska dejavnost postala usklajena s taksonomijo, presega pet let, vključno z objektivno utemeljitvijo na podlagi posebnih značilnostih gospodarske dejavnosti in zadevne posodobitve;

(e)skupne pričakovane naložbe v osnovna sredstva v obdobju poročanja in v obdobju načrtov za naložbe v osnovna sredstva.

Nefinančna podjetja, ki so izdala okoljsko trajnostne obveznice ali dolžniške vrednostne papirje z namenom financiranja določenih opredeljenih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, prav tako razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva, prilagojen za naložbe v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo, ki so financirane s takimi obveznicami ali dolžniškimi vrednostnimi papirji.

1.2.3.3.Spremne informacije o ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v obratna sredstva

Nefinančna podjetja zagotovijo vse naslednje:

(a)kvantitativno razčlenitev števca (naložbe v obratna sredstva, določene v skladu s točko 1.1.3.2 te priloge), da se ponazorijo glavni elementi spremembe ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva v obdobju poročanja;

(b)kvalitativno razlago glavnih elementov spremembe ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva v obdobju poročanja;

(c)razlago drugih odhodkov, povezanih z dnevnim servisiranjem postavk opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključeni v izračun naložb v obratna sredstva za števec in imenovalec.

Če so naložbe v obratna sredstva del načrta za naložbe v osnovna sredstva, kot je navedeno v točkah 1.1.2.2 in 1.1.3.2 te priloge, nefinančna podjetja razkrijejo ključne informacije o vsakem od svojih načrtov za naložbe v osnovna sredstva v skladu z zahtevami iz točke 1.2.3.2 te priloge.

2.METODOLOGIJA ZA POROČANJE KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, KI JIH MORAJO RAZKRITI NEFINANČNA PODJETJA

Za razkritja v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 veljajo naslednje zahteve:

(a)nefinančna podjetja navedejo vsako gospodarsko dejavnost, vključno s podskupino prehodnih in omogočitvenih gospodarskih dejavnosti;

(b)nefinančna podjetja razkrijejo ključne kazalnike uspešnosti za vsako gospodarsko dejavnost in skupne ključne kazalnike uspešnosti za vse gospodarske dejavnosti na ravni zadevnega podjetja ali skupine;

(c)nefinančna podjetja razkrijejo ključne kazalnike uspešnosti iz točk 1.1.1, 1.1.2 in 1.1.3 te priloge za vsak okoljski cilj in skupne ključne kazalnike uspešnosti za vse okoljske cilje na ravni podjetja ali skupine, pri čemer se izognejo dvojnemu štetju;

(d)nefinančna podjetja navedejo delež gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in delež gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, ki ne izpolnjujejo tehničnih meril za pregled. Nefinančna podjetja pri gospodarski dejavnosti, sprejemljivi za taksonomijo, navedejo delež te dejavnosti, ki je usklajen s taksonomijo;

(e)nefinančna podjetja navedejo gospodarske dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, in razkrijejo delež teh gospodarskih dejavnosti v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke na ravni podjetja ali skupine;

(f)ključni kazalniki uspešnosti se zagotovijo na ravni posameznega podjetja, kadar to podjetje pripravlja samo posamične izjave o nefinančnem poslovanju, ali na ravni skupine, kadar podjetje pripravlja konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju.

PRILOGA II – Predloge za ključne kazalnike uspešnosti nefinančnih podjetij

Predloga: Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za leto N

Stolpec 21 je treba izpolniti za prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb.

Za dejavnosti, navedene pod A.2, lahko nefinančna podjetja prostovoljno izpolnijo stolpce 5 do 17.

Predloga: Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za leto N

Za dejavnosti, navedene pod A.2, lahko nefinančna podjetja prostovoljno izpolnijo stolpce 5 do 17.

Predloga: Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo – razkritje za leto N

Za dejavnosti, navedene pod A.2, lahko nefinančna podjetja prostovoljno izpolnijo stolpce 5 do 17.

PRILOGA III – Ključni kazalnik uspešnosti za upravitelje premoženja

1.VSEBINA KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, KI JIH MORAJO RAZKRITI UPRAVITELJI PREMOŽENJA

Ključni kazalnik uspešnosti se izračuna kot števec, deljen z imenovalcem, kot sta določena v točkah 1.1 in 1.2 te priloge.

1.1.Števec

Števec je sestavljen iz tehtanega povprečja vrednosti naložb v gospodarske dejavnosti podjetij, v katera se vlaga, ki so usklajene s taksonomijo. Tehtano povprečje vrednosti naložb temelji na deležu gospodarskih dejavnosti podjetij, v katera se vlaga, ki so usklajene s taksonomijo, izmerjenim z naslednjim:

(a)za podjetja, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, ključnima kazalnikoma uspešnosti za prihodke in naložbe v osnovna sredstva, ki izhajata iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama I in II;

(b)za podjetja, v katera se vlaga, ki so upravitelji premoženja, ključnima kazalnikoma uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva, ki izhajata iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama III in IV;

(c)za podjetja, v katera se vlaga, ki so kreditne institucije, deležem zelenih sredstev na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva, ki izhaja iz izračuna deleža zelenih sredstev podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama V in VI;

(d)za podjetja, v katera se vlaga, ki so investicijska podjetja, naložbami in prihodki, ki izhajajo iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama VII in VIII skladno z deležem storitev in dejavnosti pri poslovanju za svoj račun in poslovanju za tuj račun v dohodkih investicijskega podjetja;

(e)za podjetja, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice, naložbami, bruto obračunanimi premijami ali, če je ustrezno, skupnimi prihodki iz zavarovanja, ki izhajajo iz izračuna ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe na podlagi prihodkov ali na podlagi naložb v osnovna sredstva, kjer je ustrezno, v kombinaciji s ključnim kazalnikom uspešnosti za zavarovalne posle podjetij, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice in pozavarovalnice za premoženjsko zavarovanje, v skladu s prilogama IX in X.

Izračun omogoča pobot za namene poročanja deleža naložb v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, z uporabo metodologije, uporabljene za izračun neto kratkih pozicij iz odstavkov 4 in 5 člena 3 Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

Z odstopanjem od prvega pododstavka točke 1.1 se dolžniški vrednostni papirji z namenom financiranja določenih opredeljenih dejavnosti ali projektov ali okoljsko trajnostne obveznice, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, vključijo v števec do vrednosti gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki se na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, financirajo s prihodki od teh obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev.

1.2.Imenovalec

Imenovalec je sestavljen iz vrednosti vseh upravljanih sredstev brez izpostavljenosti iz člena 7(1) te uredbe, ki izhajajo iz skupnih in posameznih dejavnosti upravljanja portfeljev s strani upraviteljev premoženja.

Upravitelji premoženja razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti za prihodke podjetij, v katera se vlaga, in ključni kazalnik uspešnosti na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva podjetij, v katera se vlaga.

2.Metodologija za pripravo in poročanje ključnega kazalnika uspešnosti, ki ga morajo razkriti upravitelji premoženja

Za namene razkritij v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2020/852 upravitelji premoženja:

(a)razkrijejo ključne kazalnike uspešnosti za vsak okoljski cilj in za združene gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, na ravni zadevnega podjetja ali skupine;

(b)navedejo podskupino prehodnih in omogočitvenih gospodarskih dejavnosti ter razkrijejo ključne kazalnike uspešnosti za združene gospodarske dejavnosti na ravni podjetja ali skupine;

(c)zagotovijo razčlenitev števca in imenovalca glede na vrsto naložbe;

(d)razkrijejo ključne kazalnike uspešnosti v zvezi z združenimi gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo;

(e)razkrijejo delež gospodarskih dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo, v upravljanih sredstvih;

(f)razkrijejo delež naložb v izpostavljenosti iz člena 7(1) te uredbe v skupnih naložbah;

(g)zagotovijo ključne kazalnike uspešnosti na ravni posameznega upravitelja premoženja, kadar to podjetje pripravlja samo posamične izjave o nefinančnem poslovanju, ali na ravni skupine, kadar podjetje pripravlja konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju.

PRILOGA IV – Predloga za ključni kazalnik uspešnosti za upravitelje premoženja

Standardna predloga za razkritje, ki se zahteva v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (upravitelji premoženja)

PRILOGA V – Ključni kazalnik uspešnosti za kreditne institucije

1.VSEBINA KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, KI JIH MORAJO RAZKRITI KREDITNE INSTITUCIJE

1.1.Obseg ključnih kazalnikov uspešnosti

1.1.1.Konsolidacija

Kreditne institucije razkrijejo zadevne ključne kazalnike uspešnosti na podlagi obsega svoje bonitetne konsolidacije, določenega v skladu z oddelkom 2 poglavja 2 naslova II Uredbe (EU) št. 575/2013.

1.1.2.Skupno zajeta sredstva

Izračun deleža zelenih sredstev za bilančne izpostavljenosti zajema naslednje računovodske kategorije finančnih sredstev, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, dolžniškimi vrednostnimi papirji, deleži v lastniškem kapitalu in zaseženim zavarovanjem s premoženjem:

(a)finančna sredstva po odplačni vrednosti;

(b)finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;

(c)naložbe v odvisna podjetja;

(d)skupni podvigi in pridružena podjetja;

(e)finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in netrgovalna finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(f)zavarovanja z nepremičninami, ki jih kreditne institucije pridobijo s priposestvovanjem v zameno za odpis dolgov.

Delež zelenih sredstev ne zajema izpostavljenosti iz člena 7(1) te uredbe.

Iz števca deleža zelenih sredstev se izključijo naslednja sredstva:

(a)finančna sredstva v posesti za trgovanje;

(b)medbančni krediti na zahtevo;

(c)izpostavljenosti do podjetij, ki jim ni treba objavljati nefinančnih informacij v skladu s členom 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU.

Pri izračunu ključnih kazalnikov uspešnosti za zunajbilančne izpostavljenosti se upoštevajo finančna jamstva, ki jih odobri kreditna institucija, in upravljana sredstva za nefinančna podjetja, za katera se jamči in v katera se vlaga. Druge zunajbilančne izpostavljenosti, kot so zaveze, se izključijo iz tega izračuna.

1.2.Vsebina in metodologija ključnih kazalnikov uspešnosti

1.2.1.Delež zelenih sredstev

Delež zelenih sredstev prikazuje, kolikšen delež predstavljajo sredstva kreditne institucije, ki financirajo in se vlagajo v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, v skupno zajetih sredstvih v skladu s točko 1.1.2 te priloge.

Delež zelenih sredstev temelji na izpostavljenostih in bilanci stanja v skladu z obsegom bonitetne konsolidacije v skladu z oddelkom 2 poglavja 2 naslova II Uredbe (EU) št. 575/2013 za vrste sredstev in računovodske portfelje, določene v točki 1.1.2 te priloge, vključno z informacijami o stanjih in tokovih, prehodnih in omogočitvenih dejavnostih ter posebnih kreditnih aranžmajih in kreditih za splošne namene.

Kreditne institucije razkrijejo vse naslednje:

(a)združeni delež zelenih sredstev za zajeta bilančna sredstva;

(b)razčlenitev glede na okoljske cilje in vrste nasprotnih strank.

Opredelitev ključnih kazalnikov uspešnosti temelji na naslednjih sestavnih delih:

(a)števec, ki zajema kredite in druga finančna sredstva, dolžniške vrednostne papirje, lastniške vrednostne papirje in zaseženo zavarovanje s premoženjem za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke in ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva za sredstva, ki so osnova;

(b)imenovalec, ki zajema skupne kredite in druga finančna sredstva, skupne dolžniške vrednostne papirje, skupne lastniške vrednostne papirje in skupno zaseženo zavarovanje s premoženjem ter vsa druga zajeta bilančna sredstva.

Poleg deleža zelenih sredstev kreditne institucije razkrijejo odstotek svojih skupnih sredstev, ki so izključena iz števca deleža zelenih sredstev v skladu s členom 7(2) te uredbe in točko 1.1.2 te priloge.

1.2.1.1.Delež zelenih sredstev, ki se uporablja za izpostavljenosti nefinančnih podjetij

Kreditne institucije razkrijejo delež zelenih sredstev za stanje kreditov, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu ter tok novih kreditov. Kreditne institucije za izračun deleža zelenih sredstev za vsak okoljski cilj upoštevajo naslednje korake.

1.2.1.1.1.1.(i) Delež zelenih sredstev za dejavnosti kreditiranja deležev v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij za kredite in druga finančna sredstva

Kreditne institucije za izračun deleža zelenih sredstev za to vrsto izpostavljenosti uporabijo in razkrijejo naslednje postavke:

(1)(a)    skupne kredite in druga finančna sredstva nefinančnim podjetjem, vključno s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, pripoznanimi v računovodskih kategorijah iz točke 1.2 te priloge, tj. bruto knjigovodsko vrednost:

(i)    kreditov in drugih finančnih sredstev po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa;

(ii)    kreditov in drugih finančnih sredstev, ki niso v posesti za trgovanje, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(1)(b)    kredite in druga finančna sredstva nefinančnim podjetjem za financiranje gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, za vsak okoljski cilj, vključno z bruto knjigovodsko vrednostjo kreditov in drugih finančnih sredstev v ustreznih računovodskih kategorijah za podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo (če so na voljo, 4-mestne kode nomenklature gospodarskih dejavnosti (NACE)), ki so pomembne za vsak okoljski cilj;

(1)(c)    kredite in druga finančna sredstva nefinančnim podjetjem za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, za vsak okoljski cilj, vključno z vsemi krediti in drugimi finančnimi sredstvi za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, vključno s podskupinami prehodnih in omogočitvenih gospodarskih dejavnosti.

Znesek za namene (1)(c) se izračuna z uporabo formule 1(c) = (1)(c)(1) + (1)(c)(2), pri čemer:

(1)(c)(1)    predstavlja kredite in druga finančna sredstva, pri katerih je uporaba prihodkov znana, vključno s posebnimi kreditnimi aranžmaji – krediti za financiranje projektov iz Priloge V k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 7 ;

(1)(c)(2)    predstavlja kredite in druga finančna sredstva, pri katerih uporaba prihodkov ni znana (krediti za splošne namene).

Za namene točke (1)(c)(1) kreditne institucije upoštevajo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti iz naslova financiranja projektov do nefinančnega podjetja v obsegu in deležu, v katerem se s financiranim projektom financira gospodarska dejavnost, usklajena s taksonomijo. Ocena, ali je ta zahteva izpolnjena, temelji na informacijah, ki jih zagotovi nasprotna stranka o projektu ali dejavnostih, za katere se bodo uporabili prihodki. Kreditne institucije zagotovijo informacije o vrsti gospodarske dejavnosti, ki se financira. Dvojno štetje ni dovoljeno. Če je ista izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomembna za dva okoljska cilja, jo kreditne institucije dodelijo najpomembnejšemu cilju.

Za namene točke (1)(c)(2) se kreditne institucije zanašajo na ključna kazalnika uspešnosti za prihodke in za naložbe v osnovna sredstva, ki ju nasprotna stranka razkrije za vsak okoljski cilj v skladu s to uredbo. Znesek kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančna podjetja je vsota bruto knjigovodske vrednosti skupnih kreditov in drugih finančnih sredstev, pri katerih uporaba prihodkov ni znana, za nefinančna podjetja, tehtana z deležem gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, z razčlenitvijo na prehodne in omogočitvene dejavnosti za vsako nasprotno stranko.

Kreditne institucije izračunajo ključne kazalnike uspešnosti za to vrsto izpostavljenosti, kot sledi:

Prvi korak = (1)(b)/(1)(a).

Drugi korak = (1)(c)/(1)(b). Kreditne institucije ločeno razkrijejo tisti del ključnega kazalnika uspešnosti, ki se nanaša na omogočitvene dejavnosti, kadar je to ustrezno.

Delež zelenih sredstev za kredite in druga finančna sredstva (za vsak okoljski cilj) = (1)(c)/(1)(a). Kreditne institucije razkrijejo delež zelenih sredstev na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke in ločeno del ključnega kazalnika uspešnosti, ki se nanaša na omogočitvene in prehodne dejavnosti, kadar je to ustrezno.

Razkrijejo se naslednji vidiki ključnih kazalnikov uspešnosti:

(a)za stanje na podlagi skupne bruto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev na referenčni datum razkritja;

(b)za tok na podlagi bruto knjigovodske vrednosti novih kreditov in drugih finančnih sredstev v letu pred referenčnim datumom razkritja;

(c)z ločeno razčlenitvijo za omogočitvene in za prehodne ter prilagoditvene dejavnosti in za posebne kreditne aranžmaje.

1.2.1.1.1.2.(ii) Delež zelenih sredstev za dolžniške vrednostne papirje za nefinančna podjetja

Kreditne institucije za izračun deleža zelenih sredstev za to vrsto izpostavljenosti izračunajo in razkrijejo naslednje postavke:

(2)(a)    skupne dolžniške vrednostne papirje nefinančnih podjetij, vključno z bruto knjigovodsko vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso v posesti za trgovanje, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;

(2)(b)    dolžniške vrednostne papirje nefinančnih podjetij za financiranje gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, za vsak okoljski cilj, vključno z bruto knjigovodsko vrednostjo dolžniških vrednostnih papirjev v ustreznih računovodskih kategorijah za podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo (če so na voljo, 4-mestne kode NACE);

(2)(c)    dolžniške vrednostne papirje za zadevne subjekte za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, vključno z vsemi dolžniškimi vrednostnimi papirji za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, kar vključuje prehodne in omogočitvene dejavnosti.

Znesek za namene točke (2)(c) se izračuna z uporabo naslednje formule:

2(c) = (2)(c)(1) +(2)(c)(2), pri čemer:

(2)(c)(1) predstavlja dolžniške vrednostne papirje, pri katerih je uporaba prihodkov znana;

(2)(c)(2) predstavlja dolžniške vrednostne papirje, pri katerih uporaba prihodkov ni znana.

Kreditne institucije za namene točke 2(c)(1) upoštevajo naslednje:

(2)(c)(1)(a) Kreditne institucije upoštevajo skupno bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti do okoljsko trajnostnih obveznic, izdanih v skladu z zakonodajo Unije. Trenutne izdaje obveznic, ki jih izdajatelji štejejo za zelene obveznice, prihodke od katerih je treba vložiti v gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, se ocenijo glede na stopnjo usklajenosti gospodarskih dejavnosti ali financiranih projektov s taksonomijo v skladu z Uredbo (EU) 2020/852 na podlagi specifičnih informacij, ki jih izdajatelj zagotovi za izdajo. Kreditne institucije zagotovijo preglednost glede vrste gospodarske dejavnosti, ki se financira. Dvojno štetje ni dovoljeno. Če je lahko ista zelena obveznica pomembna za dva okoljska cilja, jo kreditne institucije dodelijo najpomembnejšemu cilju;

(2)(c)(1)(b) Kreditne institucije upoštevajo bruto knjigovodsko vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, vloženih v izpostavljenosti iz naslova financiranja projektov, v obsegu, v katerem so financirane dejavnosti projekta gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo. Ocena temelji na specifičnih informacijah, ki jih izdajatelj zagotovi za to izdajo. Dvojno štetje ni dovoljeno. Če je lahko ista izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomembna za dva okoljska cilja, jo kreditne institucije dodelijo najpomembnejšemu cilju. Kreditne institucije zagotovijo preglednost glede vrste gospodarske dejavnosti, ki se financira.

Za namene točke (2)(c)(2) se kreditne institucije zanašajo na ključni kazalnik uspešnosti za prihodke in ključni kazalnik za naložbe v osnovna sredstva, ki ju nasprotna stranka razkrije v skladu s členom 2 te uredbe. Znesek dolžniških vrednostnih papirjev za nefinančna podjetja je vsota bruto knjigovodske vrednosti skupnih dolžniških vrednostnih papirjev, pri katerih uporaba prihodkov ni znana, tehtana z deležem gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, z razčlenitvijo na prehodne in omogočitvene dejavnosti za vsako nasprotno stranko.

Kreditne institucije izračunajo predlagane ključne kazalnike uspešnosti za to vrsto izpostavljenosti v skladu z naslednjo formulo:

Prvi korak = (2)(b)/(2)(a).

Drugi korak = (2)(c)/(2)(b); kreditne institucije ločeno razkrijejo tisti del ključnega kazalnika uspešnosti, ki se nanaša na omogočitvene in prehodne dejavnosti, kadar je to ustrezno.

Delež zelenih sredstev za dolžniške vrednostne papirje = (2)(c)/(2)(a) na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke; (2)(c)/(2)(a) na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva.

Razkrijejo se naslednji vidiki ključnih kazalnikov uspešnosti:

(a)za stanje na podlagi skupne bruto knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev na referenčni datum razkritja;

(b)za tok na podlagi bruto knjigovodske vrednosti novih dolžniških vrednostnih papirjev v letu pred referenčnim datumom razkritja;

(c)z ločeno razčlenitvijo za omogočitvene in za prehodne dejavnosti ter za posebne kreditne aranžmaje.

1.2.1.1.1.3.(iii) Delež zelenih sredstev za deleže kreditnih institucij v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij

1.2.1.1.1.4.Kreditne institucije izračunajo in razkrijejo:

(a)delež deležev v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, glede na skupne deleže v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij. 

Števec zajema bruto knjigovodsko vrednost deležev v lastniškem kapitalu, ki niso v posesti za trgovanje, ki zajemajo finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva, ki niso v posesti za trgovanje, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter naložbe nefinančnih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja.

Imenovalec zajema skupno bruto knjigovodsko vrednost deležev v lastniškem kapitalu, ki niso v posesti za trgovanje, ki zajemajo finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in finančna sredstva, ki niso v posesti za trgovanje, po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter naložbe nefinančnih podjetij v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja;

(b)delež deležev v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, glede na deleže v lastniškem kapitalu teh nefinančnih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo.

Števec je enak bruto knjigovodski vrednosti deležev v lastniškem kapitalu, ki niso v posesti za trgovanje, na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke in ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi nefinančnega podjetja, ki mu lastniški instrumenti pripadajo, usklajenimi s taksonomijo.

Imenovalec vključuje bruto knjigovodsko vrednost deležev v lastniškem kapitalu, ki niso v posesti za trgovanje, na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke nefinančnih podjetij, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo.

(c)Delež zelenih sredstev za deleže v lastniškem kapitalu = delež deležev v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij, s katerimi se financirajo gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, glede na skupne deleže v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij.

Števec je enak bruto knjigovodski vrednosti deležev v lastniškem kapitalu, ki niso v posesti za trgovanje, tehtano s ključnim kazalnikom uspešnosti za prihodke in ključnim kazalnikom uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, kot jih razkrije nefinančno podjetje, ki mu pripadajo lastniški instrumenti.

Imenovalec vključuje skupno bruto knjigovodsko vrednost deležev v lastniškem kapitalu nefinančnih podjetij, ki niso v posesti za trgovanje.

Razkrijejo se naslednji vidiki deležev:

(a)za stanje na podlagi skupne bruto knjigovodske vrednosti deležev v lastniškem kapitalu na referenčni datum razkritja;

(b)za tok na podlagi bruto knjigovodske vrednosti deležev v lastniškem kapitalu v letu pred referenčnim datumom razkritja;

(c)z ločeno razčlenitvijo za omogočitvene in prehodne dejavnosti.

1.2.1.1.1.5.(iv) Delež zelenih sredstev za skupno financiranje v nefinančnih podjetjih (kreditiranje in deleži v lastniškem kapitalu)

Trije deleži za vsak okoljski cilj se razkrijejo na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke in, pri dolžniških vrednostnih papirjih in deležih v lastniškem kapitalu, na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke in ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva za sredstva, ki so osnova, na združeni ravni za vse bilančne instrumente financiranja, vključno z deleži v lastniškem kapitalu, v nefinančnih podjetjih.

Števec in imenovalec deležev vsebujeta bruto knjigovodsko vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu, ki so ustrezni za vsak primer posebej.

1.2.1.2.Delež zelenih sredstev za dejavnosti kreditiranja za in deleže v lastniškem kapitalu finančnih podjetij

Delež zelenih sredstev za dejavnosti kreditiranja za in deleže v lastniškem kapitalu finančnih podjetij se izračuna kot delež kreditov in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu zadevnih računovodskih portfeljev za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, za vsak okoljski cilj glede na skupne kredite in druga finančna sredstva, dolžniške vrednostne papirje in deleže v lastniškem kapitalu finančnih podjetij.

Ta delež zelenih sredstev vsebuje razkritja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam z razčlenitvijo za omogočitvene dejavnosti. Za blažitev podnebnih sprememb delež zelenih sredstev vsebuje tudi razkritja o prehodnih dejavnostih in prilagoditvenih dejavnostih. Za tiste dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter drugim okoljskim ciljem, kreditne institucije zagotovijo tudi razkritja stanj in tokov.

Števec v deležu zelenih sredstev za finančna podjetja se izračuna na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti nasprotnih strank, izračunanih v skladu s to uredbo. Znesek kreditov in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu zadevnih računovodskih portfeljev za finančna podjetja, ki jih je treba upoštevati v števcu deleža, je vsota njihove bruto knjigovodske vrednosti, tehtana z deležem gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, z razčlenitvijo za prehodne, prilagoditvene in omogočitvene dejavnosti za vsako nasprotno stranko.

Če je nasprotna stranka druga kreditna institucija, je uporabljeni ključni kazalnik uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev ter deležev v lastniškem kapitalu zadevnih računovodskih portfeljev, tehtana s „skupnim deležem zelenih sredstev nasprotne stranke, kot je opredeljen v oddelku“, tj. bruto knjigovodska vrednost, pomnožena s „skupnim deležem zelenih sredstev“ nasprotne stranke.

Če je nasprotna stranka investicijsko podjetje, se na podlagi deleža storitev v dohodkih investicijskega podjetja uporabi naslednji izračun ključnega kazalnika uspešnosti:

(a)za investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun v skladu z oddelkom A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 8 , se bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev ter deležev v lastniškem kapitalu tehta z deležem zelenih sredstev na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva, ki ga razkrijejo investicijska podjetja, tj. bruto knjigovodska vrednost se pomnoži z „vrednostjo sredstev, vloženih (dolžniški vrednostni papirji, lastniški instrumenti, denarni ustrezniki in izvedeni finančni instrumenti) v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, kot deležem vrednosti vseh vloženih sredstev“.

(b)za investicijska podjetja, razen tistih, ki poslujejo za svoj račun v skladu z oddelkom A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, se bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev ter deležev v lastniškem kapitalu tehta s ključnim kazalnikom uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva v zvezi s prihodki, tj. provizijami, opravninami in drugimi denarnimi koristmi, ki jih razkrijejo investicijska podjetja, in sicer se bruto knjigovodska vrednost pomnoži s „provizijami, opravninami in drugimi denarnimi koristmi iz naslova storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, kot deležem skupnih prihodkov iz provizij, opravnin in drugih denarnih koristi iz naslova vseh storitev in dejavnosti“.

Če je nasprotna stranka upravitelj premoženja, je ključni kazalnik uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva bruto knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev ter deležev v lastniškem kapitalu, tehtana z deležem naložb nasprotne stranke v gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, kot so določene v prilogah III in IV k tej uredbi, tj. bruto knjigovodska vrednost se pomnoži z deležem naložb upravitelja premoženja, usklajenih s taksonomijo, v skupnih sredstvih.

Za podjetja, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice, so referenčno merilo naložbe, bruto obračunane premije ali, če je ustrezno, skupni prihodki iz zavarovanja, ki izhajajo iz izračuna bodisi ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva bodisi ključnega kazalnika uspešnosti za zavarovalne posle podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama XI in X k tej uredbi.

Imenovalec je skupna bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev, dolžniških vrednostnih papirjev in deležev v lastniškem kapitalu iz zadevnih računovodskih portfeljev v finančnih podjetjih.

1.2.1.3.Delež zelenih sredstev za izpostavljenosti na drobno

Delež zelenih sredstev za izpostavljenosti na drobno do stanovanjskih nepremičnin ali kreditov za prenovo nepremičnin se izračuna kot delež kreditov gospodinjstvom, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami ali odobrenih za namene prenove nepremičnin, usklajen s taksonomijo v skladu s tehničnimi merili za pregled za stavbe, in sicer za prenovo in nakup ter lastništvo v skladu s točkami 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 oziroma 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, glede na skupne kredite gospodinjstvom, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami ali odobrene za namene prenove nepremičnin. Ta delež zelenih sredstev vključuje razkritja prehodnih dejavnosti ter razkritja stanj in tokov. Ta delež zelenih sredstev se uporablja samo za naložbe, ki so pomembne za blažitev podnebnih sprememb.

Delež zelenih sredstev za izpostavljenosti na drobno do potrošniških kreditov za nakup avtomobila se izračuna kot delež kreditov za financiranje nakupa avtomobila, skladnih s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 6.5 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju. Ta delež zelenih sredstev vključuje razkritja o tem, katere so prehodne dejavnosti, in razkritja o stanju kreditov samo za kredite, odobrene po [datum začetka uporabe te uredbe], in tokov kreditov. Ta delež zelenih sredstev se uporablja samo za naložbe, ki so pomembne za blažitev podnebnih sprememb.

Ključni kazalniki uspešnosti za izpostavljenosti na drobno, s katerimi se financirajo gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, se uporabljajo samo za cilj blažitve podnebnih sprememb.

1.2.1.3.1.1.(i) Kreditiranje stanovanjskih nepremičnin

Razkritje ključnih kazalnikov uspešnosti kreditnih institucij zajema portfelj kreditov na drobno, zlasti portfelj hipotekarnih kreditov. Ta ključni kazalnik uspešnosti se razkrije ob upoštevanju skladnosti s tehničnimi merili za pregled za stavbe iz oddelkov 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 in 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju.

Kreditne institucije razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti za svoj portfelj kreditiranja stanovanjskih nepremičnin kot delež kreditov gospodinjstvom, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, ki prispevajo k okoljskemu cilju blažitve podnebnih sprememb iz oddelkov 7.2, 7.3, 7.4, 7.5, 7.6 in 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, glede na skupne kredite gospodinjstvom, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami.

Kreditne institucije razkrijejo informacije o stanju kreditov na referenčni datum razkritja in informacije o tokovih novih kreditov v obdobju razkritja.

Števec deleža vključuje bruto knjigovodsko vrednost kreditov za stanovanjske nepremičnine, skladne s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju.

V števcu deleža kreditne institucije upoštevajo tudi kredite za prenovo stavbe ali hiše v skladu s tehničnimi merili za pregled za stavbe v skladu z oddelki 7.2, 7.3, 7.4, 7.5 in 7.6 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju

Imenovalec vključuje skupno bruto knjigovodsko vrednost kreditov gospodinjstvom, zavarovanih s stanovanjskimi nepremičninami, povečano za skupno bruto knjigovodsko vrednost kreditov gospodinjstvom za prenovo nepremičnin, pri čemer se prepreči dvojno štetje kreditov, če so slednji zavarovani krediti.

1.2.1.3.1.2.(ii) Izpostavljenosti na drobno – potrošniški krediti za nakup avtomobila

Kreditne institucije razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti za kredite gospodinjstvom za nakup motornega vozila (krediti za nakup avtomobila). Ključni kazalnik uspešnosti je delež kreditov, povezanih z avtomobili, skladnimi s tehničnimi merili za pregled v skladu z oddelkom 6.5 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju.

Kreditne institucije upoštevajo kredite za nakup avtomobila, odobrene od datuma začetka uporabe zahtev po razkritju, tako za ključni kazalnik uspešnosti za stanje kot za nove kredite. Posodobitev stanja kreditov, odobrenih pred datumom uporabe, se ne upošteva.

1.2.1.4.Delež zelenih sredstev za kredite in druga finančna sredstva za financiranje javnih stanovanj in druge posebne kreditne aranžmaje za javne organe

Če imajo kreditne institucije poslovni model, ki v veliki meri temelji na financiranju javnih stanovanj, razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z deležem, v katerem so stavbe, katerih nakup financira kreditna institucija, skladne s tehničnimi merili za pregled v skladu z oddelkom 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju. Kreditna institucija oceni in razkrije ta delež zelenih sredstev kot delež kreditov občinam za financiranje javnih stanovanj, skladnih s tehničnimi merili za pregled v skladu z oddelkom 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, glede na skupne kredite občinam za financiranje javnih stanovanj. Kreditna institucija vključi razkritja stanj in tokov.

Metodologija za izračun števca in imenovalca je enaka metodologiji za kreditiranje stanovanjskih nepremičnin.

Za financiranje drugih dejavnosti in sredstev razen javnih stanovanj kreditne institucije upoštevajo bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti iz naslova financiranja projektov do javnega organa v obsegu in deležu, v katerem se s financiranim projektom financira gospodarska dejavnost, usklajena s taksonomijo. Ocena, ali je ta zahteva izpolnjena, temelji na informacijah, ki jih zagotovi javni organ o projektu ali dejavnostih, za katere se bodo uporabili prihodki. Kreditne institucije zagotovijo informacije o vrsti gospodarske dejavnosti, ki se financira. Dvojno štetje ni dovoljeno. Če je ista izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomembna za dva okoljska cilja, jo kreditne institucije dodelijo najpomembnejšemu cilju.

1.2.1.5.Druge bilančne izpostavljenosti – zaseženo zavarovanje z nepremičninami

Kreditne institucije razkrijejo ključni kazalnik uspešnosti za delež, v katerem je njihov portfelj zaseženih poslovnih in stanovanjskih nepremičnin iz naslova zavarovanja s premoženjem, ki je v posesti za prodajo, skladen s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, z okoljskim ciljem blažitve podnebnih sprememb kot delež zaseženih poslovnih in stanovanjskih nepremičnin iz naslova zavarovanja s premoženjem, skladen s tehničnimi merili za pregled iz oddelka 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, glede na skupne zasežene poslovne in stanovanjske nepremičnine iz naslova zavarovanja s premoženjem.

Kreditne institucije razkrijejo informacije o stanju kreditov na referenčni datum razkritja in informacije o tokovih novih sredstev v obdobju razkritja.

Števec deleža vključuje bruto knjigovodsko vrednost zaseženih poslovnih in stanovanjskih nepremičnin iz naslova zavarovanja s premoženjem, skladnih s tehničnimi merili za pregled za stavbe iz oddelka 7.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju.

Imenovalec vključuje skupno bruto knjigovodsko vrednost poslovnih in stanovanjskih nepremičnin iz naslova zavarovanja s premoženjem, zaseženih s strani kreditne institucije, ki so v posesti za prodajo.

Kreditne institucije razkrijejo informacije o stanju kreditov na referenčni datum razkritja in informacije o tokovih novih kreditov v obdobju razkritja.

1.2.1.6.Skupni delež zelenih sredstev

Kreditne institucije razkrijejo informacije o skupnem deležu zelenih sredstev. Ta odraža kumulativno vrednost ključnih kazalnikov uspešnosti na podlagi izpostavljenosti, tako da se v imenovalec vključijo skupna bilančna sredstva brez izpostavljenosti iz člena 7(1), v skupnem števcu pa se seštejejo števci okoljsko trajnostnih izpostavljenosti ključnih kazalnikov uspešnosti na podlagi izpostavljenosti:

(a)skupni delež zelenih sredstev za dejavnosti financiranja, usmerjene v finančna podjetja, za vse okoljske cilje;

(b)skupni delež zelenih sredstev za dejavnosti financiranja, usmerjene v nefinančna podjetja, za vse okoljske cilje.

(c)delež zelenih sredstev za izpostavljenosti do stanovanjskih nepremičnin, vključno s krediti za prenovo nepremičnin, s ciljem blažitve podnebnih sprememb;

(d)delež zelenih sredstev za kredite na drobno za nakup avtomobila s ciljem blažitve podnebnih sprememb;

(e)delež zelenih sredstev za kredite lokalnim organom za financiranje stanovanj in druge posebne kreditne aranžmaje;

(f)delež zelenih sredstev za zasežene poslovne in stanovanjske nepremičnine iz naslova zavarovanja s premoženjem v posesti za prodajo.

Poleg skupnega deleža zelenih sredstev kreditne institucije razkrijejo odstotek sredstev, ki so izključena iz števca deleža zelenih sredstev v skladu s členom 7(2) in (3) in oddelkom 1.1.2 te priloge.

1.2.2.Ključni kazalniki uspešnosti za zunajbilančne izpostavljenosti

Kreditne institucije razkrijejo dopolnilni delež zunajbilančnih izpostavljenosti na ravni povezanosti z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, ki jih kreditne institucije upravljajo in ki usmerjajo ali prispevajo k usmerjanju kapitalskih tokov v gospodarske dejavnosti, katerih okoljsko trajnostnost je mogoče oceniti v skladu z Uredbo (EU) 2020/852:

(a)finančna jamstva za kredite in druga finančna sredstva ter druge dolžniške instrumente za podjetja in

(b)upravljana sredstva.

1.2.2.1.Delež zelenih sredstev za finančna jamstva za finančna in nefinančna podjetja (ključni kazalnik uspešnosti za finančna jamstva)

Delež zelenih sredstev za finančna jamstva za podjetja se določi kot delež finančnih jamstev, ki podpirajo dolžniške instrumente za financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, glede na vsa finančna jamstva, ki podpirajo dolžniške vrednostne papirje za podjetja. To vključuje razkritja stanj in tokov. Za blažitev podnebnih sprememb se vključijo tudi razkritja o tem, katere so omogočitvene in prehodne dejavnosti. Za prilagajanje podnebnim spremembam se vključijo tudi razkritja, katere so omogočitvene in prilagoditvene dejavnosti.

Metodologija za izračun ključnega kazalnika uspešnosti za finančna jamstva je enaka metodologiji za ključne kazalnike uspešnosti za kredite in druga finančna sredstva in/ali dolžniške vrednostne papirje za podjetja, vendar se uporablja za osnovne kredite in druga finančna sredstva/dolžniške vrednostne papirje, ki jih podpira kreditna institucija.

1.2.2.2.Delež zelenih sredstev za upravljana sredstva (ključni kazalnik uspešnosti za upravljana sredstva)

Delež zelenih sredstev za upravljana sredstva je delež upravljanih sredstev (lastniški in dolžniški instrumenti) podjetij, s katerimi se financirajo gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, glede na skupna upravljana sredstva (lastniški in dolžniški instrumenti). To vključuje razkritja stanj in tokov. Za blažitev podnebnih sprememb se vključijo tudi razkritja o tem, katere so omogočitvene in prehodne dejavnosti. Za prilagajanje podnebnim spremembam se vključijo tudi razkritja, katere so omogočitvene in prilagoditvene dejavnosti.

Metodologija za izračun ključnega kazalnika uspešnosti za upravljana sredstva je enaka metodologiji za upravitelje premoženja v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

1.2.3.Ključni kazalniki uspešnosti za storitve, ki niso kreditiranje – provizije in opravnine

Ključni kazalnik uspešnosti za prihodke iz provizij in opravnin v zvezi s storitvami, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi podjetij, usklajenimi s taksonomijo, se določi kot delež prihodkov kreditne institucije iz naslova provizij in opravnin od podjetij, ki izhaja iz produktov ali storitev, ki niso kreditiranje, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, glede na skupne prihodke iz naslova provizij in opravnin od podjetij za produkte ali storitve, ki niso kreditiranje.

Kreditne institucije razkrijejo prihodke iz naslova provizij in opravnin v zvezi z opravljenimi storitvami, ki niso kreditiranje in upravljanje sredstev, vključno z naslednjimi storitvami (kot jih poročajo institucije v skladu s predlogo 22.1 „Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin, po dejavnosti“ iz Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014):

(a)izdajanje ali druge storitve, povezane z vrednostnimi papirji tretjih oseb;

(b)sprejemanje, prenos in izvrševanje naročil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev v imenu strank;

(c)storitve svetovanja podjetjem pri združitvah in prevzemih;

(d)storitve podjetniških financ, povezane s svetovanjem o kapitalskih trgih za stranke, ki so podjetja, ali druge;

(e)provizije, povezane z zasebnim bančništvom;

(f)storitve kliringa in poravnave;

(g)skrbništvo in druge povezane storitve;

(h)plačilne storitve;

(i)prihodki iz naslova provizij in opravnin za distribucijo produktov, izdanih s strani subjektov, ki ne spadajo v bonitetno skupino, trenutnim strankam;

(j)dejavnosti servisiranja kreditov;

(k)storitve v zvezi s tujimi valutami in mednarodne transakcije.

Števec ključnega kazalnika uspešnosti vključuje prihodke iz naslova provizij in opravnin, kot so določeni v odstavku 284 Priloge V k Izvedbeni uredbi (EU) št. 680/2014, iz storitev, ki se opravljajo za podjetja, razen kreditiranja in upravljanja sredstev, in so povezane z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. To se oceni s tehtanjem prihodkov iz provizij in opravnin od vsake nasprotne stranke z deležem prihodkov in naložb v osnovna sredstva, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi podjetja, usklajenimi s taksonomijo, ki prispevajo k zadevnemu okoljskemu cilju, kot ga razkrije podjetje v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852. Za finančna podjetja je delež za nasprotno stranko, ki se uporabi, enak kot za ključne kazalnike uspešnosti za ta podjetja.

Imenovalec je skupni znesek prihodkov iz naslova provizij in opravnin od podjetij za proizvode ali storitve, ki niso kreditiranje in upravljanje sredstev.

1.2.4.Druga razkritja v deležu zelenih sredstev: Delež zelenih sredstev za trgovalni portfelj

Trgovalni portfelj se izključi iz imenovalca in ni zajet v skupnem deležu zelenih sredstev.

Kreditne institucije zagotovijo pojasnila o naložbeni politiki za trgovalni portfelj, splošni sestavi in kakršnem koli trendu v smislu prevladujočih sektorjev ter njihove povezanosti z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. Pojasnijo tudi morebitne omejitve v smislu podnebnih in okoljskih tveganj v smislu ravni povezanosti z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, in kako obvladujejo okoljska tveganja, ki bi lahko vplivala na vrednost portfelja.

Kadar ima trgovalni portfelj pomembno vlogo v poslovnem modelu kreditne institucije, zlasti kadar kreditne institucije ne izpolnjujejo pogojev iz člena 94(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali pogojev iz člena 325a(1) navedene uredbe, kreditne institucije razkrijejo kvantitativne informacije in ključne kazalnike uspešnosti, ki kažejo, v kolikšni meri institucija trguje z okoljsko trajnostnimi sredstvi in v kolikšni meri prispeva k spodbujanju trgovanja s to vrsto sredstev.

Kreditne institucije razkrijejo naslednje informacije:

(a)skupno trgovanje v obdobju razkritja z instrumenti, usklajenimi s taksonomijo, vključno z absolutnimi nakupi in absolutnimi prodajami okoljsko trajnostnih vrednostnih papirjev;

(b)skupno trgovanje v obdobju razkritja z vrednostnimi papirji, vključno s skupnimi absolutnimi nakupi in skupnimi absolutnimi prodajami vrednostnih papirjev.

Seštevek absolutnih nakupov in absolutnih prodaj okoljsko trajnostnih vrednostnih papirjev se vključi v števec specifičnega deleža zelenih sredstev za trgovalni portfelj kreditne institucije. Seštevek skupnih absolutnih nakupov in skupnih absolutnih prodaj vrednostnih papirjev se vključi v imenovalec deleža zelenih sredstev za trgovalni portfelj.

Del števca deleža zelenih sredstev za trgovalni portfelj se oceni s tehtanjem bruto knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev in lastniških instrumentov, kupljenih in/ali prodanih od vsake nasprotne stranke, z deležem prihodkov in naložb v osnovna sredstva, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi podjetja, usklajenimi s taksonomijo, ki prispevajo k zadevnemu okoljskemu cilju, kot ga razkrije to podjetje v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 in te uredbe. Za finančna podjetja je delež za nasprotno stranko, ki se uporabi, enak kot za ustrezne ključne kazalnike uspešnosti za te nasprotne stranke.

(1)    Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

(2)    Delegirana uredba Komisije (EU) .../... z dne [...] o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, C(2021) 2800/3.

(3)    Dejavnost 1 je v celoti sprejemljiva za taksonomijo. Vendar je le del dejavnosti usklajen s taksonomijo. Zato se lahko dejavnost 1 poroča tako pod A.1 kot A.2. Toda samo delež, ki se poroča pod A.1, se lahko šteje kot usklajen s taksonomijo v ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke nefinančnega podjetja.

(4)    Dejavnost 1 je v celoti sprejemljiva za taksonomijo. Vendar je le del dejavnosti usklajen s taksonomijo. Zato se lahko dejavnost 1 poroča tako pod A.1 kot A.2. Toda samo delež, ki se poroča pod A.1, se lahko šteje kot usklajen s taksonomijo v ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva nefinančnega podjetja.

(5)    Dejavnost 1 je v celoti sprejemljiva za taksonomijo. Vendar je le del dejavnosti usklajen s taksonomijo. Zato se lahko dejavnost 1 poroča tako pod A.1 kot A.2. Toda samo delež, ki se poroča pod A.1, se lahko šteje kot usklajen s taksonomijo v ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva nefinančnega podjetja.

(6)    Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(7)    Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(8)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

PRILOGA VII Ključni kazalniki uspešnosti investicijskih podjetij

VSEBINA KLJUČNIH KAZALNIKOV USPEŠNOSTI, KI JIH MORAJO RAZKRITI INVESTICIJSKA PODJETJA

1.Obseg ključnih kazalnikov uspešnosti

Razkritje ključnih kazalnikov uspešnosti in metodologije zajema in je zasnovano ločeno za vse naslednje storitve iz oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU:

(a)dejavnosti poslovanja investicijskih podjetij za svoj račun, ne glede na to, ali so investicijska podjetja glavni trgovci ali poslujejo v imenu svojih strank v skladu s točko 3 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)investicijske storitve in dejavnosti investicijskih podjetij, ki niso poslovanje za svoj račun v skladu z oddelkom A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, razen točke 3 navedenega oddelka.

Pomožne storitve, navedene v oddelku B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, so izključene iz obsega razkritij.

Investicijske storitve in dejavnosti, ki jih zajemajo zahteve glede razkritja iz člena 8 Uredbe (EU) 2020/852 in te uredbe, vključujejo naslednje:

(a)sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti;

(b)izvrševanje naročil za račun strank;

(c)poslovanje za svoj račun;

(d)upravljanje portfeljev;

(e)investicijsko svetovanje;

(f)izvedba prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(g)plasiranje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa;

(h)upravljanje MTF;

(i)upravljanje OTF.

2.Investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun

Investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun, razkrijejo naslednje ključne kazalnike uspešnosti:

2.1.Ključne kazalnike uspešnosti v zvezi z njihovimi sredstvi kot:

–delež sredstev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo, v skupnih sredstvih,

–delež sredstev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, v sredstvih, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo, in

–delež sredstev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, v skupnih sredstvih (delež zelenih sredstev).

Za izračun ključnih kazalnikov uspešnosti se upošteva naslednje:

2.2.Upoštevana podjetja, v katera se vlaga

Upoštevana podjetja, v katera se vlaga, vključujejo nefinančna podjetja, nefinančna podjetja, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2014/95/EU, finančna podjetja in finančna podjetja, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2014/95/EU.

Za podjetja, v katera se vlaga, za katera veljata člena 19a in 29a Direktive 2014/95/EU, investicijska podjetja uporabijo ključne kazalnike uspešnosti, ki jih podjetja, v katera se vlaga, razkrijejo v skladu s to uredbo. Za podjetja, v katera se vlaga, za katera ne velja Direktiva 2014/95/EU, se uporablja člen 8(3) te uredbe.

2.3.Upoštevani naložbeni instrumenti – sredstva

Za naložbene instrumente izračun ključnih kazalnikov uspešnosti zajema dolžniške vrednostne papirje, lastniške instrumente, denarne ustreznike v zvezi s podjetji, v katera se vlaga, in vsa druga sredstva.

2.4.Metodologija izračuna

V zvezi z izračunom deleža zelenih sredstev za storitve in dejavnosti investicijskih podjetij pri poslovanju za svoj račun se investicijska podjetja za vsak okoljski cilj zanašajo na ključni kazalnik uspešnosti za prihodke in ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva podjetij, v katera se vlaga.

Števec sestavlja vrednost naložb, tehtana z deležem gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, z razčlenitvijo za prehodne in omogočitvene dejavnosti podjetja, v katero se vlaga, tj. z deležem prihodkov in naložb v osnovna sredstva podjetja, v katero se vlaga, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo.

Tehtano povprečje vrednosti naložb temelji na deležu gospodarskih dejavnosti podjetij, v katera se vlaga, ki so usklajene s taksonomijo, izmerjenim z naslednjim:

(a)za podjetja, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, ključnima kazalnikoma uspešnosti za prihodke in naložbe v osnovna sredstva, ki izhajata iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama I in II;

(b)za podjetja, v katera se vlaga, ki so upravitelji premoženja, ključnima kazalnikoma uspešnosti na podlagi prihodkov in naložb v osnovna sredstva, ki izhajata iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama III in IV;

(c)za podjetja, v katera se vlaga, ki so kreditne institucije, deležem zelenih sredstev na podlagi prihodkov in naložb v osnovna sredstva, ki izhaja iz izračuna deleža zelenih sredstev podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama V in VI;

(d)za podjetja, v katera se vlaga, ki so investicijska podjetja, naložbami in prihodki, ki izhajajo iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama VII in VIII skladno z deležem storitev in dejavnosti pri poslovanju za svoj račun in poslovanju za tuj račun v dohodkih investicijskega podjetja;

(e)za podjetja, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice, naložbami, bruto obračunanimi premijami ali, če je ustrezno, skupnimi prihodki iz zavarovanja, ki izhajajo iz izračuna ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe na podlagi prihodkov ali na podlagi naložb v osnovna sredstva, ali, kjer je ustrezno, v kombinaciji s ključnim kazalnikom uspešnosti za zavarovalne posle podjetij, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice in pozavarovalnice za premoženjsko zavarovanje, v skladu s prilogama IX in X.

Za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, z namenom financiranja specifičnih dejavnosti ali projektov, ali če je podjetje, v katero se vlaga, izdalo okoljsko trajnostne obveznice, investicijska podjetja za te dolžniške vrednostne papirje na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, ocenijo, ali financirajo gospodarske dejavnosti ali projekte, usklajene s taksonomijo.

Z odstopanjem od drugega in tretjega pododstavka te točke 2.4 se dolžniški vrednostni papirji z namenom financiranja določenih opredeljenih dejavnosti ali projektov ali okoljsko trajnostne obveznice, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, vključijo v števec do vrednosti gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki se na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, financirajo s prihodki od teh obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev.

Za imenovalec skupna sredstva vključujejo vsa sredstva, ki jih investicijska podjetja vložijo za svoj račun.

3.Investicijska podjetja, ki ne poslujejo za svoj račun

Investicijska podjetja, ki ne poslujejo za svoj račun, razkrijejo naslednje ključne kazalnike uspešnosti:

3.1.Ključni kazalniki uspešnosti, povezani s prihodki, vključno s provizijami, opravninami in drugimi denarnimi koristmi, kot:

–delež prihodkov od storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo, v skupnih prihodkih od investicijskih storitev in dejavnosti;

–delež prihodkov od investicijskih storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, v prihodkih od investicijskih storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo, in

–delež prihodkov od investicijskih storitev in dejavnosti, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, v skupnih prihodkih od investicijskih storitev in dejavnosti (delež zelenih sredstev).

Za izračun ključnih kazalnikov uspešnosti se upošteva naslednje:

3.2.Upoštevane stranke

Investicijska podjetja upoštevajo stranke, ki prejemajo investicijske storitve, razen storitev poslovanja za svoj račun in pomožnih storitev, ki so nefinančna podjetja, druga nefinančna podjetja, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2014/95/EU, finančna podjetja in druga finančna podjetja, za katera ne veljata člena 19a in 29a Direktive 2014/95/EU.

Za podjetja, v katera se vlaga, za katera velja Direktiva 2014/95/EU, investicijska podjetja uporabijo ključne kazalnike uspešnosti, ki jih podjetja, v katera se vlaga, razkrijejo v skladu s to uredbo. Za podjetja, v katera se vlaga, za katera ne velja Direktiva 2014/95/EU, se uporablja člen 8(3) te uredbe.

3.3.Metodologija izračuna

Za dejavnosti investicijskih podjetij, razen poslovanja za svoj račun, števec sestavlja tehtano povprečje prihodkov (provizije, opravnine in druge denarne koristi), ki jih investicijsko podjetje ustvari glede na skupno vrednost gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v okviru dejavnosti njegovih strank. Uporablja se metodologija iz točke 2.4 te priloge.

3.4.Nadaljnje informacije

Investicijska podjetja v predlogah navedejo okoljske cilje ter naravo dejavnosti, tj. ali so omogočitvene ali prehodne.

Razkritja se opravijo po pobotu potencialnih varovanj pred tveganji in izravnav, ne glede na uporabljeni instrument, v skladu s členom 3(4) in (5) Uredbe (EU) 2012/236 Evropskega parlamenta in Sveta 1 .

(1)

   Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

PRILOGA IX Ključni kazalniki uspešnosti zavarovalnic in pozavarovalnic

1.Ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami

Ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami zavarovalnic ali pozavarovalnic predstavlja tehtano povprečje tistih naložb, ki so usmerjene v financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali so povezane z njimi. Ključni kazalnik uspešnosti se prikaže kot odstotek glede na „skupne naložbe“ in v absolutnih denarnih enotah.

Naložbe pomenijo vse neposredne in posredne naložbe, vključno z naložbami v kolektivne naložbene podjeme in udeležbami, krediti in hipotekami, opredmetenimi osnovnimi sredstvi ter po potrebi neopredmetenimi sredstvi.

Pri dodatnih razkritjih zavarovalnice ali pozavarovalnice razlikujejo med deležem naložb, povezanih s pogodbami življenjskega zavarovanja, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki polic, in deležem preostalih naložb. Razkrije se, kaj zajema delež, in sicer glede na bilančno vsoto, pri čemer se izključijo izpostavljenosti iz člena 7(1) te uredbe.

Razkritja se razčlenijo glede na okoljske cilje v odstotkih in denarnih enotah, kjer je mogoče.

Tehtano povprečje vrednosti naložb temelji na deležu gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, podjetij, v katera se vlaga, izmerjenim z naslednjim:

(a)za podjetja, v katera se vlaga, ki so nefinančna podjetja, ključnima kazalnikoma uspešnosti za prihodke in naložbe v osnovna sredstva, ki izhajata iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama I in II;

(b)za podjetja, v katera se vlaga, ki so upravitelji premoženja, ključnimi kazalniki uspešnosti na podlagi prihodkov in naložb v osnovna sredstva, ki izhajajo iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama III in IV;

(c)za podjetja, v katera se vlaga, ki so kreditne institucije, deležem zelenih sredstev na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva, ki izhaja iz izračuna deleža zelenih sredstev podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama V in VI;

(d)za podjetja, v katera se vlaga, ki so investicijska podjetja, naložbami in prihodki, ki izhajajo iz izračuna ključnih kazalnikov uspešnosti na podlagi prihodkov in na podlagi naložb v osnovna sredstva podjetja, v katero se vlaga, v skladu s prilogama VII in VIII skladno z deležem storitev in dejavnosti pri poslovanju za svoj račun in poslovanju za tuj račun v dohodkih investicijskega podjetja;

(e)za podjetja, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice, naložbami, bruto obračunanimi premijami ali, če je ustrezno, skupnimi prihodki iz zavarovanja, ki izhajajo iz izračuna ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe na podlagi prihodkov ali na podlagi naložb v osnovna sredstva (tj. deleža naložb zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen naložb v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki police, ki so usmerjene v financiranje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali so povezane z njimi), kjer je ustrezno, v kombinaciji s ključnim kazalnikom uspešnosti za zavarovalne posle podjetij, v katera se vlaga, ki so zavarovalnice in pozavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, v skladu s prilogama XI in X.

Z odstopanjem od prvega in četrtega odstavka te točke 1 se dolžniški vrednostni papirji z namenom financiranja določenih opredeljenih dejavnosti ali projektov ali okoljsko trajnostne obveznice, ki jih izda podjetje, v katero se vlaga, vključijo v števec do vrednosti gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ki se na podlagi informacij, ki jih zagotovi podjetje, v katero se vlaga, financirajo s prihodki od teh obveznic in dolžniških vrednostnih papirjev.

2.Ključni kazalnik uspešnosti v zvezi dejavnostmi prevzemanja nevarnosti v zavarovanje

Zavarovalnice in pozavarovalnice, razen življenjskih zavarovalnic, izračunajo ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z dejavnostmi prevzemanja nevarnosti v zavarovanje in prikažejo „bruto obračunane premije“ prihodkov iz neživljenjskega zavarovanja ali, če je ustrezno, prihodkov iz pozavarovanja, ki ustrezajo dejavnostim zavarovanja ali pozavarovanja, usklajenim s taksonomijo, v skladu s točkama 10.1 in 10.2. Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju. Ključni kazalnik uspešnosti je prikazan v odstotkih glede na eno od naslednjega, kot je ustrezno:

(a)skupaj bruto obračunane premije iz neživljenjskega zavarovanja;

(b)skupaj bruto obračunane premije iz pozavarovanja;

(c)skupni prihodki iz neživljenjskega zavarovanja;

(d)skupni prihodki iz pozavarovanja.

Razkritja se razčlenijo glede na okoljske cilje v odstotkih in denarnih enotah, kjer je mogoče.

Z dopolnilnimi razkritji se pojasnita obseg, v katerem se okoljsko trajnostne dejavnosti prevzemanja nevarnosti v zavarovanje cedirajo pozavarovalnici, in obseg, v katerem se trajnostne dejavnosti prevzemanja nevarnosti v zavarovanje, ki predstavljajo dejavnosti pozavarovanja, prevzemajo od drugih zavarovalnic ali pozavarovalnic.

PRILOGA X Ključni kazalniki uspešnosti zavarovalnic in pozavarovalnic

Predloga: Ključni kazalnik uspešnosti neživljenjskih zavarovalnic in pozavarovalnic za dejavnosti prevzemanja nevarnosti v zavarovanje

„Premije“ v stolpcih 3 in 4 se poročajo kot bruto obračunane premije ali, kot je ustrezno, prihodki iz dejavnosti neživljenjskega zavarovanja ali pozavarovanja.

Informacije v stolpcu 5 se poročajo v razkritjih v letu 2024 in pozneje.

Neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje sta lahko usklajena z Uredbo (EU) 2020/852 le kot dejavnost, ki omogoča prilagajanje podnebnim spremembam. Informacije, ki se poročajo v stolpcu 5, so torej enake za vse zavarovalnice in pozavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja in/ali pozavarovanja.

Kadar pozavarovalne dejavnosti podjetja vključujejo produkte, ki se uporabljajo na ravni portfelja produktov neposrednega zavarovanja, ki so osnova, in podjetje ocenjuje skladnost dejavnosti s tehničnimi merili za pregled ter merili nebistvenega škodovanja za del produktov dejavnosti pozavarovanja, ki so osnova, v skladu z odstavkom 2.3 točke 10.2 Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju („sorazmerni pristop“), je treba za informacije, sporočene v vseh stolpcih vrstice A.1.2, dosledno uporabljati sorazmerni pristop.

Predloga: Delež naložb zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so usmerjene v financiranje dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali so povezane njimi, glede na skupne naložbe

PRILOGA XI Kvalitativna razkritja za upravitelje premoženja, kreditne institucije, investicijska podjetja ter zavarovalnice in pozavarovalnice

Da bi finančnim podjetjem pomagali pri razlagi in trgom pri razumevanju teh ključnih kazalnikov uspešnosti, razkritje kvantitativnih ključnih kazalnikov uspešnosti spremljajo naslednje kvalitativne informacije:

–spremne informacije v podporo kvantitativnim kazalnikom, vključno z obsegom sredstev in dejavnosti, ki jih zajemajo ključni kazalniki uspešnosti, informacijami o virih podatkov in omejitvami;

–razlage narave in ciljev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ter razvoja gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, skozi čas od drugega leta izvajanja dalje, pri čemer se razlikuje med poslovnimi elementi ter elementi, povezanimi z metodologijo in podatki;

–opis skladnosti z Uredbo (EU) 2020/852 v poslovni strategiji finančnega podjetja, v postopkih oblikovanja produktov ter pri sodelovanju s strankami in nasprotnimi strankami;

–za kreditne institucije, ki jim ni treba razkrivati kvantitativnih informacij za trgovalne izpostavljenosti, kvalitativne informacije o usklajenosti trgovalnih portfeljev z Uredbo (EU) 2020/852, vključno s splošno sestavo, ugotovljenimi trendi, cilji in politiko;

–dodatne ali dopolnilne informacije, ki podpirajo strategije finančnega podjetja, in pomen financiranja gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ob upoštevanju njihove celotne dejavnosti.