POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Vizija za ribištvo in akvakulturo do leta 2040

Vodilni GD – pristojna enota

GD MARE, enota D3 (SRP in strukturna podpora – razvoj in usklajevanje politik)

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo

Okvirna časovnica

3./4. četrtletje 2026 (načrtovani datum sprejetja)

Dodatne informacije

Poslanica komisarju Kostasu Kadisu

Evropski pakt za oceane

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Komisar Kostas Kadis je bil v poslanici predsednice Ursule von der Leyen zadolžen za razvoj „vizije za sektor ribištva in akvakulture za obdobje do leta 2040“. Namen te vizije za ribištvo in akvakulturo do leta 2040 (vizija do leta 2040) je določiti 15-letni strateški okvir za usmerjanje razvoja politike vzdolž vrednostne verige v sektorjih ribištva, akvakulture in predelave. Vizija do leta 2040 je namenjena tudi reševanju sistemskih izzivov, ki vplivajo na sektor ribištva in akvakulture, ob hkratnem zagotavljanju njegove trajnostnosti in dolgoročne konkurenčnosti.

Temeljno načelo vizije do leta 2040 bo povezovanje različnih pobud Komisije na podlagi prognostične študije The Fishers of the Future (Ribiči prihodnosti), evropskega pakta za oceane in tekoče ocene uredbe o skupni ribiški politiki, da bi se uskladile s prednostnimi nalogami EU in temeljile na pridobljenih izkušnjah. Pobuda bo vključevala načrt za energetski prehod na področju ribištva in akvakulture EU, ki bo pripravljen vzporedno, ter zagotavljala splošni okvir za Strategijo EU za zunanje delovanje na področju ribištva, katera bo sprejeta istočasno kot vizija do leta 2040. Usklajena bo tudi s strategijo za odpornejše obalne skupnosti in otoke.

Tako bo vizija do leta 2040 del sedanje agende Komisije za poenostavitev predlaganega proračuna EU za obdobje 2028–2034, kompasa za konkurenčnost, vizije za kmetijstvo in prehrano, unije spretnosti, agende za potrošnike do leta 2030, strategije za biogospodarstvo, in uredbe o obnovi narave. 

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Zahvaljujoč stalnim prizadevanjem ribičev, proizvajalcev v akvakulturi, znanstvene skupnosti ter uprav EU in nacionalnih uprav se trajnostnost sektorja ribištva in akvakulture v EU stalno izboljšuje, saj je zdaj v EU prelovljenih veliko manj staležev kot pred 20 leti. Kljub temu se sektor ribištva in akvakulture EU še naprej spoprijema z velikimi izzivi, od katerih so nekateri stari, drugi pa novi.

Več staležev rib se še vedno izkorišča zunaj varnih bioloških meja, med drugim zaradi prekomernega ribolovnega pritiska. Vendar evtrofikacija, onesnaževanje in podnebne spremembe pomenijo dodatne ovire za doseganje trajnostnosti. Še ena težava je uničevanje morskih habitatov, ki ga na primer povzročajo ribolov in druge pomorske dejavnosti, zlasti uporaba orodja, ki negativno vpliva na biotsko raznovrstnost ali morske ekosisteme. Okoljski povzročitelji stresa in vse večji vpliv podnebnih sprememb skupaj s spremenljivo gospodarsko uspešnostjo sektorja, upadanjem zaposlovanja in vse večjim pomanjkanjem delovne sile ogrožajo dolgoročno sposobnost preživetja sektorja ribištva in akvakulture EU.

Poleg tega težki delovni pogoji v sektorju, za katere plače niso sorazmerne, ter negotovost glede prihodnje sposobnosti preživetja podjetij in naložb mlade odvračajo od tega, da bi vstopili v ta sektor, kar ovira generacijsko pomladitev in prispeva k eksistencialni krizi v številnih lokalnih skupnostih. Zaradi dejstva, da je ribiški sektor še vedno močno odvisen od fosilnih goriv in da so nekatere vrste akvakulture zelo energijsko intenzivne, je sektor še posebej občutljiv na nihanja cen energije iz fosilnih goriv, poleg tega pa ogroža trajnostnost proizvodov iz ribištva in akvakulture. Zaradi širšega razvoja dogodkov, vključno s konkurenco za pomorski prostor (obnovljivi viri energije na morju, kabli na morskem dnu, morska zavarovana območja) in geopolitičnimi spremembami (brexit ali ruska vojna agresija proti Ukrajini), so se obeti za sektor dodatno zapletli.

Brez jasne strateške usmeritve bo težko najti skladne rešitve politike, kar bo posledično privedlo do manjše konkurenčnosti, večjih okoljskih tveganj, počasnejšega energetskega prehoda, večjih tveganj za prehransko varnost in nadaljnjega pomanjkanja delovne sile. Obravnavanje teh dejavnikov je zato ključnega pomena za zagotovitev trajnostnega, konkurenčnega in družbeno izvedljivega ter dinamičnega sektorja ribištva in akvakulture EU do leta 2040.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

EU ima izključno pristojnost za ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike. Na področjih, kot sta akvakultura in tržna politika, kjer je pristojnost deljena z državami članicami, se uporablja načelo subsidiarnosti. To načelo opredeljuje okoliščine, v katerih mora ukrepati EU in ne države članice same.

Z vizijo do leta 2040 bo zagotovljena krovna strateška usmeritev za vse ukrepe EU na področju ribištva in akvakulture. S to bistveno pobudo bodo zagotovljeni usklajeno ukrepanje ter perspektiva in usmeritev za prihodnji sektor ribištva in akvakulture EU, bodisi za zadeve, ki so v izključni pristojnosti EU ali za zadeve, ki so v deljeni pristojnosti z državami članicami.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

V okviru vizije do leta 2040 bo zagotovljen skladen okvir za rezultate politike, povezane s potrebami sektorja ribištva in akvakulture EU. Temeljila bo na tekočih razpravah o doseganju enakih konkurenčnih pogojev, krepitvi prehranske varnosti, ohranjanju morskih bioloških virov ter izvajanju reform in inovacij. Na podlagi teh razprav naj bi izboljšali konkurenčnost, generacijsko pomladitev ter spretnosti, pospešili zeleni, digitalni in socialni prehod ter razvili obalne in otoške skupnosti. Poleg tega bo vizija do leta 2040 obravnavala dostop do financiranja za doseganje teh ciljev in se osredotočila na poenostavitev, da bodo ti doseženi na stroškovno učinkovit način.

V viziji do leta 2040 bo predstavljen celosten pristop, v okviru katerega bo predlagana skladna prihodnja usmeritev za vse vidike ribiških in akvakulturnih dejavnosti, vključno s povpraševanjem potrošnikov, oskrbo s hrano iz vodnega življa, prilagojeno delovno silo in optimiziranimi proizvodnimi orodji (plovila, ribogojnice, pristanišča itd.). Komisija si bo pri pripravi vizije do leta 2040 prizadevala opredeliti najpomembnejše gospodarske, socialne in okoljske kompromise ter jih dosledno obravnavala, s čimer bo zagotovila pot za preoblikovanje sektorja do leta 2040. Pri teh kompromisih bo treba upoštevati tudi prihodnje negotovosti, povezane na primer z geopolitično nestabilnostjo in vplivi podnebnih sprememb.

Natančneje, vizija do leta 2040 bo morala zajemati vidike, kot so prihodnost skupne ribiške politike, gospodarska uspešnost flote EU, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, razvoj sistema hrane iz vodnega življa EU, priložnosti za poenostavitev, da se zagotovi ustrezno izvajanje zakonodajnih okvirov, poti za energetski prehod, da bi v tem sektorju do leta 2050 dosegli ogljično nevtralnost, zeleni in digitalni prehod sektorja, privlačnost sektorjev z vidika zaposlovanja, generacijska pomladitev, vprašanja prostorskega načrtovanja in priložnosti za zagotavljanje financiranja odpornih poslovnih modelov s posebnim poudarkom in ukrepi, prilagojenimi regijam s specifičnimi potrebami.

Kot je navedeno v paktu za oceane, bo v viziji do leta 2040 predlagan načrt za sektorje ribištva, akvakulture in predelave. Poleg tega ga bo spremljala strategija EU za zunanje delovanje na področju ribištva, ki je predlagana tudi v okviru pakta za oceane. Časovni načrt za energetski prehod, ki bo vključen v sporočilo o viziji do leta 2040, bo namenjen temu, da se olajša energetski prehod sektorja ribištva in akvakulture EU, tako da se zmanjša njegova odvisnost od fosilnih goriv in poveča energijske učinkovitosti s sprejetjem nizkoogljičnih in ogljično nevtralnih virov energije.

Vizija do leta 2040 bo predložena kot sporočilo Komisije, z njo pa bo določena strateška usmeritev za sektor ribištva in akvakulture EU do leta 2040. Ni mišljena kot akcijski načrt ali časovni načrt, zato izvedbeni načrt ni potreben.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Vizija do leta 2040 bo predstavljena v sporočilu Komisije. Ker bo v njej določen okvir ukrepov politike in ne posebni instrumenti, ocena učinka ne bo potrebna.

Strategija posvetovanja

Komisija si bo prizadevala zbrati informacije od različnih deležnikov, vključenih v vrednostno verigo ribištva in akvakulture. Poleg tega bo njena strategija posvetovanja izrecno usmerjena v doseganje soglasja o skupni viziji za prihodnost sektorja do leta 2040 med interesnimi skupinami in javnimi organi.

Strategija posvetovanja bo torej združevala poziv k predložitvi dokazov in ciljno usmerjene posvetovalne dejavnosti, zajemala pa bo tudi ugotovitve partnerstva za energetski prehod, vključno s sklepi konference na visoki ravni, ki je potekala februarja 2026. Namen postopka posvetovanja je deležnikom omogočiti, da vizijo za ribištvo in akvakulturo do leta 2040 oblikujejo na sodelovalen in vključujoč način, tako da prisluhnejo mnenjem vseh deležnikov.

Posvetovanje bo zajemalo mnenja in stališča nacionalnih uprav, regionalnih in lokalnih oblasti, sektorjev ribištva, akvakulture in predelave, delavcev in drugih akterjev v vrednostni verigi, nevladnih organizacij, akademskih krogov, sindikatov, raziskovalnih ustanov in državljanov.

Skupine deležnikov se bo spodbujalo tudi k izmenjavi vseh dokumentov, ki so jih pripravile in v katerih je predstavljena njihova vizija za ta sektor.

Namen posvetovanja

Namen posvetovanja je zbrati stališča deležnikov, da bi oblikovali vizijo do leta 2040, in z vključevanjem deležnikov spodbuditi občutek njihove odgovornosti za njene rezultate. Za uspeh vsake vizije je potrebna podpora vseh vpletenih, in sicer tistih, ki imajo lasten interes za uspešen sektor ribištva in akvakulture EU. Komisija tega cilja ne more doseči sama.

Ciljna skupina

Nacionalne uprave, regionalne in lokalne oblasti, akterji v vrednostni verigi (ribištvo, akvakultura, predelovalci, uvozniki, trgovci na drobno, pristanišča, infrastruktura, ladjedelništvo, potrošniki itd.), organizacije civilne družbe (podjetja, nevladne organizacije, sindikati), akademski krogi in raziskovalne ustanove.