Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document Ares(2023)8676778

Commission proposal for a Council Recommendation on Research Security

POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja. Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov pobude

Krepitev varnosti raziskav v Evropi

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za raziskave in inovacije, enota F.2

Verjetna vrsta pobude

Predlog Komisije za priporočilo Sveta

Okvirna časovnica

1. četrtletje 2024

Dodatne informacije

Evropska komisija, GD za raziskave in inovacije (2022): Delovni dokument služb Komisije o obravnavanju tujega vmešavanja v raziskave in inovacije, https://data.europa.eu/doi/10.2777/513746

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje 

Komisija je v sporočilu o evropski strategiji za gospodarsko varnost (JOIN(2023) 20) napovedala, da bo predlagala ukrepe za izboljšanje varnosti raziskav, s čimer bo zagotovila uporabo obstoječih orodij ter opredelila in odpravila morebitne preostale vrzeli. To naj bi storila ob hkratnem ohranjanju odprtosti inovacijskega ekosistema.

Varnost raziskav je povezana z obravnavanjem morebitnih tveganj, povezanih z mednarodno naravo znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja. Med njimi so zlasti tveganja, povezana z neželenim prenosom znanja, tujim vmešavanjem ter kršitvami etike ali integritete.

Cilj predloga Komisije za priporočilo Sveta, ki temelji na globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam (COM(2021) 252) in delovnem dokumentu služb Komisije o obravnavanju tujega vmešavanja v raziskave in inovacije (SWD(2022) 12), je uporabiti enak pristop za vse države, da bi se izognili vsem oblikam diskriminacije in stigmatizacije.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala 

Odprtost in mednarodno sodelovanje sta ključnega pomena za raziskave na svetovni ravni. Vendar se zaradi vse večjih mednarodnih napetosti in geopolitične pomembnosti raziskav in inovacij naši raziskovalci in akademiki pri sodelovanju na svetovni ravni vse pogosteje soočajo s tveganji.

Souporaba občutljivih tehnologij lahko ogrozi nacionalno varnost, če se uporablja za vojaške namene (neželeni prenos tehnologije). Akademsko izobraževanje in raziskave so lahko tarča neupravičenega vpliva drugih držav ali iz drugih držav z namenom razširjanja ali manipulacije določenih diskurzov (tuje vmešavanje). Tehnologije se lahko uporabljajo tudi za zatiranje ali spodkopavanje temeljnih vrednot v EU in drugod (kršitve etike ali integritete).

Zato je bistveno, da se evropske raziskovalne organizacije, tako javne kot zasebne, podprejo in opolnomočijo pri obravnavanju teh tveganj, pri čemer je treba zagotoviti, da se raziskave in inovacije ne zlorabljajo na način, ki bi vplival na našo varnost ali kršil naše etične norme. Varnost raziskav moramo povečati z ozaveščanjem in krepitvijo odpornosti raziskovalcev in akademikov po vsej Evropi.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti) 

Pravna podlaga

Pobuda spada na področje politike „raziskave in tehnološki razvoj“, na katerem si EU in njene države članice delijo pristojnosti (t. i. deljena pristojnost) v skladu s členom 4(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

EU si na podlagi člena 179 PDEU prizadeva okrepiti svoje znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem evropskega raziskovalnega prostora. Med drugim želi spodbujati podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, raziskovalna središča in univerze pri njihovih visokokakovostnih raziskovalnih in tehnološkorazvojnih dejavnostih. V členu 181 PDEU je določeno, da EU in države članice usklajujejo svoje raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti, da bi zagotovile skladnost med nacionalnimi politikami in politiko Unije.

Člen 292 PDEU zagotavlja pravno podlago, po kateri lahko Svet sprejme priporočila na predlog Komisije.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Čeprav so nacionalne vlade v najboljšem položaju, da stopijo v stik s svojimi univerzami in drugimi raziskovalnimi organizacijami ter jih podpirajo pri sprejemanju potrebnih ukrepov, sta potrebna sodelovanje in usklajevanje na ravni EU, da se zagotovi pravilno delovanje evropskega raziskovalnega prostora in zmanjšajo razlike zaradi različnih nacionalnih ukrepov za varnost raziskav.

Ozaveščenost o tveganjih trenutno ni enako prisotna po vsej EU. Vse več držav članic in akterjev na področju raziskav in inovacij razvija in uvaja namenske zaščitne ukrepe, medtem ko se drugi teh tveganj še vedno ne zavedajo, kar ustvarja ranljivosti, ki bi jih bilo mogoče zlahka izkoristiti. V nekem trenutku lahko te razlike povzročijo celo pritisk, da se izključijo partnerji iz držav EU, ki nimajo vzpostavljenih ukrepov za zmanjšanje tveganja ali pa so ti nezadostni. Zato je nujna minimalna raven doslednosti pristopa po vsej EU.

Pravni status te pobude bi moral zagotoviti podporo in odgovornost držav članic, pri čemer pa bi se ukrepi opirali predvsem na samoupravo sektorja raziskav in inovacij v skladu z akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako 

Splošni cilj pobude je podpreti države članice in raziskovalne organizacije, tako javne kot zasebne, pri obravnavanju tveganj za varnost raziskav, pri čemer je treba zagotoviti, da se raziskovalne in inovacijske dejavnosti ne zlorabljajo na način, ki bi vplival na varnost EU ali kršil etične norme.

V ta namen bodo v predlogu Komisije za priporočilo Sveta o varnosti raziskav določena vodilna načela za odgovorno internacionalizacijo in ključni ukrepi politike na nacionalni in sektorski ravni za povečanje varnosti raziskav. Na koncu jim bodo sledile tudi pobude na ravni EU za podporo prizadevanjem držav članic in sektorja.

Morebitna vodilna načela za odgovorno internacionalizacijo vključujejo:

§spodbujanje samouprave sektorja ob polnem upoštevanju akademske svobode in institucionalne avtonomije;

§vzpostavitev vsevladnega okvira za podporo in krepitev vloge sektorja, zlasti s povezovanjem strokovnega znanja na področju raziskav in inovacij ter varnosti;

§podpiranje vsesektorskega pristopa, vključno s temeljnimi in uporabnimi raziskavami ter visokošolskim izobraževanjem;

§oblikovanje sorazmernih zaščitnih ukrepov na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju;

§osredotočanje na tveganja za nacionalno varnost ter preudarke, povezane z etiko in integriteto;

§uporabo enakega pristopa za vse države v izogib vsem oblikam diskriminacije in stigmatizacije.

Morebitni ključni ukrepi politike na nacionalni in sektorski ravni vključujejo:

§sprejetje celovitega in skladnega pristopa k zaščitnim ukrepom na nacionalni ravni ter na ravni sektorja raziskav in inovacij ob hkratnem prizadevanju za večjo usklajenost po vsej Evropi na vseh ravneh;

§naložbe v izboljšanje razumevanja sektorskih groženj in odpornosti sektorja;

§podpiranje raziskovalnih organizacij pri njihovih prizadevanjih za razvoj postopkov skrbnega pregleda in obvladovanja tveganj ter dodeljevanje odgovornosti znotraj organizacije;

§pozivanje nacionalnih agencij za financiranje, da spodbujajo upravičence k opredelitvi in obravnavanju vprašanj v zvezi z varnostjo raziskav v svojih projektih.

Morebitna podpora na ravni EU bi lahko vključevala:

§olajševanje vzajemnega učenja in usklajevanja med državami članicami in deležniki ter oblikovanje izkustvenih skupnosti po vsej Evropi;

§podpiranje razvoja praktičnih smernic in orodij skrbnega pregleda za raziskovalne organizacije;

§spremljanje, kako države članice upoštevajo vodilna načela in ključne ukrepe politike iz priporočila.

S tem pozivom k predložitvi dokazov želi Komisija pridobiti povratne informacije, zamisli in prispevke širokega kroga anketirancev o vseh treh delih priporočila – vodilnih načelih, ključnih ukrepih politike in pobudah na ravni EU. 

Verjetni učinki

Če bi bil predlog Komisije za priporočilo Sveta o varnosti raziskav sprejet, bi bili v njem prvič predstavljeni skupna opredelitev vprašanja, soglasje o nujnosti njegove obravnave in skupna vizija o učinkovitem odzivu politike. Priporočilo bi predstavljalo referenčno točko in vir navdiha za javne organe držav članic, univerze in druge raziskovalne organizacije, kar bi prispevalo k ozaveščanju in razvoju učinkovitih pristopov za povečanje varnosti raziskav.

Podpiralo bi države članice in raziskovalne organizacije pri razvoju in izvajanju učinkovitih in sorazmernih politik/ukrepov. Poudarjalo bi pomen mednarodnega sodelovanja in odprtosti v skladu z načelom „odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno“. Prav tako bi z uporabo razmeroma operativnega pristopa pokazalo, kateri ukrepi za obvladovanje tveganj bi se lahko izvajali na način, ki bi spoštoval akademsko svobodo in institucionalno avtonomijo, hkrati pa preprečil diskriminacijo in stigmatizacijo. Zato bi priporočilo pomembno vplivalo na ozaveščanje in krepitev odpornosti po vsej Evropi.

Prihodnje spremljanje

V predlogu Komisije za priporočilo Sveta bo določen način spremljanja in nadaljnjega ukrepanja v zvezi z napovedanimi ukrepi, pri čemer se bodo v celoti izkoristile možnosti, ki jih ponujajo strukture upravljanja evropskega raziskovalnega prostora.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka  

Ocena učinka ne bo izvedena. Pobuda „Krepitev varnosti raziskav v Evropi“ bo predstavljena v obliki predloga Komisije za priporočilo Sveta, ki je nezavezujoč akt EU. Zato bo njen učinek v veliki meri odvisen od sodelovanja držav članic in sektorskih organizacij ter njihove pripravljenosti za ukrepanje.

Pobuda temelji na več virih, med drugim na številnih srečanjih strokovnjakov in povratnih informacijah k temu pozivu k predložitvi dokazov. Potreba po oceni učinka prihodnjih ukrepov, napovedanih v priporočilu, bo pravočasno obravnavana v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje.

Strategija posvetovanja 

Pobuda temelji na delovnem dokumentu služb Komisije o obravnavanju tujega vmešavanja v raziskave in inovacije (SWD(2022) 12), ki je bil pripravljen s tesnim sodelovanjem strokovnjakov in deležnikov. Od njegove objave januarja 2022 je bilo organiziranih več strokovnih srečanj s strokovnjaki iz držav članic, tudi v okviru dejavnosti vzajemnega učenja. Te strokovne razprave so bile osredotočene na boljše razumevanje vprašanja in opredeljevanje gradnikov za učinkovit odziv politike. Maja 2023 je v Svetu potekala orientacijska razprava o varnosti znanja in odgovorni internacionalizaciji, katere spoznanja bodo vključena tudi v pobudo.

Ta poziv k predložitvi dokazov bo na voljo na portalu Povejte svoje mnenje, na katerem bo lahko širok spekter anketirancev v naslednjih štirih tednih predložil mnenja in spoznanja o predlogu Komisije za priporočilo Sveta. Dobrodošle so vse povratne informacije ali dokumenti o stališčih, ki vsebujejo odgovore na vprašanja iz zgornjega polja „B“, in vsi dokazi, ki podpirajo predlog. Predložijo se lahko v katerem koli uradnem jeziku EU.

Komisija namerava izvesti tudi ciljno usmerjena posvetovanja v obliki srečanj in delavnic s poudarkom na organizacijah deležnikov na ravni EU.

Top