POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Družbena odpornost – obvladovanje podnebnih tveganj v EU

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za podnebno politiko, enota E1 Prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije

Okvirna časovnica

1. četrtletje 2024

Dodatne informacije

https://climate-adapt.eea.europa.eu/en/eu-adaptation-policy/key-eu-actions/climate_risk_assessment/index_html/ 

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno s časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

To sporočilo Komisije izhaja iz prilagoditvene strategije EU iz leta 2021, v kateri se je Komisija zavezala, da bo pripravila oceno podnebnih tveganj za celotno EU. Doprinaša tudi k cilju evropskih podnebnih pravil (člen 5), da se zagotovi kontinuiran napredek v izboljševanju prilagoditvene sposobnosti, krepitvi odpornosti in zmanjševanju občutljivosti na podnebne spremembe.

Kot navaja zadnje, šesto ocenjevalno poročilo (AR6) Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), podnebne spremembe povzročajo neizogibna povečanja fizičnih vplivov. Ker obstaja vse več dokazov za zgodnji nastanek ekstremnih vremenskih in drugih vplivov podnebnih sprememb, je cilj sporočila, da se EU bolje pripravi na tveganja, ki jih za družbo predstavljajo vse večje podnebne nevarnosti. Osnovano bo na neodvisnem znanstvenem poročilu o oceni evropskih podnebnih tveganj, ki naj bi bilo objavljeno spomladi 2024, in bo dopolnjevalo oceno napredka pri prilagajanju na nacionalni ravni.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, ki je leta 2020 že doseglo 1,1 °C. Zaveze na svetovni ravni trenutno niso zadostne za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma, temveč kažejo na krivuljo 2,4–2,6 °C do konca stoletja. V ta namen EU sprejema ambiciozne blažilne ukrepe in se zavzema za odločnejše blažilne ukrepe na svetovni ravni. Hkrati je neizogibno, da se bodo v bližnji prihodnosti povečale fizikalne nevarnosti, ne glede na scenarij glede emisij, kar bo vse bolj vplivalo na podnebje, kot je razvidno iz vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov v EU in po svetu. Prav tako mora biti EU pripravljena, če se izkaže, da ukrepanje na svetovni ravni ni zadostno in/ali da občutljivost podnebnega sistema prej privede do hujših vplivov.

Da bi zmanjšali vpliv vse večjih podnebnih tveganj za EU in preprečili, da trenutne politične odločitve povečajo taka tveganja za prihodnje generacije, jih je treba nujno in proaktivno obvladovati. V ta namen morajo snovalci politik EU sprejeti informirane odločitve o tem, kaj so sprejemljive ravni tveganj. Brez take presoje podnebnih tveganj bi EU svoje države članice pustila izpostavljene pretresom in nestabilnosti, ki bi se jim sicer bilo mogoče izogniti. Podnebna tveganja se lahko dopolnjujejo z drugimi dejavniki tveganja, vključno z družbenimi (družbeno-ekonomski status, spol, starost, zdravstveno stanje in etnična pripadnost), okoljskimi in gospodarskimi dejavniki. Ker so mnoga področja politike, kot so zdravstvo in socialno varstvo, trg dela, energijski, prehranski in stavbni sektor ali mestna politika, izrazito izpostavljena in občutljiva na podnebne spremembe, bi lahko imelo neuspešno obvladovanje podnebnih tveganj znatno negativne posledice za Evropejce in Evropejke in bi lahko vplivalo na njihovo zaupanje v EU.

Zato bo sporočilo ugotovilo, katera so nadaljnja delovna področja za boljše obvladovanje s tem povezanih tveganj v EU. Cilj je zagotoviti, da lahko snovalci politik sprejemajo informirane odločitve o sprejemljivosti tveganj in kompromisov pri zmanjševanju teh tveganj.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Podnebne spremembe so čezmejni (tako kopenski kot morski) problem in vplivajo na vse države članice, kot tudi na odnose EU z državami, ki niso članice EU. To lahko sproži potrebo po ukrepanju na ravni EU, ki bi dopolnilo in okrepilo ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Podnebna tveganja lahko tudi bistveno vplivajo na izvajanje politik EU. Sporočilo je zato primerno sredstvo, s katerim lahko začnemo prepoznavati različne nosilce tveganj in pogoje, v katerih se tveganja prenašajo med različnimi ravnmi upravljanja.

Pravna podlaga

To sporočilo temelji na členu 191 (okoljske politike) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Praktična potreba po ukrepanju EU

Ukrepanje EU je primerno glede na možne prenose tveganja med različnimi ravnmi upravljanja in različnimi področji politike, kjer ima EU različne stopnje pristojnosti. Sporočilo je tudi podlaga za zagotavljanje, da politike in programi EU ne povečujejo tveganj, temveč jih zmanjšujejo.

Priporočila za obvladovanje podnebnih tveganj bi lahko vplivala na vrsto politik EU. Primeri področij, ki bi jih bilo treba upoštevati, so vplivi na gospodarsko dejavnost, zaposlovanje, enotni trg, teritorialno kohezijo, okolje, energijo, javno zdravje, prehransko varnost, distribucijske posledice in trgovino. Pri pripravi predlogov za nadaljnje korake bo sporočilo upoštevalo, kje bi bil usklajen pristop EU bolj koristen v primerjavi z alternativnimi možnostmi, ob upoštevanju pristojnosti in področij ukrepanja EU. Sporočilo bo podprlo pripravljenost in z dokazi podprto snovanje politik pri blaženju podnebnih tveganj.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Glede na vse pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave, suše in vročinski valovi, in na podlagi znanstvene ocene bo Komisija okrepila svoja prizadevanja za izboljšanje pripravljenosti na podnebna tveganja v EU. Cilj sporočila je zagotoviti, da bodo prihodnje politike EU lahko upoštevale in izrecno določile sprejemljive ravni podnebnih tveganj.

Prilagoditvena strategija EU zagotavlja splošni okvir za povečanje odpornosti EU na podnebne spremembe. V dopolnitev drugih elementov strategije bo v znanstvenem poročilu o oceni evropskih podnebnih tveganj opredeljeno, kako so podnebna tveganja geografsko in časovno porazdeljena; kako bi se ta lahko potencirala; kateri so kanali prenosa na družbene sisteme; in katere politike ali organi so izpostavljeni ali pristojni, da jih obravnavajo. To kartiranje bi moralo objasniti porazdelitev prevzemanja tveganj med evropskimi institucijami in državami članicami.

Sporočilo bo upoštevalo dokaze in predstavilo korake za kratkoročno in dolgoročno napredovanje v podnebni odpornosti. Vključevalo bi lahko ukrepe za oblikovanje sektorskih politik in programov, boljšo uporabo obstoječih in razvoj novih orodij ter pristopov k ukrepanju EU, odvisno od dokazov, predstavljenih v znanstvenem poročilu o oceni evropskih podnebnih tveganj, prek posvetovalnih postopkov in drugih kanalov.

Verjetni učinki

V sporočilu bodo opredeljena področja, ki so ključna za obravnavanje podnebnih tveganj v prihodnjih delovnih programih, večletnem načrtovanju in političnih predlogih Komisije. Osveščalo bo snovalce politik in odločevalce na različnih ravneh in s tem omogočilo premišljene, z dokazi podprte izbire v zvezi z obvladovanjem podnebnih tveganj v prihodnjih desetletjih. Čeprav ni pričakovati, da bo imelo znatne neposredne gospodarske, družbene ali okoljske učinke, naj bi sporočilo prispevalo k zmanjšanju podnebnih tveganj in podprlo cilje trajnostnega razvoja.

Prihodnje spremljanje

Spremljanje napredka v prilagoditvenih ukrepih se izvaja v skladu z zahtevami podnebnih pravil in drugimi v ta namen določenimi okviri za poročanje.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Komisija ne bo izvedla ocene učinka te nezakonodajne pobude. Sporočilo bo namreč temeljilo na dokazih in ugotovitvah neodvisnega znanstvenega poročila, ki ga bo objavila Evropska agencija za okolje. Poročilo naj bi izpostavilo področja, na katerih bi morale prihajajoče pobude upoštevati podnebna tveganja. Vendar pa bodo posamezne nadaljnje spremembe sektorskih politik in programov EU odvisne od zahtev po boljši pravni ureditvi, vključno z oceno učinka. Čeprav se pričakuje, da bo sporočilo prispevalo k zmanjšanju podnebnih tveganj, naj tako samo po sebi ne bi imelo znatnih neposrednih gospodarskih, družbenih ali okoljskih učinkov.

Strategija posvetovanja

Poziv k predložitvi dokazov želi pridobiti dodatne dokaze iz širokega nabora deležnikov o potrebi in vrstah ukrepov na ravni EU za obvladovanje tveganj zaradi podnebnih nevarnosti, kar dopolnjuje dokaze, ki bodo zbrani s posvetovalnimi postopki kot podlaga za znanstveno poročilo o oceni evropskih podnebnih tveganj in s posvetovalnimi postopki sektorskih politik, ki jih izvajajo različne službe Komisije.