1.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi 1 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.1

1.2

1.3

2.

Splošne tehnične zahteve

2.1

Sistem ADDW prepozna, kdaj voznikova vizualna pozornost ni usmerjena v vožnjo, in voznika opozori prek vmesnika človek-stroj v vozilu.

2.2

Sistem ADDW je zasnovan tako, da se v dejanskih voznih razmerah čim bolj zniža stopnja sistemskih napak (lažno pozitivna).

2.3

Zasebnost in varstvo podatkov

2.3.1

Sistem ADDW deluje brez zanašanja na biometrične osebne podatke katerega koli potnika v vozilu. V tem kontekstu so biometrični osebni podatki rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi fizične osebe, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo te fizične osebe, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki. Ta zahteva sistemu ADDW ne prepoveduje uporabe podatkov iz kamer, nameščenih v vozilu, prepoveduje pa identifikacijo osebe s sistemom ADDW.

2.3.2

Sistem ADDW je zasnovan tako, da stalno beleži in hrani samo podatke, potrebne za delovanje sistema in njegovo izvajanje v sistemu zaprtega kroga.

2.3.3

Vsi osebni podatki se obdelajo v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov.

3.

Posebne tehnične zahteve

3.1

Nadzor sistema ADDW

3.1.1

Sistem ADDW se samodejno aktivira, ko hitrost preseže 20 km/h, razen če je v zahtevah iz točk 3.1.2 do 3.1.6 določeno drugače. Proizvajalec vozila lahko samodejno aktiviranje sistema ADDW nastavi pri nižji hitrosti.

Po kumulativnem obdobju do 1 minute vožnje pri hitrosti ≥ 20 km/h sistem začne meriti stanje voznika in se umeri.

3.1.2

Voznik lahko ročno deaktivira opozorilo ADDW ali sistem ADDW, odvisno od tega, katero od možnosti (ali obe) je omogočil proizvajalec vozila.

3.1.3

Sistem ADDW se lahko samodejno deaktivira v okoliščinah, ki jih vnaprej opredeli proizvajalec, zlasti v primerih:

(a)ko drug sistem trajno prevzame celotno dinamično vožnjo in je podprt z ustreznim sistemom za spremljanje voznika;

(b)ko je sistem vozila, ki ga upravlja voznik in ki vozniku pomaga trajno nadzorovati vzdolžno in prečno gibanje, aktiven in vsebuje ustrezen sistem za spremljanje voznika.

Sistem ADDW se samodejno znova aktivira takoj, ko ni več pogojev, zaradi katerih se je samodejno deaktiviral.

V zvezi s tem dinamična vožnja vključuje vse operativne funkcije in taktične funkcije v realnem času, ki so potrebne za upravljanje vozila, razen strateških funkcij, kot so načrtovanje vožnje ter izbira namembnih krajev in vmesnih točk, vključno z naslednjimi podnalogami:

(a)upravljanje prečnega gibanja vozila s krmiljenjem (operativno);

(b)upravljanje vzdolžnega gibanja vozila s pospeševanjem in zmanjševanjem hitrosti (operativno);

(c)spremljanje voznega okolja z zaznavanjem, prepoznavanjem in klasificiranjem predmetov in dogodkov ter s pripravo odziva nanje (operativno in taktično);

(d)izvršitev odziva na predmete in dogodke (operativno in taktično);

(e)manevrsko načrtovanje (taktično);

(f)izboljšanje vidnosti z osvetlitvijo, hupanjem, signaliziranjem ali gestikuliranjem (taktično).

3.1.4

Sistem ADDW se pod pogoji iz točke 3.5 ne deaktivira samodejno, lahko pa se samodejno deaktivirajo opozorila o nepozornosti sistema ADDW. Oddajanje opozoril o nepozornosti se samodejno znova aktivira takoj, ko ni več pogojev, zaradi katerih se je deaktiviralo.

3.1.5

Oddajanje opozoril o nepozornosti s strani sistema ADDW se lahko samodejno deaktivira v primeru, ko drugi sistemi za pomoč pri vožnji opozarjajo na neposredno nevarnost ali kritične razmere, vendar to ni pogoj za samodejno deaktiviranje sistema ADDW. Oddajanje opozoril o nepozornosti se samodejno znova aktivira takoj, ko ni več pogojev, zaradi katerih se je deaktiviralo.

3.1.6

Ob vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila se sistem ADDW, vključno z opozorili prek vmesnika človek-stroj, samodejno znova aktivira v normalnem načinu delovanja. Proizvajalec vozila lahko uvede in doda še druge pogoje za samodejno ponovno aktiviranje.

3.2

Okoljske razmere

3.2.1

Sistem ADDW učinkovito deluje podnevi in ponoči.

3.3

Spremljanje nepozornosti voznika

3.3.1

Sistem ADDW spremlja prisotnost voznikovega pogleda na interesnih območjih, navedenih v točkah 3.3.1.1 do 3.3.1.3.

Šteje se, da se voznikov pogled začne v očesni referenčni točki, ki je opredeljena tako:

Pri vozilih kategorij M in N je očesna referenčna točka središče očesnih točk voznika, kot je opredeljeno v Pravilniku ZN št. 46 2 (o napravah za posredno gledanje). Koordinata očesne točke je torej 635 mm navpično nad točko R vozniškega sedeža (točka „R“ je že določena glede na referenčne oznake, ki jih je določil proizvajalec vozila).

Pri vozilih kategorij M2, M3, N2 in N3, ki ne temeljijo na platformi M1, je očesna referenčna točka lahko očesna točka E2, kot je opredeljena v Pravilniku ZN št. 167 o neposrednem gledanju 3 . Očesna točka E2 je točka, ki predstavlja središčno točko med središčem voznikovega levega in desnega očesa, opredeljena pa je z odmikom od točke pete za 1 163,25 mm na osi Z in 678 mm nazaj na osi X. Položaj točke E2 na osi Y je v navpični ravnini, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino in poteka skozi središče voznikovega sedeža.

3.3.1.1

Območje 1 je določeno kot prekrivanje naslednjih območij:

(a)streha vozila;

(b)katero koli območje v vozilu, ki je zunaj (glede na smer pogleda voznika naprej pri orientaciji 0°) dveh navpičnih ravnin, ene, zasukane za +55° (v desno), in druge, zasukane za –55° (v levo), glede na vzdolžno smer vozila, pri čemer se obe ravnini sekata v očesni referenčni točki, kot je opredeljena spodaj.

Spodnji sliki prikazujeta vožnjo z volanom na levi strani.

 

3.3.1.2

Območje 2 je določeno kot združitev naslednjih območij:

(a)območje vetrobranskega stekla in oken;

(b)10° okoli območja vetrobranskega stekla in oken, gledano z očesne referenčne točke.

Spodnja slika prikazuje vožnjo z volanom na levi strani.

3.3.1.3

Območje 3 je določeno s katerim koli območjem pod ravnino, ki se nahaja 30° navzdol od voznikove očesne referenčne točke ter ki je v interakciji z območjem 1 in območjem 2, opisanima v nadaljevanju.

3.3.1.4

Dodajanje ali izključitev nekega območja iz drugega se vedno opravi z vidika voznikove očesne referenčne točke. To pomeni, da je treba pri projekciji nekega območja na drugo območje uporabiti kotno koordinato in ne prostorske koordinate.

Ko je projekcija opravljena, se lahko prostorska koordinata uporabi za opis tako dobljenega območja in poenostavitev njegovega opisa.

3.3.2

Sprožilci opozoril in primeri, ki jih zajema sistem ADDW

3.3.2.1

Voznik je opozorjen takoj, ko sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)hitrost vozila je 50 km/h ali več;

(b)pogled voznika v območje 3 traja največ 3,5 sekund v nominalnem stanju. Nenonimalna stanja, določena v delu 3, točka 1.3, lahko podaljšajo največjo časovno omejitev nominalnega stanja za dodatne 1,5 sekunde.

Kadar koli se preizkušajo pogoji iz točke (b), se uporabi dodaten rezervni čas, da se izravnajo negotovosti pri tehničnih meritvah.

3.3.2.2

Voznik je opozorjen takoj, ko sta preverjena oba naslednja pogoja:

(a)hitrost vozila je 20 km/h ali več;

(b)pogled voznika v območje 3 traja največ 6 sekund v nominalnem stanju. Nenonimalna stanja, določena v delu 3, točka 1.3, lahko podaljšajo največjo časovno omejitev nominalnega stanja za dodatne 1,5 sekunde.

Kadar koli se preizkušajo pogoji iz točke (b), se uporabi dodaten rezervni čas, da se izravnajo negotovosti pri tehničnih meritvah.

3.3.2.3

Čas, ko je voznikov pogled usmerjen v območje 3, se začne šteti, ko se aktivira sistem ADDW. Če je sistem ADDW aktiviran in lahko meri čas, se čas meri ne glede na hitrost vozila.

3.3.2.4

Čas, ko je voznikov pogled v območju 3, se ne ponastavi zaradi morebitne izkrivljene obdelave slik ali kratke spremembe smeri pogleda v območje 3, iz njega in nazaj vanj. Dovoljeno časovno odstopanje za opisane dogodke določi proizvajalec vozila, pri čemer je najmanjše časovno odstopanje 50 milisekund (hitri očesni premiki).

3.3.2.5

Proizvajalec vozila lahko v primerih iz točk 3.3.2.1 in 3.3.2.2 določi nižjo zahtevo glede najmanjše hitrosti.

3.3.2.6

Proizvajalec vozila lahko uvede dodatne strategije opozarjanja na podlagi dodatnih informacij, ki sistemu pomagajo razumeti voznikovo vedenje, kognitivno nepozornost ali neposredno okolje v vozilu.

3.4

Zahteve za vmesnik človek-stroj

3.4.1

Narava opozorila

3.4.1.1

Sistem ADDW voznika z vidnim opozorilom obvesti, z zvočnim in/ali haptičnim opozorilom pa ga opozori, in sicer čim prej po pojavu sprožilnega vedenja, opozorilo pa se lahko stopnjuje in krepi, dokler se ne preveri sprožitveni pogoj iz točk 3.3.2.1, 3.3.2.2 ali 3.3.2.6.

Šteje se, da se opozorilo začne, ko voznik dobi zvočno ali haptično opozorilo.

3.4.1.2

Opozorilo vozniku se lahko prilagodi tako, da se omogoči strategija opozarjanja, ki temelji na prejšnjih dogodkih, voznikovem vedenju, razmerah na cesti, vremenu in drugih pomembnih spremnih informacijah. Vsaka prilagoditev opozorila mora izpolnjevati tehnična merila iz točk 3.4.2 do 3.4.4.2.

3.4.2

Vidno opozorilo

3.4.2.1

Vidno opozorilo je nameščeno tako, da ga lahko voznik podnevi zlahka vidi in prepozna, ponoči pa se lahko uporablja za kakršno koli opozorilo glede pozornosti, pod pogojem, da voznika ne moti.

3.4.2.2

Vidno opozorilo je stalen ali utripajoč znak (npr. opozorilna lučka, pojavno sporočilo itd.).

3.4.3

Zvočno opozorilo

3.4.3.1

Zvočno opozorilo je tako, da ga voznik zlahka prepozna.

3.4.3.2

3.4.3.3

3.4.3.4

3.4.4

Haptično opozorilo

3.4.4.1

Haptično opozorilo je tako, da ga voznik opazi, in se zagotovi neposredno ali posredno prek katerega koli vmesnika, za katerega se pričakuje, da bo voznikovo pozornost znova usmeril k vožnji.

3.5

Opozorilo o okvari sistema ADDW

3.5.1

Trajne okvare

3.5.1.1

Ob zaznavi trajne okvare v sistemu ADDW se prikaže neprekinjen vidni opozorilni signal za okvaro.

3.5.1.2

Pred začetkom delovanja sistema ADDW se opravi vsaj eno začetno samopreverjanje ADDW. V primeru okvare, ki se zazna električno, se vozniku prikaže opozorilni signal za okvaro.

3.5.1.3

Sistem prepozna dogodek zatemnitve senzorja, ki ni začasen, ter odda in prikaže opozorilni signal za okvaro, kot je določeno v točki 3.5.1.1. Dogodek zatemnitve senzorja zajema najmanj primer, ko senzor ob aktiviranju sistema ADDW ne izmeri nobene svetlobe.

3.5.1.4

Okvare, ki aktivirajo opozorilni signal, vendar se ne zaznajo, ko je ADDW deaktiviran, se ob zaznavi shranijo, opozorilo pa ostane prikazano od zagona vozila po vsakem vklopu glavnega nadzornega stikala vozila vse do odprave okvare ali napake.

3.5.2

Začasne okvare

3.5.2.1

Ob zaznavi začasne neelektrične okvare se lahko prikaže opozorilni signal za okvaro iz točke 3.5.1.

3.5.2.2

Voznik dobi informacije o trenutni omejitvi sistema ADDW in/ali tipičnih omejitvah sistema ADDW. Zadevne omejitve so tiste, zaradi katerih sistem ADDW začasno deluje neustrezno, ker ni zaznanih dovolj obraznih potez voznika zaradi preveč elementov, povezanih z voznikom, vozilom, okoljem, ali drugih elementov, ki vplivajo na delovanje sistema ADDW in jih ni mogoče obravnavati kot nenominalno stanje. Proizvajalec vozila lahko uporabi aktivni pristop z dodatnim vidnim opozorilom in/ali pasivni pristop s pisnimi informacijami.

3.6

Določbe za redne tehnične preglede

3.6.1

Za namene rednih tehničnih pregledov vozil je mogoče preveriti naslednje lastnosti sistema ADDW:

a)njegovo pravilno stanje delovanja z opazovanjem stanja opozorilnega signala za okvaro po vklopu glavnega nadzornega stikala vozila in vsakem preizkusu indikatorja. Če je opozorilni signal za okvaro prikazan v skupnem prostoru (območju, kjer sta lahko prikazani dve ali več informacijskih funkcij/simbolov, vendar ne hkrati), je treba pred preverjanjem stanja opozorilnega signala za okvaro najprej preveriti delovanje skupnega prostora;

b)njegovo pravilno delovanje in celovitost programske opreme z uporabo elektronskega vmesnika vozila, kot je naprava iz točke I.(14) Priloge III k Direktivi 2014/45/EU 4 , kadar to dovoljujejo tehnične značilnosti vozila in so na voljo potrebni podatki. Proizvajalci vozila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/621 5 dajo na voljo tehnične podatke za uporabo elektronskega vmesnika vozila.

3.6.2

Ob homologaciji se v oceni tehnične dokumentacije iz dela 3 zaupno opišejo sredstva za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja opozorilnega signala za okvaro, ki jih je izbral proizvajalec vozila. Ta zahteva glede zaščite pa je izpolnjena tudi, kadar je na voljo sekundarni način preverjanja pravilnega stanja delovanja sistema ADDW.

1.

Splošne zahteve za preizkušanje na kraju samem

1.1

Preizkušanje na kraju samem se izvede pod pogoji, ki zagotavljajo, da sistem ADDW deluje in da lahko prikaže vsa opozorila. Pogoji se lahko simulirajo, da se olajša preizkušanje.

1.2

Naprave za preizkušanje

1.2.1

Vozilo, ki se obravnava za homologacijo, nastavljeno v privzeti konfiguraciji.

V tem okviru se privzeta konfiguracija uporablja za vozilo s premičnimi deli (tj. ki jih voznik lahko spreminja brez zunanje pomoči), ki lahko spremenijo vidljivost voznika ali njegov dostop do več prostora v sprednjem delu (vključno s streho).

Privzeta konfiguracija za preizkus vozniku omogoča, da vidi večino fiksacijskih točk v območju 3, pa tudi interakcijo s temi točkami, kot so določene v točki 1.4.2, ter da čim bolj zmanjša vplive okolja, kot so sončna svetloba, veter in dež.

1.2.2

Oprema, s katero je mogoče določiti prikazano hitrost preizkusnega vozila (dejansko ali simulirano) z natančnostjo ± 1 km/h, da se zabeležijo in potrdijo zahteve glede hitrosti, določene v točki 1.5.1.

1.2.3

Zadostno število dodatnih kamer, ki so nameščene tako, da omogočajo pregled nad preizkusnimi pogoji iz točke 2.

1.3

Preizkusni vzorec

1.3.1

Preizkušanje se izvede tako, da je na voznikovem sedežu vsaj en preizkusni voznik.

Preizkusni voznik mora imeti lastnosti, določene v točkah 1.3.1.1 do 1.3.1.4.

1.3.1.1

1.3.1.2

Brez očal ali naglavnih dodatkov, vključno s kapo ali masko.

1.3.1.3

Brez dlak na obrazu razen obrvi.

1.3.1.4

Proizvajalec vozila lahko za preizkusne voznike dovoli eno ali več lastnosti iz točk 1.3.1.2 in 1.3.1.3. Proizvajalec vozil lahko razširi območje možnega položaja voznikovih oči iz točke 1.3.1.1.

1.4

Fiksacijske točke pogleda

1.4.1

Ustrezno mesto fiksacijskih točk, ki se preizkušajo, predlaga proizvajalec vozila glede na geometrijske omejitve in omejitve zasnove kabine vozila, ki se obravnava za homologacijo.

1.4.2

Preizkušanje na kraju samem vključuje vsaj eno fiksacijsko točko na vseh naslednjih območjih, če so v vozilu, in če je mogoče, znotraj območja 3, kot je določeno v delu 1, točka 3.3.1.3:

(a)voznikovo levo koleno;

(b)voznikovo desno koleno;

(c)voznikovo naročje;

(d)prostor za noge potnika ali podobno mesto, ki gleda navzdol proti sprednjemu spodnjemu delu vozila z leve ali desne strani od voznikovega sedeža;

(e)sedežna površina potnika ali podobno mesto, ki z voznikovega sedeža gleda levo ali desno navzdol proti površini, ki je namenjena sedenju potnika, shranjevanju blaga ali omogočanju gibanja potnika v vozilu;

(f)predal ali podobno mesto pod kotom 30° (navpično) z druge strani (z voznikove strani) sprednjega dela vozila;

(g)zračniki neposredno levo od voznika;

(h)zračniki neposredno desno od voznika;

(i)instrumenti na armaturni plošči, razen polprosojnih zaslonov in zaslona, ki se nahaja na dnu vetrobranskega stekla;

(j)volan, če je opremljen z gumbi za interakcijo z informacijsko-razvedrilnim sistemom ali sistemi za pomoč;

(k)prestavna ročica;

(l)gumbi za uravnavanje ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije;

(m)zaslon informacijsko-razvedrilnega sistema;

(n)sredinska konzola, sestavljena iz sprednjega dela v bližini armaturne plošče, če je ne zajema nobena druga fiksacijska točka iz točk (a) do (m).

1.4.3

Če je voznikov položaj na sredini sprednjega dela ali blizu njega in „druga stran (z voznikove strani) sprednjega dela vozila“ ustreza dvema možnima območjema levo in desno od voznikovega položaja, tehnične službe izberejo eno od naslednjih možnosti:

(a)fiksacija pogleda se razdeli na „levo različico“ in „desno različico“ fiksacijske točke;

(b)samo če obstaja več kot ena fiksacijska točka, ki se lahko razdeli, se izmenično izvaja „leva različica“ za določeno fiksacijsko točko in „desna različica“ za drugo fiksacijsko točko – tako da se vsaj enkrat (za vsako stran) zajameta leva in desna stran.

1.5

Preizkusne hitrosti

1.5.1

Vse fiksacijske točke pogleda se preizkusijo vsaj enkrat med 20 in 35 km/h in enkrat med 50 in 65 km/h.

1.6

Okoljske razmere

1.6.1

Preizkuse je treba opraviti na vozilu v dejanskih ali simuliranih zunanjih razmerah delovanja podnevi in ponoči.

Sistemi, na katere dnevna svetloba ne vpliva, se lahko preizkušajo v dnevnih ali nočnih razmerah.

1.6.1.1

Če se preizkušanje opravlja v cestnem okolju na preizkusni stezi:

(a)podnevi: preizkušanje se začne po sončnem vzhodu in pred sončnim zahodom;

(b)ponoči: preizkušanje se začne po sončnem zahodu in pred sončnim vzhodom.

1.6.1.2

Za preizkušanje v simuliranem cestnem okolju:

(a)podnevi: razmere z razpršeno svetlobo v okolici (ISO 15008: 2017);

(b)ponoči: razmere s šibko osvetlitvijo okolice, v katerih na stopnjo prilagajanja voznika vplivata predvsem sprednji del ceste, ki ga osvetljujejo žarometi vozila in okoliške ulične luči, ter osvetljenost zaslona in instrumentov (ISO 15008: 2017).

1.7

Opredelitev časovnih pragov za opozorila

1.7.1

Osnovni prag za oddajanje opozorila o nepozornosti:

opozorilo se mora sprožiti v skladu z zahtevami iz dela 1, točki 3.3.2.1 in 3.3.2.2, pri čemer so fiksacijske točke pogleda iz dela 2, točka 1.4.2, parametri spremljanja.

2.

Postopek za preizkušanje na kraju samem

2.1

Preizkusnega voznika se pouči o delovanju sistema. Postopek poučitve je jasno dokumentiran v dokazni dokumentaciji, ki jo proizvajalec vozila predloži homologacijskim organom in tehnični službi v skladu z delom 3.

2.2

Če je treba sistem ADDW umeriti za obdobje po inicializaciji, se postopki umerjanja izvedejo med osnovno vožnjo brez vzporednih motečih dejavnosti.

2.3

Preizkušanje fiksacijskih točk pogleda

2.3.1

S preizkusnim postopkom se zaznajo primeri posameznih, neprekinjenih dolgotrajnih pogledov voznika stran od vožnje. Zaznavanje teh primerov se začne, ko sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)vozilo beleži hitrost, ki se preizkuša, v skladu s točko 1.5.1;

(b)sistem ADDW oceni, da je bil voznik pozoren vsaj 60 sekund.

2.3.2

Organ, pristojen za homologacijo, lahko določi zaporedje, v katerem se preizkušajo fiksacijske točke.

2.3.3

Med preizkusom morajo biti voznikova dejanja omejena na tista dejanja, ki se naravno pričakujejo od zadevnih fiksacijskih točk. 

2.3.4

Preizkusijo se vse fiksacijske točke, dodeljene območjem iz točke 1.4.2.

2.3.5

Pri merjenju vsake posamezne fiksacijske točke pogleda se merjenje začne takoj, ko sistem oceni, da je bil preizkusni voznik pozoren vsaj 15 sekund.

2.3.6

Proizvajalec vozila lahko prek dokumentacije iz dela 3 zagotovi informacije za opredelitev ključnega vedenja/dejavnosti, ki se za namen tega preizkusa ne bodo šteli za nepozorna dejanja.

2.3.7

Preizkusnemu vozniku se naroči, naj svoj pogled preusmeri na eno od fiksacijskih točk, pri čemer naj čim bolje upošteva zahtevo iz točke 2.3.3.

2.3.8

Preizkusni voznik ohranja pogled usmerjen na fiksacijsko točko, dokler se ne sproži opozorilo ali dokler ni pričakovani čas za opozorilo presežen za vsaj 3 sekunde.

2.3.9

Po merjenju vsake posamezne fiksacijske točke sistem oceni, da je bil voznik pozoren vsaj 15 sekund, preden se premakne na naslednjo fiksacijsko točko.

3.

Rezultati preizkusa

3.1

Meritve se obravnavajo kot lažno negativne, kadar voznik ohrani pogled usmerjen v fiksacijsko točko znotraj območja 3 iz dela 1, točka 3.3.1.3, in pod pogojem iz dela 1, točka 3.3.2.1, opozorilo o nepozornosti pa se ne sproži v 4 sekunde (kar vključuje 0,5-sekundno odstopanje zaradi negotovosti).

Meritev se lahko iz lažno negativne spremeni v „ni relevantno“, če se v pričakovanem času za sistem ADDW sproži zvočno ali haptično opozorilo iz drugega sistema vozila, ki je povezano z oceno voznikovega vedenja iz točke 2.3.6.

3.2

Meritve se obravnavajo kot lažno negativne, kadar voznik ohrani pogled usmerjen v fiksacijsko točko znotraj območja 3 iz dela 1, točka 3.3.1.3, in pod pogojem iz dela 1, točka 3.3.2.2, opozorilo o nepozornosti pa se ne sproži v 6,5 sekunde (kar vključuje 0,5-sekundno odstopanje zaradi negotovosti).

Meritev se lahko spremeni iz lažno negativne v „ni relevantno“, če se v pričakovanem času za sistem ADDW sproži zvočno ali haptično opozorilo iz drugega sistema vozila, ki je povezano z oceno voznikovega vedenja iz točke 2.3.6.

4.

Postopek ponovnega preizkusa za izločitev nepopolne ocene človeškega vedenja

4.1

Postopek ponovnega preizkusa je treba izvesti največ dvakrat za vsako fiksacijsko točko, ki je bila ocenjena kot lažno negativna v skladu s točko 3.1 in je bila preizkušena med 50 in 65 km/h, ter največ dvakrat za fiksacijsko točko, ki je bila ocenjena kot lažno negativna v skladu s točko 3.2 in preizkušena med 20 in 35 km/h.

4.2

Postopek ponovnega preizkusa mora slediti korakom preizkusnega postopka iz točk 2.1 do 2.3.9 z naslednjo prilagoditvijo:

(a)seznam fiksacijskih točk vključuje samo fiksacijske točke, ki so bile predhodno razvrščene kot lažno negativne;

(b)preizkusni voznik mora pri vsakem ponovnem preizkusu določene fiksacijske točke izvesti drugačno dejanje, povezano z nepozornim vedenjem.

Tehnične službe lahko uporabijo istega ali drugega preizkusnega voznika, če ta izpolnjuje zahteve iz točk 1.3.1.1 do 1.3.1.4.

5.

Končni rezultati preizkusa

5.1

Meritve med postopkom ponovnega preizkusa se obravnavajo kot „neuspešne“, če se fiksacijska točka ponovno preizkusi in dvakrat oceni kot lažno negativna v skladu s točko 3.1, če se preizkusi med 50 in 65 km/h. Lažno negativna meritev, ki je bila prerazvrščena kot „ni relevantno“ ali resnično pozitivna, se ne šteje več za lažno negativno in ne obravnava kot „neuspešna“. Če je bil opravljen en ponovni preizkus fiksacijske točke in je bil lažno negativen, se opravi še drugi ponovni preizkus.

5.2

Meritve med postopkom ponovnega preizkusa se obravnavajo kot „neuspešne“, če se fiksacijska točka ponovno preizkusi in dvakrat oceni kot lažno negativna v skladu s točko 3.2, če se preizkusi med 20 in 35 km/h. Lažno negativna meritev, ki je bila prerazvrščena kot „ni relevantno“ ali resnično pozitivna, se ne šteje več za lažno negativno in ne obravnava kot „neuspešna“. Če je bil opravljen en ponovni preizkus fiksacijske točke in je bil lažno negativen, se opravi še drugi ponovni preizkus.

6.

Merila sprejemljivosti

6.1

Preverjanje izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev za sisteme ADDW s preizkušanjem na kraju samem

6.1.1

Merilo neuspeha:

šteje se, da sistem ADDW ni opravil preizkušanja na kraju samem, če je med vsemi fiksacijskimi točkami pogleda iz dela 2, točka 1.4.2, preizkušenimi v skladu s postopkom iz točke 2 in po možnosti ponovno preizkušenimi v skladu s točko 4, ugotovljena ena ali več neuspešnih meritev v skladu s točko 5.

6.1.2

Merilo uspeha:

šteje se, da je sistem ADDW uspešno opravil preizkušanje na kraju samem, če merilo neuspeha iz točke 6.1.1 ni izpolnjeno.

1.

Dokumentacija

1.1

Proizvajalec vozila homologacijskemu organu in tehnični službi predloži dokumentacijo, ki vsebuje dokaze o učinkovitosti sistema ADDW.

1.2

Dokumentacija zajema opis delovanja sistema v skladu s točko 2 ter postopek potrditve sistema v skladu s točko 3.

1.3

1.4

Proizvajalec vozila v okviru opisanih omejitev sistema predloži informacije o ocenah učinkovitosti sistema ADDW na podlagi ponovnih preizkusov, v katerih je opisano, kako lahko sistem spremlja nepozornost voznika in oddaja ustrezna opozorila.

1.5

Dokumentacija se homologacijskemu organu in tehnični službi predloži pred izvedbo preizkušanja na kraju samem iz dela 2, točka 2.

2.

Delovanje sistema ADDW

2.1

Dokumentacija vsebuje tudi seznam z opisom omejitev sistema in dokaze o tem, kako te omejitve vplivajo na učinkovitost sistema.

2.2

Seznam vhodnih podatkov za sistem se homologacijskemu organu ali tehnični službi predloži samo za namene preverjanja sistema ADDW za homologacijo.

2.3

Tehnična služba seznama morebitnih sekundarnih metrik ne posreduje homologacijskemu organu.

3.

Potrditev sistema ADDW

3.1

3.2

3.3

3.4

3.5

3.5.1