PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2021/2279

z dne 15. decembra 2021

o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.

(2)

Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.

(3)

Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU) (1). Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.

(4)	Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.

(5)

V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.

(6)

Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti („deluj, ko je potrebno“); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.

(7)

Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvu (2). V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

(8)	Svet je v svojih sklepih oktobra 2019 (3) pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.

(9)

Cilj evropskega zelenega dogovora (4) je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (5) poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.

(11)

V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanje (6) je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.

(12)	Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.

(13)	Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomiji (7), pobudi za trajnostne baterije (8) in pobudi za zavezanost zeleni potrošnji (9).

(14)

Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.

(15)	Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.

(16)

S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.

(17)

Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.

(18)

Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.

(19)	To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

1.1

To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.

1.2

To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.

1.3

To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.

2.   OPREDELITEV POJMOV

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;

(b)	metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;

(c)	okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;

(d)	okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;

(e)

pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;

(f)

sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;

(g)	okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;

(h)	sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;

(i)	organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;

(j)	sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;

(k)	industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;

(l)	finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.

3.   UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANIC

Države članice bi morale:

3.1

uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;

3.2

informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;

3.3

poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;

3.4

prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;

3.5

MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;

3.6

spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;

3.7

spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.

4.   UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAH

Podjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:

4.1

uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;

4.2

prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;

4.3

preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu. Industrijska združenja bi morala:

4.4

spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;

4.5

prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;

4.6

zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;

4.7

spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.

5.   UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU

5.1

V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.

6.   UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTI

Člani finančne skupnosti bi po potrebi morali:

6.1

spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;

6.2

spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.

6.3

spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.

7.   PREVERJANJE

7.1

Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.

8.   POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA

8.1

Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati: (a) podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike; (b) število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo; (c) pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu; (d) pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu; (e) pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu; (f) morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.

9.   RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILA

Priporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.

---

(1)  Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

(2)  SWD(2019) 91 final.

(3)  https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf

(4)  COM(2019) 640 final.

(5)  COM(2020) 98 final.

(6)  COM(2020) 696 final.

(7)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(8)  COM(2020) 798 final.

(9)  https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf

PRILOGA I:

Metoda okoljskega odtisa izdelkov

Kratice

10

Opredelitev pojmov

12

Povezava z drugimi metodami in standardi

22

1.

Pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov

23

1.1.

Pristop in primeri možne uporabe

23

2.

Splošni premisleki v zvezi s študijami okoljskega odtisa izdelkov

24

2.1.

Kako uporabljati to metodo

24

2.2.

Načela glede študij okoljskega odtisa izdelkov

24

2.3.

Faze študije okoljskega odtisa izdelkov

25

3.

Opredelitev ciljev in obsega študije okoljskega odtisa izdelkov

26

3.1.

Opredelitev ciljev

26

3.2.

Opredelitev obsega

27

3.2.1

Funkcionalna enota in referenčni tok

27

3.2.2

Meja sistema

28

3.2.3

Kategorije vplivov okoljskega odtisa

28

3.2.4

Dodatne informacije, ki jih je treba vključiti v okoljski odtis izdelkov

30

3.2.5

Predpostavke/omejitve

32

4.

Popis življenjskega kroga

32

4.1

Faza presejalnega pregleda

33

4.2

Faze življenjskega kroga

33

4.2.1

Pridobivanje surovin in predobdelava

33

4.2.2

Proizvodnja

34

4.2.3

Distribucija

34

4.2.4

Uporaba

34

4.2.5

Konec življenjskega kroga (vključno s predelavo in recikliranjem izdelkov)

35

4.3

Nomenklatura za popis življenjskega kroga

36

4.4

Zahteve glede modeliranja

36

4.4.1

Kmetijska proizvodnja

36

4.4.2

Poraba električne energije

40

4.4.3

Prevoz in logistika

44

4.4.4

Investicijsko blago – infrastruktura in oprema

48

4.4.5

Skladiščenje v distribucijskem centru ali prodajalni

48

4.4.6

Postopek vzorčenja

49

4.4.7

Zahteve glede modeliranja za fazo uporabe

52

4.4.8

Modeliranje reciklirane vsebine in izrabljenih izdelkov

54

4.4.9

Podaljšana življenjska doba izdelkov

63

4.4.10

Emisije in odvzemi toplogrednih plinov

66

4.6.11

Nadomestila

69

4.5

Obravnavanje večfunkcionalnih postopkov

69

4.5.1

Dodelitev v živinoreji

70

4.6

Zahteve glede zbiranja podatkov in kakovosti

78

4.6.1

Podatki, specifični za določeno podjetje

78

4.6.2

Sekundarni podatki

79

4.6.3

Nabori podatkov, ki jih je treba uporabljati

79

4.6.4

Izključitev

79

4.6.5

Zahteve glede kakovosti podatkov

80

5.

Presoja vpliva okoljskega odtisa

87

5.1

Klasifikacija in karakterizacija

87

5.1.1

Klasifikacija

87

5.1.2

Karakterizacija

87

5.2

Normalizacija in ponderiranje

88

5.2.1

Normalizacija rezultatov presoje vpliva okoljskega odtisa

88

5.2.2

Ponderiranje rezultatov presoje vpliva okoljskega odtisa

88

6.

Razlaga rezultatov okoljskega odtisa izdelkov

88

6.1

Uvod

88

6.2

Ocena zanesljivosti modela okoljskega odtisa izdelkov

88

6.3

Opredelitev kritičnih točk: najpomembnejše kategorije vplivov, faze življenjskega kroga, postopki in elementarni tokovi

89

6.3.1

Postopek opredelitve najpomembnejših kategorij vplivov

89

6.3.2

Postopek opredelitve najpomembnejših faz življenjskega kroga

89

6.3.3

Postopek opredelitve najpomembnejših postopkov

90

6.3.4

Postopek opredelitve najpomembnejših elementarnih tokov

90

6.3.5

Obravnavanje negativnih števil

91

6.3.6

Povzetek zahtev

91

6.3.7

Primer

91

6.4

Sklepne ugotovitve in priporočila

94

7.

Poročila o okoljskem odtisu izdelkov

94

7.1

Uvod

94

7.1.1

Povzetek

94

7.1.2

Združen nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom

94

7.1.3

Glavno poročilo

94

7.1.4

Izjava o potrditvi

95

7.1.5

Priloge

95

7.1.6

Zaupno poročilo

95

8.

Preverjanje in potrjevanje študij okoljskega odtisa izdelkov, poročil o okoljskem odtisu izdelkov in sredstev za obveščanje

95

8.1

Opredelitev obsega preverjanja

95

8.2

Postopek preverjanja

96

8.3

Preveritelji

96

8.3.1

Minimalne zahteve za preveritelje

97

8.3.2

Vloga glavnega preveritelja v skupini za preverjanje

98

8.4

Zahteve glede preverjanja in potrjevanja

98

8.4.1

Minimalne zahteve za preverjanje in potrjevanje študije okoljskega odtisa izdelkov

99

8.4.2

Načini preverjanja in potrjevanja

100

8.4.3

Zaupnost podatkov

100

8.5

Rezultati postopka preverjanja/potrjevanja

101

8.5.1

Vsebina poročila o preverjanju in potrditvi

101

8.5.2

Vsebina izjave o potrditvi

101

8.5.3

Veljavnost poročila o preverjanju in potrditvi ter izjave o potrditvi

102

Viri

103

Seznam slik

108

Seznam preglednic

109

Kratice

ADEME	Agence de l'Environnement et de la Maîtrise de l'Energie (francoska agencija za okolje in upravljanje energije)
FD	faktor dodelitve
AR	razmerje dodelitve
B2B	poslovanje med podjetji
B2C	poslovanje s potrošniki
BoC	seznam sestavnih delov
BoM	kosovnica
DP	dobra praksa
BSI	Britanski inštitut za standardizacijo
KF	karakterizacijski faktor
CFC	klorofluoroogljikovodiki
FKO	formula krožnega odtisa
CPA	klasifikacija proizvodov po dejavnostih
DC	distribucijski center
DMI	vnos suhe snovi
DNM	matrika potreb po podatkih
DQR	ocena kakovosti podatkov
EK	Evropska komisija
OO	okoljski odtis
VO	vpliv na okolje
EMAS	sistem za okoljsko ravnanje in presojo
EMS	sistemi okoljskega upravljanja
KŽK	konec življenjskega kroga
EPD	okoljska deklaracija izdelka
FE	funkcionalna enota
GE	bruto vnos energije
TGP	toplogredni plin
GeR	geografska reprezentativnost
GRI	pobuda za globalno poročanje
GWP	potencial globalnega segrevanja
ILCD	mednarodni referenčni sistem podatkov o življenjskem krogu
ILCD-EL	mednarodni referenčni sistem podatkov o življenjskem krogu – začetna stopnja
IPCC	Medvladni panel za podnebne spremembe
ISIC	Mednarodna standardna klasifikacija gospodarskih dejavnosti
ISO	Mednarodna organizacija za standardizacijo
IUCN	Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov
JRC	Skupno raziskovalno središče
LCA	ocena življenjskega kroga
LCDN	mreža podatkov o življenjskem krogu
LCI	popis življenjskega kroga
LCIA	presoja vpliva življenjskega kroga
LCT	upoštevanje življenjskega kroga
ŽD	življenjska doba
NACE	statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti
NDA	sporazum o zaupnosti
NVO	nevladna organizacija
NMHOS	nemetanske hlapne organske spojine
SPOOO	sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacije
P	natančnost
PAS	javno dostopna specifikacija
PKI	pravila o kategorijah izdelkov
OOI	okoljski odtis izdelkov
POOKI	pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov
PEF-RP	študija okoljskega odtisa izdelkov za reprezentativni izdelek
RT	referenčni tok
RI	reprezentativni izdelek
MS	meja sistema
SMRS	sistem merjenja trajnostnosti in poročanja o njej
PŠ	podporna študija
TeR	tehnološka reprezentativnost
TiR	časovna reprezentativnost
TS	tehnični sekretariat
UNEP	Program Združenih narodov za okolje
UUID	univerzalni edinstveni kvalifikator
WBCSD	Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj
WRI	Svetovni inštitut za vire

Terminologija: je treba/morati, bi bilo treba/bi moralo, lahko

V tej prilogi I se uporablja natančna terminologija za navajanje zahtev, priporočil in možnosti, ki jih lahko izberejo podjetja.

Izraz „je treba/morati“ izraža, kaj je potrebno, da bi bila študija okoljskega odtisa izdelkov skladna s to metodo.

Izraz „bi bilo treba/bi moralo“ izraža priporočilo, ne zahteve. Vsako odstopanje od priporočila „bi bilo treba/bi moralo“ mora biti utemeljeno s strani subjekta, ki izvaja študijo, in pregledno.

Izraz „lahko“ izraža možnost, ki je dovoljena.

Opredelitev pojmov

Podatki o dejavnosti – informacije, ki so povezane s postopki pri modeliranju popisov življenjskega kroga. Združeni rezultati popisov življenjskega kroga v postopkovnih verigah, ki predstavljajo dejavnosti postopka, se za vsak postopek pomnožijo z ustreznimi podatki o dejavnosti (1) in nato združijo, da se dobi okoljski odtis, povezan z zadevnim postopkom.

Primeri podatkov o dejavnosti vključujejo količino porabljenih kilovatnih ur električne energije, količino porabljenega goriva, rezultat postopka (npr. odpadki), število ur delovanja opreme, prepotovano razdaljo, tlorisno površino stavbe itd.

Sopomenka „neelementarnega toka“.

Zakisljevanje – kategorija vpliva okoljskega odtisa, pri kateri se obravnavajo vplivi zaradi snovi v okolju, ki povzročajo zakisljevanje. Emisije NOx, NH3 in SOx povzročajo izpuste vodikovih ionov (H+), ko se plini mineralizirajo. Protoni prispevajo k zakisljevanju tal in vode, če se sprostijo na območjih z nizko blažilno sposobnostjo, kar povzroča odmiranje gozdov in zakisljevanje jezer.

Dodatne okoljske informacije – okoljske informacije zunaj kategorij vplivov okoljskega odtisa, ki se izračunajo in sporočijo skupaj z rezultati okoljskega odtisa izdelkov.

Dodatne tehnične informacije – neokoljske informacije, ki se izračunajo in sporočijo skupaj z rezultati okoljskega odtisa izdelkov.

Združen nabor podatkov – celotni ali delni življenjski krog sistema izdelkov, ki – poleg elementarnih tokov (in po možnosti nepomembnih količin tokov odpadkov in radioaktivnih odpadkov) – razčlenjuje samo izdelke postopka kot referenčne tokove na seznamu vhodnih in izhodnih tokov, ne pa drugo blago in storitve.

Združeni nabori podatkov so imenovani tudi nabori podatkov o rezultatih popisov življenjskega kroga. Združeni nabori podatkov so bili lahko zbrani horizontalno in/ali vertikalno.

Dodelitev – pristop k reševanju težav v zvezi z večfunkcionalnostjo. Nanaša se na „porazdelitev vhodnih ali izhodnih tokov postopka ali sistema izdelkov med sistemom izdelkov, ki se preučuje v okviru študije, in enim ali več drugimi sistemi izdelkov“.

Za določeno uporabo – splošni vidik specifične uporabe materiala. Na primer, povprečna stopnja recikliranja PET v plastenkah.

Atributiven – procesno modeliranje, s katerim naj bi se zagotovil statični prikaz povprečnih pogojev brez vplivov, ki izhajajo iz delovanja trga.

Povprečni podatki – povprečje specifičnih podatkov, ponderirano glede na proizvodnjo.

Sekundarni postopki – postopki v življenjskem krogu izdelkov, pri katerih neposreden dostop do informacij ni na voljo. Večina postopkov na začetku življenjskega kroga in na splošno vsi postopki na koncu življenjskega kroga se bodo na primer šteli kot del sekundarnega postopka.

Referenčno merilo – referenčni standard ali točka, na podlagi katere se lahko naredi kakršna koli primerjava. V okviru okoljskega odtisa izdelkov se izraz „referenčno merilo“ nanaša na povprečno okoljsko uspešnost reprezentativnega izdelka, ki se prodaja na trgu EU.

Kosovnica – kosovnica ali struktura izdelkov (včasih tudi pripadajoči seznam) je seznam surovin, podsklopov, vmesnih sklopov, elementov sestavnih delov in delov, potrebnih za izdelavo izdelka, vključenega v obseg študije okoljskega odtisa izdelkov, ter njihovih količin. V nekaterih sektorjih je enakovredna seznamu sestavnih delov.

Poslovanje med podjetji (B2B) – pomeni transakcije med podjetji, na primer med proizvajalcem in prodajalcem na debelo ali med prodajalcem na debelo in prodajalcem na drobno.

Poslovanje s potrošniki (B2C) – pomeni transakcije med podjetji in potrošniki, na primer med prodajalci na drobno in potrošniki.

Karakterizacija – izračun obsega prispevka vsakega razvrščenega vhodnega/izhodnega toka k ustreznim kategorijam vplivov okoljskega odtisa in seštevanje prispevkov znotraj posamezne kategorije.

Pri tem je treba podatke popisa linearno pomnožiti s karakterizacijskimi faktorji za vsako zadevno snov in kategorijo vpliva okoljskega odtisa. Na primer, kar zadeva kategorijo vpliva okoljskega odtisa „podnebne spremembe“, je referenčna snov CO2, referenčna enota pa kg ekvivalenta CO2.

Karakterizacijski faktor – faktor, ki se določi na podlagi karakterizacijskega modela, ki se uporablja za pretvorbo dodeljenega rezultata popisa življenjskega kroga v skupno enoto kazalnika kategorije vpliva okoljskega odtisa.

Klasifikacija – dodelitev vhodnih in izhodnih materialov/virov energije, navedenih v popisu življenjskega kroga, kategorijam vplivov okoljskega odtisa glede na možnost posamezne snovi, da prispeva k vsaki od obravnavanih kategorij vplivov okoljskega odtisa.

Podnebne spremembe – kategorija vpliva okoljskega odtisa ob upoštevanju vseh vhodnih in izhodnih tokov, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov (TGP). Med posledicami so višje povprečne globalne temperature in nenadne regionalne podnebne spremembe.

Dodatna funkcija – katera koli od dveh ali več funkcij, ki izhajajo iz enakega postopka enote ali sistema izdelkov.

Naročnik študije okoljskega odtisa – organizacija (ali skupina organizacij), kot je gospodarska družba ali neprofitna organizacija, ki financira študijo okoljskega odtisa v skladu z metodo okoljskega odtisa izdelkov in ustreznimi pravili o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, če so na voljo.

Podatki, specifični za določeno podjetje – neposredno izmerjeni ali zbrani podatki enega ali več objektov (podatki, specifični za določeni obrat), ki so reprezentativni za dejavnosti podjetja (izraz podjetje se uporablja kot sopomenka organizacije). Ta izraz je sopomenka izraza „primarni podatki“. Za določitev ravni reprezentativnosti se lahko uporabi postopek vzorčenja.

Nabor podatkov, specifičen za določeno podjetje – nabor podatkov (razčlenjen ali združen), sestavljen iz podatkov, specifičnih za določeno podjetje. V večini primerov so podatki o dejavnosti specifični za določeno podjetje, osnovni podpostopki pa so nabori podatkov, izpeljani iz sekundarnih zbirk podatkov.

Primerjalna izjava – okoljska trditev glede večvrednosti ali enakovrednosti enega izdelka v primerjavi s konkurenčnim izdelkom, ki opravlja enako funkcijo (vključno z referenčnim merilom za kategorijo izdelkov).

Primerjava – primerjava (grafična ali v drugi obliki) dveh ali več izdelkov glede na rezultate študije okoljskega odtisa izdelkov in spremna pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, pri čemer ta primerjava ne vključuje primerjalne izjave.

Potrošnik – posamezni predstavnik splošne javnosti, ki za zasebne namene kupuje ali uporablja izdelke, nepremičnine ali storitve

Soizdelek – kateri koli od dveh ali več izdelkov, ki izhajajo iz enakega postopka enote ali sistema izdelkov.

Od zibelke do vrat – delna dobavna veriga izdelkov, in sicer od pridobivanja surovin („zibelka“) do „vrat“ proizvajalca. Faze distribucije, skladiščenja, uporabe in konca življenjskega kroga v okviru dobavne verige niso vključene.

Od zibelke do groba – življenjski krog izdelka, ki zajema faze pridobivanja surovin, predelave, distribucije, skladiščenja, uporabe in odstranitve ali recikliranja. Pri vseh fazah življenjskega kroga so upoštevani vsi zadevni vhodni in izhodni tokovi.

Kritični pregled – postopek, ki je namenjen zagotavljanju usklajenosti med pravili o okoljskem odtisu kategorij izdelkov ter načeli in zahtevami metode okoljskega odtisa izdelkov.

Kakovost podatkov – značilnosti podatkov, ki so povezane z njihovo sposobnostjo izpolnjevanja določenih zahtev. Kakovost podatkov zajema različne vidike, kot so tehnološka, geografska in časovna reprezentativnost ter celovitost in natančnost podatkov popisa.

Ocena kakovosti podatkov (DQR) – delno kvantitativna ocena meril kakovosti za nabor podatkov, ki temelji na tehnološki reprezentativnosti, geografski reprezentativnosti, časovni reprezentativnosti in natančnosti. Kakovost podatkov je treba obravnavati kot kakovost nabora podatkov, kot je dokumentirana.

Zapoznele emisije – emisije, ki se sproščajo skozi čas, npr. zaradi dolgih faz uporabe ali končne odstranitve, v nasprotju s primeri, v katerih celotna emisija nastane v trenutku t.

Neposredni elementarni tokovi (imenovani tudi elementarni tokovi) – vse izhodne emisije in raba vhodnih virov, ki nastanejo neposredno v okviru postopka. Primer so emisije iz kemijskega procesa ali ubežne emisije iz kotla neposredno na kraju samem.

Neposredna sprememba rabe zemljišč – preoblikovanje ene vrste rabe zemljišča v drugo na enotni površini zemljišča, pri čemer se drugi sistemi ne spremenijo.

Neposredno pripisljiv – nanaša se na postopek, dejavnost ali vpliv znotraj opredeljene meje sistema.

Razčlenjevanje – postopek razčlenjevanja združenega nabora podatkov na manjše nabore podatkov o postopku enote (horizontalno ali vertikalno). Razčlenjevanje lahko pripomore k večji natančnosti podatkov. Postopek razčlenjevanja ne bi smel nikoli ogrožati ali predstavljati nevarnosti za ogrožanje kakovosti in skladnosti prvotnega združenega nabora podatkov.

Faza na koncu dobavne verige – postopki v dobavni verigi izdelkov po proizvodnji.

Strupenost za okolje, sladka voda – kategorija vpliva okoljskega odtisa, pri kateri se obravnavajo strupeni vplivi na ekosistem, ki poškodujejo posamezne vrste ter spremenijo strukturo in delovanje ekosistema. Strupenost za okolje je posledica številnih različnih toksikoloških mehanizmov, ki jih povzroča sprostitev snovi z neposrednim učinkom na zdravje ekosistema.

Sredstva obveščanja o okoljskem odtisu – vsi možni načini, ki se lahko uporabijo za sporočanje rezultatov študije okoljskega odtisa deležnikom (npr. oznake, okoljske deklaracije proizvoda, trditve o prijaznosti do okolja, spletna mesta, infografika itd.).

Nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom – nabor podatkov, razvit v skladu z zahtevami glede okoljskega odtisa, ki ga GD JRC redno posodablja (2).

Spremljanje izvora električne energije (3) – postopek dodeljevanja atributov električne energije porabi električne energije.

Elementarni tokovi – v popisu življenjskega kroga elementarni tokovi vključujejo „material ali energijo, ki vstopa v preučevani sistem in izhaja iz okolja brez predhodnega človeškega posega, ali material ali energijo, ki zapusti preučevani sistem in se sprošča v okolje brez naknadnega človeškega posega“.

Elementarni tokovi vključujejo vire, ki so bili pridobljeni iz narave, ali emisije v zrak, vodo ali tla, ki so neposredno povezane s karakterizacijskimi faktorji kategorij vplivov okoljskega odtisa.

Okoljski vidik – element dejavnosti, izdelkov ali storitev organizacije, ki vpliva ali lahko vpliva na okolje.

Presoja vpliva okoljskega odtisa – faza analize okoljskega odtisa izdelkov, katere cilj je razumeti in oceniti obseg in pomen potencialnih vplivov sistema izdelkov na okolje v celotnem življenjskem krogu izdelka. Metode presoje vpliva okoljskega odtisa zagotavljajo karakterizacijske faktorje vpliva za elementarne tokove, da se lahko združi vpliv in tako določi omejeno število vmesnih kazalnikov.

Metoda presoje vpliva okoljskega odtisa – protokol za pretvorbo podatkov popisa življenjskega kroga v kvantitativne prispevke k zadevnemu vplivu na okolje.

Kategorija vpliva okoljskega odtisa – razred rabe virov ali vplivov na okolje, s katerim so povezani podatki popisa življenjskega kroga.

Kazalnik kategorije vpliva okoljskega odtisa – količinsko opredeljiv prikaz kategorije vpliva okoljskega odtisa.

Vpliv na okolje – vsaka sprememba v okolju, škodljiva ali koristna, ki je v celoti ali deloma posledica dejavnosti, izdelkov ali storitev organizacije;

Okoljski mehanizem – sistem fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov za določeno kategorijo vpliva okoljskega odtisa, ki rezultate iz popisa življenjskega kroga povezuje s kazalniki kategorije okoljskega odtisa.

Evtrofikacija – kategorija vpliva okoljskega odtisa v zvezi s hranilnimi snovmi (zlasti dušikom in fosforjem) iz komunalnih odplak in gnojenja v kmetijstvu, ki pospešujejo rast alg in drugega rastlinja v vodi.

Med razgradnjo organskega materiala se porablja kisik, kar povzroča pomanjkanje kisika in v nekaterih primerih pogin rib. Z evtrofikacijo se količina izpuščenih snovi pretvori v skupno merilo, izraženo kot kisik, potreben za razgradnjo odmrle biomase.

Za ocenjevanje vplivov zaradi evtrofikacije se uporabljajo tri kategorije vplivov okoljskega odtisa: evtrofikacija, kopenska; evtrofikacija, sladka voda; evtrofikacija, morska voda.

Zunanja komunikacija – komunikacija s katero koli zainteresirano stranjo, ki ni naročnik ali izvajalec študije.

Ekstrapolirani podatki – podatki iz določenega postopka, ki se uporabljajo za prikaz podobnega postopka, za katerega podatki niso na voljo, ob predpostavki, da so ti podatki ustrezno reprezentativni.

Tokovni diagram – shematski prikaz tokov med eno ali več fazami postopka v življenjskem krogu izdelka, ki se ocenjuje.

Primarni elementarni tokovi – neposredni elementarni tokovi (emisije in viri), pri katerih je na voljo dostop do primarnih podatkov (ali informacij, specifičnih za določeno podjetje).

Primarni postopki – postopki v življenjskem krogu izdelkov, pri katerih je na voljo neposreden dostop do informacij. Na primer obrat proizvajalca in drugi postopki, ki jih izvaja proizvajalec ali njegovi podizvajalci (npr. prevoz blaga, storitve sedeža podjetja itd.).

Funkcionalna enota – kvalitativni in kvantitativni vidiki funkcij in/ali storitev, ki jih zagotavlja ocenjevani izdelek. Opredelitev funkcionalne enote odgovarja na vprašanja „kaj?“, „koliko?“, „kako dobro?“ in „kako dolgo?“.

Od vrat do vrat – delna dobavna veriga izdelkov, ki vključuje samo postopke, izvedene v zvezi z izdelkom znotraj posamezne organizacije ali obrata.

Od vrat do groba – delna dobavna veriga izdelkov, ki zajema samo faze distribucije, skladiščenja, uporabe in odstranitve ali recikliranja.

Potencial globalnega segrevanja (GWP) – indeks, ki meri sevalni prispevek masne enote dane snovi, nakopičene v izbranem časovnem okviru. Izražen je z referenčno snovjo (na primer v enotah ekvivalenta CO2) in določenim časovnim okvirom (npr. GWP 20, GWP 100, GWP 500 za 20, 100 oziroma 500 let).

Z združitvijo informacij o sevalnem prispevku (pretok energije, povzročen z emisijami snovi) in o tem, koliko časa ostane v ozračju, GWP meri zmožnost snovi, da vpliva na svetovne povprečne temperature površinskega zraka ter s tem posledično na različne klimatske parametre in njihove vplive, kot so na primer pogostost in intenzivnost neviht, količina padavin, pogostost poplav itd.

Horizontalno povprečenje – dejavnost združevanja več naborov podatkov o postopku enote ali združenih naborov podatkov o postopku, pri čemer vsak zagotavlja enak referenčni tok, da se ustvari nov nabor podatkov postopka.

Strupenost za ljudi – rakotvorna – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki zajema škodljive učinke na zdravje ljudi zaradi vnosa strupenih snovi z vdihavanjem zraka, zaužitjem hrane/vode ali prehajanjem skozi kožo, pri čemer so te snovi rakotvorne.

Strupenost za ljudi – nerakotvorna – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki zajema škodljive učinke na zdravje ljudi zaradi vnosa strupenih snovi z vdihavanjem zraka, zaužitjem hrane/vode ali prehajanjem skozi kožo, pri čemer so te snovi povezane z nerakotvornimi učinki, ki jih ne povzročajo trdni delci/v zraku razpršene anorganske snovi ali ionizirajoče sevanje.

Neodvisni zunanji strokovnjak – pristojna oseba, ki pri naročniku študije okoljskega odtisa ali uporabniku metode okoljskega odtisa ni zaposlena s polnim ali krajšim delovnim časom ter ni vključena v določanje obsega ali izvajanje študije okoljskega odtisa.

Posredna sprememba rabe zemljišč – zgodi se, kadar potreba po rabi nekega zemljišča povzroči spremembe zunaj meja sistema, tj. pri drugih vrstah rabe zemljišč. Te posredne vplive je mogoče oceniti predvsem z gospodarskim modeliranjem povpraševanja po zemljiščih ali z modeliranjem selitve dejavnosti na svetovni ravni.

Vhodni tokovi – tok izdelkov, materiala ali energije, ki vstopa v postopek enote. Izdelki in materiali vključujejo surovine, vmesne izdelke in soizdelke.

Vmesni izdelek – izhodni izdelek enega postopka enote, ki predstavlja vhodni izdelek za druge postopke enote, za katere so potrebne nadaljnje spremembe znotraj sistema. Vmesni izdelek je izdelek, ki zahteva nadaljnjo obdelavo, preden ga je mogoče prodati končnemu potrošniku.

Ionizirajoče sevanje, zdravje ljudi – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki ima škodljive učinke na zdravje ljudi zaradi izpustov radioaktivnih snovi.

Raba zemljišč – kategorija vpliva okoljskega odtisa v zvezi z rabo (posedovanjem) in spremembo rabe (preoblikovanjem) območja zemljišča z dejavnostmi, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, gradnja cest in stanovanj, rudarjenje itd.

Pri posedovanju zemljišč se upoštevajo vplivi rabe zemljišč, obseg zadevnega območja in trajanje posedovanja (spremembe kakovosti tal, ki se pomnožijo z območjem in trajanjem). Pri preoblikovanju zemljišč se upoštevata obseg sprememb lastnosti zemljišča in zadevno območje (spremembe kakovosti tal, pomnožene z območjem).

Glavni preveritelj – oseba, ki sodeluje v skupini za preverjanje in ima dodatne odgovornosti v primerjavi z drugimi preveritelji v skupini.

Življenjski krog – zaporedne in medsebojno povezane faze sistema izdelkov, od pridobivanja surovin ali pridobivanja iz naravnih virov do končne odstranitve.

Pristop celotnega življenjskega kroga – upošteva spekter tokov virov in posegov v okolje, povezanih z izdelkom z vidika dobavne verige, vključno z vsemi fazami od pridobivanja surovin, predelave, distribucije in uporabe do postopkov ob koncu življenjskega kroga, ter vse ustrezne povezane vplive na okolje (namesto osredotočanja na en sam vidik).

Ocena življenjskega kroga – zbiranje in vrednotenje vhodnih in izhodnih tokov ter potencialnih vplivov sistema izdelkov na okolje v njegovem celotnem življenjskem krogu.

Presoja vpliva življenjskega kroga – faza ocene življenjskega kroga, katere cilj je razumeti in oceniti obseg ter pomen potencialnih vplivov sistema na okolje v njegovem celotnem življenjskem krogu.

Uporabljene metode presoje vpliva življenjskega kroga zagotavljajo karakterizacijske faktorje vpliva za elementarne tokove, da se lahko združi vpliv in tako določi omejeno število vmesnih kazalnikov in/ali kazalnikov škode.

Popis življenjskega kroga – kombiniran niz izmenjav elementarnih tokov, tokov odpadkov in tokov izdelkov v naboru podatkov popisa življenjskega kroga.

Nabor podatkov popisa življenjskega kroga – dokument ali datoteka z informacijami o življenjskem krogu za določeni izdelek ali drug referenčni element (npr. obrat, postopek), ki vključuje opisne metapodatke in količinsko opredeljene podatke o popisu življenjskega kroga. Nabor podatkov popisa življenjskega kroga bi lahko bil nabor podatkov o postopku enote, delno združen ali združen nabor podatkov.

Stopnja obremenitve – razmerje med dejansko obremenitvijo in polno obremenitvijo ali zmogljivostjo (npr. masa ali prostornina) vozila med eno vožnjo.

Specifično za določeni material – splošni vidik materiala. Na primer, stopnja recikliranja polietilen tereftalata (PET).

Večfunkcionalnost – če postopek ali objekt opravlja več kot eno funkcijo, tj. če zagotavlja več vrst blaga in/ali storitev („soizdelkov“), je „večfunkcionalen“. V teh primerih bodo vsi vhodni tokovi in emisije, povezani s postopkom, porazdeljeni med zadevni izdelek in druge soizdelke v skladu z jasno navedenimi postopki.

Neelementarni (ali kompleksni) tokovi – v popisu življenjskega kroga neelementarni tokovi pomenijo vse vhodne tokove (npr. električna energija, materiali, transportni postopki) in izhodne tokove (npr. odpadki, stranski izdelki) v sistemu, pri katerih je za njihovo pretvorbo v elementarne tokove potrebno nadaljnje modeliranje.

Sopomenka „podatkov o dejavnosti“.

Normalizacija – po izvedeni karakterizaciji je normalizacija faza, v kateri se rezultati presoje vpliva življenjskega kroga delijo s faktorji normalizacije, ki predstavljajo celoten inventar referenčne enote (npr. na ravni celotne države ali povprečnega državljana).

Normalizirani rezultati presoje vpliva življenjskega kroga izražajo relativne deleže vplivov analiziranega sistema v smislu skupnih prispevkov k vsaki kategoriji vpliva na referenčno enoto.

Pri prikazu normaliziranih rezultatov presoje vpliva življenjskega kroga, kjer so različne teme vpliva prikazane vzporedno, je razvidno, na katere kategorije vplivov analizirani sistem vpliva najbolj in na katere najmanj.

Normalizirani rezultati presoje vpliva življenjskega kroga prikazujejo samo prispevek analiziranega sistema k potencialnemu skupnemu vplivu, pri čemer ne prikazujejo resnosti/ustreznosti posameznega skupnega vpliva. Normalizirani rezultati so brezdimenzijski, niso pa aditivni.

Sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacije – pravila, specifična za sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošna metodološka navodila za študije okoljskega odtisa organizacije z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni določenega sektorja.

Sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacije pomagajo preusmeriti pozornost študije okoljskega odtisa organizacije na najpomembnejše vidike in parametre ter s tem prispevajo k večji ustreznosti, ponovljivosti in doslednosti rezultatov z znižanjem stroškov v primerjavi s študijo, ki temelji na celovitih zahtevah metode okoljskega odtisa organizacije. Samo sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacije, ki jih pripravi Evropska komisija ali se pripravijo v sodelovanju z Evropsko komisijo ali jih sprejme Evropska komisija ali so sprejeta kot akti EU, so priznana kot skladna s to metodo.

Izhodni tokovi – tokovi izdelkov, materiala ali energije, ki zapustijo postopek enote. Izdelki in materiali vključujejo surovine, vmesne izdelke, soizdelke in izpuste. Za izhodne tokove se šteje tudi, da zajemajo elementarne tokove.

Tanjšanje ozonskega plašča – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki povzroča razgradnjo stratosferskega ozonskega plašča zaradi emisij snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, na primer dolgoživih plinov, ki vsebujejo klor in brom (npr. klorofluoroogljikovodiki (CFC), delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC), haloni).

Delno razčlenjen nabor podatkov – nabor podatkov s popisom življenjskega kroga, ki vsebuje elementarne tokove in podatke o dejavnosti ter zagotavlja popoln združen nabor podatkov popisa življenjskega kroga, če se združi z dopolnjujočimi osnovnimi nabori podatkov.

Delno razčlenjen nabor podatkov na ravni 1 – delno razčlenjen nabor podatkov na ravni 1 vsebuje elementarne tokove in podatke o dejavnosti za eno raven nižje v dobavni verigi, medtem ko so vsi dopolnjujoči osnovni nabori podatkov v združeni obliki.

Slika 1:

Primer nabora podatkov, ki je delno razčlenjen na ravni 1

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Trdni delci – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki ima škodljiv učinek na zdravje ljudi zaradi emisij trdnih delcev in njihovih predhodnih sestavin (NOx, SOx, NH3).

Podporna študija pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov – študija okoljskega odtisa izdelkov, ki temelji na pravilih o okoljskem odtisu kategorij izdelkov. Uporablja se za potrjevanje odločitev, sprejetih v osnutku pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, preden se izdajo končna pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Profil okoljskega odtisa izdelkov – količinsko opredeljeni rezultati študije okoljskega odtisa izdelkov. Vključuje količinsko opredelitev vplivov za različne kategorije vplivov in dodatne okoljske informacije, za katere se šteje, da jih je treba sporočati.

Poročilo o okoljskem odtisu izdelkov – dokument, v katerem so povzeti rezultati študije okoljskega odtisa izdelkov.

Študija okoljskega odtisa izdelkov za reprezentativni izdelek – študija okoljskega odtisa izdelkov, ki se izvede na reprezentativnih izdelkih in je namenjena opredelitvi najpomembnejših faz življenjskega kroga, postopkov, elementarnih tokov, kategorij vplivov in drugih pomembnih zahtev, potrebnih za opredelitev referenčnega merila za sektor/podsektor, v obsegu pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Študija okoljskega odtisa izdelkov – izraz se uporablja za opredelitev vseh dejavnosti, potrebnih za izračun rezultatov okoljskega odtisa izdelkov. Vključuje modeliranje, zbiranje podatkov in analizo rezultatov. Rezultati študije okoljskega odtisa izdelkov so podlaga za poročila o okoljskem odtisu izdelkov.

Fotokemično nastajanje ozona – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki vpliva na nastajanje ozona v prizemni plasti troposfere zaradi fotokemične oksidacije hlapnih organskih spojin (HOS) in ogljikovega monoksida (CO) ob prisotnosti dušikovih oksidov (NOx) in sončne svetlobe.

Visoke koncentracije prizemnega troposferskega ozona reagirajo z organskimi materiali, pri čemer poškodujejo rastlinstvo, dihala ljudi in materiale, ki jih je ustvaril človek.

Populacija – vsaka končna ali neskončna združba posameznikov, ne nujno živih, ki je predmet statistične študije.

Primarni podatki – podatki, ki izvirajo iz specifičnih postopkov znotraj dobavne verige uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov ali uporabnika pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Taki podatki so lahko v obliki podatkov o dejavnosti ali primarnih elementarnih tokov (popis življenjskega kroga). Primarni podatki so specifični za določeni obrat, določeno podjetje (če obstaja več obratov za isti izdelek) ali določeno dobavno verigo.

Pridobijo se iz odčitkov števcev, evidenc nakupov, računov za komunalne storitve, tehničnih modelov, z neposrednim spremljanjem, iz bilanc materialov/izdelkov, s stehiometrijo ali drugimi metodami za pridobivanje podatkov iz specifičnih postopkov v vrednostni verigi uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov ali uporabnika pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Pri tej metodi so primarni podatki sopomenka „podatkov, specifičnih za določeno podjetje“, ali „podatkov, specifičnih za določeno dobavno verigo“.

Izdelek – kakršno koli blago ali storitev.

Kategorija izdelkov – skupina izdelkov (ali storitev), ki lahko opravljajo enakovredne funkcije.

Pravila o kategorijah izdelkov – nabor posebnih pravil, zahtev in smernic za razvoj okoljskih deklaracij III. vrste za eno ali več kategorij izdelkov.

Pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov – pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošna metodološka navodila za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov.

Pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov pomagajo preusmeriti pozornost študije okoljskega odtisa izdelkov na najpomembnejše vidike in parametre ter s tem prispevajo k večji ustreznosti, ponovljivosti in doslednosti rezultatov z znižanjem stroškov v primerjavi s študijo, ki temelji na celovitih zahtevah metode okoljskega odtisa izdelkov.

Samo pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, ki jih pripravi Evropska komisija, se pripravijo v sodelovanju z Evropsko komisijo, jih sprejme Komisija ali pa so sprejeta kot akti EU, so priznana kot skladna s to metodo.

Tok izdelkov – izdelki, ki vstopajo v drug sistem izdelkov ali izstopajo iz njega.

Sistem izdelkov – zbirka postopkov enote z elementarnimi tokovi in tokovi izdelkov, ki opravlja eno ali več opredeljenih funkcij in predstavlja življenjski krog izdelka.

Surovina – primarni ali sekundarni material, iz katerega se proizvede izdelek.

Referenčni tok – merilo izhodnih tokov, ki izhajajo iz postopkov v okviru določenega sistema izdelkov in so potrebni za opravljanje funkcije, izražene s funkcionalno enoto.

Obnova – postopek povrnitve sestavnih delov v delujoče in/ali zadovoljivo stanje glede na prvotno specifikacijo (opravljanje iste funkcije), z uporabo metod, kot so preplastitev, pleskanje itd. Obnovljeni izdelki so bili morda preizkušeni in preverjeni glede pravilnega delovanja.

Izpusti – emisije v zrak ter izpusti v vodo in tla.

Reprezentativni izdelek (model) – lahko gre za resničen ali virtualen (neobstoječ) izdelek. Virtualen izdelek se izračuna na podlagi povprečnih značilnosti vseh obstoječih tehnologij/materialov, ki jih zajema kategorija ali podkategorija izdelkov, ponderiranih glede na prodajo na evropskem trgu.

Lahko se uporabijo drugi postopki ponderiranja, če je to utemeljeno, na primer ponderirano povprečje na podlagi mase (tone materiala) ali ponderirano povprečje na podlagi enot izdelka (kosov).

Reprezentativni vzorec – reprezentativni vzorec glede na eno ali več spremenljivk je vzorec, v katerem je porazdelitev teh spremenljivk povsem enaka (ali podobna) populaciji, katere vzorec je podskupina.

Raba virov, fosilni viri – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki obravnava uporabo neobnovljivih fosilnih naravnih virov (npr. zemeljski plin, premog, nafta).

Raba virov, minerali in kovine – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki obravnava uporabo neobnovljivih abiotskih naravnih virov (minerali in kovine).

Pregled – postopek, namenjen zagotovitvi, da je bil postopek priprave ali revizije pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov izveden v skladu z zahtevami iz metode okoljskega odtisa izdelkov in Priloge II, del A.

Poročilo o pregledu – dokumentacija o postopku pregleda, ki vključuje izjavo o pregledu, vse ustrezne informacije v zvezi s postopkom pregleda, podrobne opombe pregledovalcev ter ustrezne odgovore in rezultat. Na dokumentu mora biti elektronski ali lastnoročni podpis pregledovalca (ali glavnega pregledovalca, če je vključena skupina za pregled).

Skupina za pregled – skupina strokovnjakov (pregledovalcev), ki bodo pregledali pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Pregledovalec – neodvisni zunanji strokovnjak, ki opravi pregled pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in pozneje sodeluje v skupini pregledovalcev.

Vzorec – podskupina, ki vključuje značilnosti večje populacije. Vzorci se uporabljajo pri statističnem preizkušanju, kadar je populacija prevelika, da bi preizkus lahko vključeval vse možne člane ali ugotovitve. Vzorec bi moral predstavljati celotno populacijo in ne bi smel izražati pristranskosti do specifičnega atributa.

Sekundarni podatki – podatki, ki ne izvirajo iz specifičnega postopka znotraj dobavne verige podjetja, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov.

To so podatki, ki niso neposredno zbrani, izmerjeni ali ocenjeni v podjetju, temveč izhajajo iz zbirke podatkov popisa življenjskega kroga tretje osebe ali drugih virov.

Sekundarni podatki vključujejo povprečne podatke industrije (npr. iz objavljenih proizvodnih podatkov, državnih statističnih podatkov in industrijskih združenj), študije iz literature, tehnične študije in patente, temeljijo pa lahko tudi na finančnih podatkih in vsebujejo približke ter druge splošne podatke.

Primarni podatki, ki gredo skozi fazo horizontalnega združevanja, se štejejo za sekundarne podatke.

Analiza občutljivosti – sistematični postopki za presojo vplivov izbir v zvezi z metodami in podatki o rezultatih študije okoljskega odtisa izdelkov.

Podatki, specifični za določeni obrat – neposredno izmerjeni ali zbrani podatki iz enega objekta (proizvodni obrat).

Sopomenka „primarnih podatkov“.

Enoten skupni rezultat – vsota ponderiranih rezultatov okoljskega odtisa vseh kategorij vplivov.

Specifični podatki neposredno izmerjeni ali zbrani podatki, ki so reprezentativni za dejavnosti v določenem objektu ali sklopu objektov.

Sopomenka „primarnih podatkov“.

Nadaljnja razdelitev – nadaljnja razdelitev vključuje razčlenitev večfunkcionalnih postopkov ali objektov z namenom osamitve vhodnih tokov, ki so neposredno povezani s posameznim izhodnim tokom postopka ali objekta. Postopek se preuči, da se ugotovi, ali je mogoča nadaljnja razdelitev. Kadar je nadaljnja razdelitev mogoča, bi bilo treba podatke popisa zbrati samo za tiste postopke enote, ki jih je mogoče neposredno pripisati zadevnim izdelkom/storitvam.

Podpopulacija – vsaka končna ali neskončna združba posameznikov, ne nujno živih, ki je predmet statistične študije in sestavlja homogeno podskupino celotne populacije.

Sopomenka „stratuma“.

Podpostopki – postopki, ki se uporabljajo za predstavitev dejavnosti postopkov na ravni 1 (gradniki). Podpostopki so lahko predstavljeni v (delno) združeni obliki (glej sliko 1).

Podvzorec – vzorec podpopulacije.

Dobavna veriga – vse dejavnosti na začetku in koncu dobavne verige, povezane z dejavnostmi uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov, vključno z uporabo prodanih izdelkov s strani potrošnikov in ravnanjem z izrabljenimi prodanimi izdelki po uporabi s strani potrošnikov.

Specifično za določeno dobavno verigo – določeni vidik dobavne verige, specifične za določeno podjetje. Na primer, reciklirana vsebina aluminija, ki ga proizvaja določeno podjetje.

Meja sistema – opredelitev vidikov, ki so vključeni v študijo ali izključeni iz nje. Pri analizi okoljskega odtisa po načelu „od zibelke do groba“ meja sistema na primer vključuje vse dejavnosti od pridobivanja surovin, predelave, distribucije, skladiščenja in uporabe do faze odstranitve ali recikliranja.

Diagram meje sistema – grafični prikaz meje sistema, določene za študijo okoljskega odtisa izdelkov.

Začasno shranjevanje ogljika – to se zgodi, kadar izdelek s tem, da ogljik odstrani in ga shrani za omejeno časovno obdobje, zmanjša količino toplogrednih plinov v ozračju ali povzroči negativne emisije.

Okoljska deklaracija III. vrste – okoljska deklaracija, ki zagotavlja količinsko opredeljene okoljske podatke s predhodno določenimi parametri in po potrebi dodatnimi okoljskimi informacijami.

Analiza negotovosti – postopek za oceno negotovosti v rezultatih študije okoljskega odtisa izdelkov zaradi variabilnosti podatkov in negotovosti v zvezi z izbiro.

Postopek enote – najmanjši upoštevani element v popisu življenjskega kroga, za katerega so vhodni in izhodni podatki količinsko opredeljeni.

Postopek enote, črna skrinjica – postopkovna veriga ali postopek enote na ravni obrata. To zajema horizontalno povprečene postopke enote v različnih obratih. Zajema tudi večfunkcionalne postopke enote, pri katerih gredo različni soizdelki skozi različne faze obdelave znotraj črne skrinjice, kar povzroča težave pri dodeljevanju za ta nabor podatkov (4).

Postopek enote, enotno delovanje – postopek enote, ki je značilen za vrsto delovanja enote in ga ni mogoče nadalje razdeliti. Zajema večfunkcionalne postopke vrste delovanja enote (5).

Faza na začetku dobavne verige – postopki, ki potekajo v dobavni verigi kupljenega blaga/storitev pred vstopom v mejo sistema.

Uporabnik pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov – deležnik, ki pripravi študijo okoljskega odtisa izdelkov na podlagi pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov – deležnik, ki pripravi študijo okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov.

Uporabnik rezultatov okoljskega odtisa izdelkov – deležnik, ki uporabi rezultate okoljskega odtisa izdelkov za kateri koli notranji ali zunanji namen.

Potrjevanje – potrditev preveritelja okoljskega odtisa, da so informacije in podatki v študiji okoljskega odtisa izdelkov, poročilu o okoljskem odtisu izdelkov in sredstvih za obveščanje zanesljivi, verodostojni in točni.

Izjava o potrditvi – dokončen dokument, v katerem so zbrane ugotovitve preveriteljev ali skupine za preverjanje v zvezi s študijo okoljskega odtisa. Ta dokument je obvezen in mora vsebovati elektronski ali lastnoročni podpis preveritelja ali (če je vključena skupina za preverjanje) glavnega preveritelja.

Preverjanje – postopek ugotavljanja skladnosti, ki ga izvede preveritelj okoljskega odtisa, da dokaže, da je bila študija okoljskega odtisa izdelkov izvedena v skladu s Prilogo I.

Poročilo o preverjanju – dokumentacija o postopku preverjanja in ugotovitvah, vključno s podrobnimi opombami preveriteljev in ustreznimi odgovori. Ta dokument je obvezen, vendar je lahko zaupen. Vključevati mora elektronski ali lastnoročni podpis preveritelja ali (če je vključena skupina za preverjanje) glavnega preveritelja.

Skupina za preverjanje – skupina preveriteljev, ki bodo preverili študijo okoljskega odtisa, poročilo o okoljskem odtisu in sredstva za obveščanje o okoljskem odtisu.

Preveritelj – neodvisni zunanji strokovnjak, ki izvede preverjanje študije okoljskega odtisa in po možnosti sodeluje v skupini za preverjanje.

Vertikalno združevanje – tehnično združevanje ali združevanje, ki temelji na inženiringu, se nanaša na vertikalno združevanje postopkov enote, ki so neposredno povezani v posameznem objektu ali seriji postopkov. Vertikalno združevanje vključuje združevanje naborov podatkov o postopkih enote (ali združenih naborov podatkov o postopkih), ki jih povezuje tok.

Odpadki – snovi ali predmeti, ki jih imetnik namerava ali mora zavreči.

Raba vode – kategorija vpliva okoljskega odtisa, ki predstavlja relativno razpoložljivost preostale vode na območje na zbirnem območju po zadovoljitvi potreb ljudi in vodnih ekosistemov. Ocenjuje potencial za odvzem vode za ljudi ali ekosisteme, na podlagi predpostavke, da manj ko je preostale vode na območje, večja je verjetnost, da bo drug uporabnik prikrajšan.

Ponderiranje – faza, ki podpira razlago in sporočanje rezultatov analize. Rezultati okoljskega odtisa izdelkov se pomnožijo s sklopom faktorjev ponderiranja (v %), ki izražajo ugotovljen relativni pomen obravnavanih kategorij vplivov. Ponderirani rezultati okoljskega odtisa se lahko neposredno primerjajo po posameznih kategorijah vplivov, pri čemer se lahko ti rezultati po posameznih kategorijah tudi seštejejo, da se dobi enoten skupni rezultat.

Povezava z drugimi metodami in standardi

Vsaka zahteva iz metode okoljskega odtisa izdelkov je bila določena ob upoštevanju priporočil podobnih in splošno priznanih metod okoljskega računovodstva za izdelke ter pisnih navodil.

Upoštevani so bili zlasti naslednji metodološki priročniki:

standardi ISO, zlasti:

(a)	EN ISO 14040:2006 Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Načela in okviri;

(b)	EN ISO 14044:2006: Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Zahteve in smernice;

(c)	EN ISO 14067:2018 Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje;

(d)	ISO 14046:2014 Ravnanje z okoljem – Vodni odtis – Načela, zahteve in smernice;

(e)	EN ISO 14020:2001 Okoljske označbe in deklaracije – Splošna načela;

(f)	EN ISO 14021:2016 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste);

(g)	EN ISO 14025:2010 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljske deklaracije tipa III – Načela in postopki;

(h)	ISO 14050:2020 Ravnanje z okoljem – Slovar;

(i)	CEN ISO/TS 14071:2016 Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Kritični pregled procesov in kompetence recenzenta: Dodatne zahteve in smernice za EN ISO 14044:2006;

(j)	ISO 17024:2012 Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za organe na področju certificiranja osebja;

(k)	Priročnik o okoljskem odtisu, Priloga k Priporočilu Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU) (april 2013);

(l)	Priročnik ILCD (mednarodni referenčni sistem podatkov o življenjskem krogu) (6), ki ga je pripravilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije;

(m)	standardi za okoljski odtis (7);

(n)	standard o računovodskem poročanju in poročanju o življenjskem krogu izdelkov v okviru Protokola o toplogrednih plinih (8) (Svetovni inštitut za vire – WRI/Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj – WBCSD);

(o)	splošna načela za okoljsko komuniciranje o izdelkih za množični trg BP X30-323-0:2015 (Agence de la transition écologique, ADEME) (9);

(p)	specifikacija ocene emisij toplogrednih plinov v življenjskem krogu za blago in storitve iz standarda PAS 2050:2011 (Britanski inštitut za standardizacijo – BSI);

(q)	protokol ENVIFOOD (10);

(r)	FAO, 2016. Environmental performance of animal feeds supply chains: Guidelines for assessment. Partnerstvo LEAP.

Podroben opis analiziranih metod in rezultata analize je na voljo v dokumentu Analysis of Existing Environmental Footprint Methodologies for Products and Organizations: Recommendations, Rationale, and Alignment (Analiza obstoječih metodologij okoljskega odtisa izdelkov in organizacij: priporočila, utemeljitev in uskladitev) (11).

1.   Pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov

Glavni cilj pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov je določiti usklajen in specifičen sklop pravil za izračun ustreznih okoljskih informacij izdelkov, ki spadajo v vključeno kategorijo izdelkov. Pomemben cilj je osredotočiti se na tisto, kar je najpomembnejše za določeno kategorijo izdelkov, da bi bile študije okoljskega odtisa izdelkov enostavnejše, hitrejše in cenejše.

Enako pomemben cilj je omogočiti primerjave in primerjalne izjave vedno, kadar je to izvedljivo, ustrezno in primerno. Primerjave in primerjalne izjave so dovoljene samo, če se študije okoljskega odtisa izdelkov izvajajo v skladu s pravili o okoljskem odtisu kategorij izdelkov. Vse študije okoljskega odtisa izdelkov je treba izvesti v skladu s pravili o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, če so ta na voljo za vključeni izdelek.

Zahteve za oblikovanje pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov so navedene v Prilogi II, del A. V pravilih o okoljskem odtisu kategorij izdelkov se lahko podrobneje opredelijo zahteve iz metode okoljskega odtisa izdelkov in dodajo nove zahteve, če metoda okoljskega odtisa izdelkov dopušča več kot eno možnost. Cilj je zagotoviti, da se pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oblikujejo v skladu z metodo okoljskega odtisa izdelkov in da določajo specifikacije, ki so potrebne za doseganje primerljivosti ter večje ponovljivosti, doslednosti, ustreznosti, ciljne usmerjenosti in učinkovitosti študij okoljskega odtisa izdelkov.

Pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov bi morala biti ob upoštevanju različnih načinov uporabe čim bolj skladna z obstoječimi ustreznimi mednarodnimi pravili o kategorijah izdelkov. Če so na voljo druga pravila o kategorijah izdelkov iz drugih sistemov, jih je treba navesti in oceniti. Uporabljajo se lahko kot podlaga za oblikovanje pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, v skladu z zahtevami iz Priloge II.

1.1.   Pristop in primeri možne uporabe

Pravila iz metode okoljskega odtisa izdelkov izvajalcem omogočajo izvajanje študij okoljskega odtisa izdelkov, ki so bolj ponovljive, dosledne, zanesljive, preverljive in primerljive. Rezultati študij okoljskega odtisa izdelkov so podlaga za zagotavljanje informacij o okoljskem odtisu in se lahko uporabljajo na številnih možnih področjih uporabe.

Uporabe študij okoljskega odtisa izdelkov brez obstoječih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov za vključene izdelke vključujejo:

1)

notranjo uporabo: a) optimizacija postopkov v celotnem življenjskem krogu izdelka, b) podpora za okoljsko upravljanje, c) opredelitev okoljskih kritičnih točk, d) podpora za oblikovanje izdelkov, ki čim bolj zmanjšuje vplive na okolje v celotnem življenjskem krogu, e) povečanje in beleženje okoljske uspešnosti;

2)

zunanjo uporabo (npr. poslovanje med podjetji, poslovanje s potrošniki): a) uporaba ali upoštevanje politik, ki se nanašajo na okoljski odtis izdelkov, b) odzivanje na zahteve strank in potrošnikov, c) trženje, d) sodelovanje vzdolž dobavnih verig za optimizacijo izdelka v celotnem življenjskem krogu, e) sodelovanje v sistemih tretjih oseb v zvezi z okoljskimi trditvami ali sistemih, ki prispevajo k prepoznavnosti izdelkov, za katere se izračunava in sporoča njihova okoljska uspešnost v življenjskem krogu. Uporabe študij okoljskega odtisa izdelkov, ki se izvajajo v skladu z obstoječimi pravili o okoljskem odtisu kategorij izdelkov za vključeni izdelek, poleg tistih, navedenih zgoraj, vključujejo: — primerjave in primerjalne izjave (tj. izjave o splošni večvrednosti ali enakovrednosti okoljske uspešnosti enega izdelka v primerjavi z drugim (v skladu s standardom EN ISO 14040:2006)) na podlagi študij okoljskega odtisa izdelkov, — primerjave in primerjalne trditve glede na referenčno merilo kategorije izdelkov, čemur sledi ocenjevanje drugih izdelkov glede na njihovo uspešnost v primerjavi z referenčnim merilom, — opredelitev pomembnih vplivov na okolje, ki so običajni za skupino izdelkov, — sistemi za izračun ugleda, ki prispevajo k prepoznavnosti izdelkov, za katere se izračunava okoljska uspešnost v življenjskem krogu, — zelena javna naročila (javna in korporativna).

2.   Splošni premisleki v zvezi s študijami okoljskega odtisa izdelkov

2.1.   Kako uporabljati to metodo

Ta metoda določa pravila, potrebna za izvedbo študije okoljskega odtisa izdelkov, in je predstavljena v zaporedju metodoloških faz, ki jih je treba izvesti pri izračunavanju okoljskega odtisa izdelkov.

Kadar je to primerno, se vsak oddelek začne s splošnim opisom metodološke faze, vključno s pregledom potrebnih premislekov in podpornih primerov.

Če so določene dodatne zahteve za oblikovanje pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, so te navedene v Prilogi II.

2.2.   Načela glede študij okoljskega odtisa izdelkov

Za izvedbo študije okoljskega odtisa izdelkov morata biti izpolnjeni naslednji zahtevi:

i)	kosovnica mora biti specifična za vključeni izdelek;

ii)	modeliranje proizvodnih postopkov mora temeljiti na podatkih, specifičnih za določeno podjetje (npr. energija, potrebna za sestavo materialov/sestavnih delov vključenega izdelka).

Opomba

: Pri podjetjih, ki proizvajajo več kot en izdelek, morajo biti uporabljeni podatki o dejavnosti (vključno s kosovnico) specifični za izdelek, vključen v študijo.

Za pripravo zanesljivih, ponovljivih in preverljivih študij okoljskega odtisa izdelkov je treba dosledno upoštevati temeljni sklop analitičnih načel. Ta načela zagotavljajo splošna navodila za uporabo metode okoljskega odtisa izdelkov. Upoštevati jih je treba v vsaki fazi študij okoljskega odtisa izdelkov, in sicer od opredelitve ciljev in obsega, zbiranja podatkov in presoje vpliva do poročanja o rezultatih študije in njihovega preverjanja.

Uporabniki te metode morajo pri izvajanju študije okoljskega odtisa izdelkov upoštevati naslednja načela:

(1)   Ustreznost

Vse uporabljene metode in vsi podatki, zbrani za količinsko opredelitev okoljskega odtisa izdelkov, morajo čim bolj ustrezati študiji.

(2)   Celovitost

Količinska opredelitev okoljskega odtisa izdelkov mora vključevati vse okoljsko pomembne tokove materiala/energije in druge posege v okolje, kot se zahteva za upoštevanje opredeljene meje sistema, zahtev glede podatkov in uporabljenih metod presoje vpliva.

(3)   Doslednost

V vseh fazah študije okoljskega odtisa izdelkov je treba zagotoviti dosledno skladnost s to metodo, da se zagotovita notranja doslednost in primerljivost.

(4)   Natančnost

Sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zmanjšanje negotovosti pri modeliranju sistema izdelkov in poročanju o rezultatih.

(5)   Preglednost

Informacije o okoljskem odtisu izdelkov morajo biti razkrite tako, da se predvidenim uporabnikom zagotovi osnova, potrebna za odločanje, deležnikom pa možnost, da ocenijo zanesljivost teh informacij.

2.3.   Faze študije okoljskega odtisa izdelkov

Pri izvajanju študije okoljskega odtisa izdelkov je treba v skladu s to metodo izvesti več faz, tj. opredelitev cilja, opredelitev obsega, popis življenjskega kroga, presoja vpliva življenjskega kroga, razlaga rezultatov okoljskega odtisa izdelkov in poročanje o okoljskem odtisu izdelkov – glej sliko 2.

Slika 2:

Faze študije okoljskega odtisa izdelkov

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

V fazi opredelitve cilja se opredelijo cilji študije, in sicer predvidena uporaba, razlogi za izvedbo študije in ciljna skupina. V fazi opredelitve obsega se sprejmejo glavne metodološke odločitve, na primer natančna opredelitev funkcionalne enote, opredelitev meje sistema, izbira dodatnih okoljskih in tehničnih informacij ter glavne predpostavke in omejitve.

Faza priprave popisa življenjskega kroga vključuje postopek zbiranja podatkov in izračunavanja za količinsko opredelitev vhodnih in izhodnih tokov preučevanega sistema. Vhodni in izhodni tokovi se nanašajo na energijo, surovine in druge fizične vložke, izdelke in soizdelke ter odpadke in emisije v zrak/vodo/tla. Zbiranje podatkov se nanaša na primarne in sekundarne postopke. Podatki se primerjajo z enotami postopka in funkcionalno enoto. Popis življenjskega kroga je iterativen postopek. Dejansko se lahko potem, ko so podatki zbrani in je pridobljenih več informacij o sistemu, določijo nove zahteve ali omejitve glede podatkov, ki zahtevajo spremembo postopkov zbiranja podatkov, da bodo cilji študije še vedno doseženi.

V fazi presoje vpliva se rezultati popisa življenjskega kroga povežejo s kategorijami in kazalniki vplivov na okolje. To se izvede z metodami presoje vpliva življenjskega kroga, s katerimi se emisije najprej razvrstijo v kategorije vplivov, nato pa se opredelijo kot skupne enote (npr. emisije CO2 in CH4 so izražene v emisijah ekvivalenta CO2 z uporabo njihovega potenciala globalnega segrevanja). Primer kategorij vplivov so podnebne spremembe, zakisljevanje ali raba virov.

V fazi razlage se rezultati popisa življenjskega kroga in presoje njegovega vpliva pojasnijo v skladu z navedenim ciljem in obsegom. V tej fazi se opredelijo najpomembnejše kategorije vplivov, faze življenjskega kroga, postopki in elementarni tokovi. Na podlagi analitičnih rezultatov se lahko oblikujejo sklepne ugotovitve in priporočila. Vključuje tudi poročanje, namenjeno povzetku rezultatov študije okoljskega odtisa izdelkov v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

Nazadnje, v fazi preverjanja, se izvede postopek ugotavljanja skladnosti, da se preveri, ali je bila študija okoljskega odtisa izdelkov izvedena v skladu s trenutno metodo okoljskega odtisa izdelkov. Preverjanje je obvezno, kadar se študija okoljskega odtisa izdelkov ali del informacij iz nje uporablja za katero koli vrsto zunanje komunikacije.

3.   Opredelitev ciljev in obsega študije okoljskega odtisa izdelkov

3.1.   Opredelitev ciljev

Opredelitev ciljev je prva faza študije okoljskega odtisa izdelkov in določa njen splošni okvir. Namen jasne opredelitve ciljev je zagotoviti, da so cilji, metode, rezultati in predvideni načini uporabe optimalno usklajeni ter da se oblikuje skupna vizija za usmerjanje udeležencev v študiji.

Odločitev za uporabo metode okoljskega odtisa izdelkov pomeni, da bodo zaradi posebnih zahtev metode okoljskega odtisa izdelkov nekateri vidiki opredelitve ciljev določeni vnaprej.

Pri opredelitvi ciljev je pomembno določiti predvidene načine uporabe ter stopnjo analitične globine in natančnosti študije. To se mora izražati v opredeljenih omejitvah študije (faza opredelitve obsega).

Opredelitev ciljev študije okoljskega odtisa izdelkov mora vključevati:

1.	predvidene načine uporabe;

2.	razloge za izvedbo študije in ozadje odločitve;

3.	ciljno skupino;

4.	naročnika študije;

5.	identiteto preveritelja.

Preglednica 1

Primer opredelitve ciljev – okoljski odtis majice s kratkimi rokavi

Vidiki	Podrobnosti
Predvideni načini uporabe:	zagotavljanje informacij o izdelku stranki
Razlogi za izvedbo študije in ozadje odločitve:	odziv na zahtevo stranke
Ciljna skupina:	zunanja strokovna javnost, poslovanje med podjetji
Preveritelj:	neodvisni zunanji preveritelj, g. Y
Naročnik študije:	podjetje G, d. o. o.

3.2.   Opredelitev obsega

Obseg študije okoljskega odtisa izdelkov vključuje podroben opis ocenjevanega sistema in tehničnih specifikacij.

Opredelitev obsega mora biti skladna z opredeljenimi cilji študije in mora vključevati (za podrobnejši opis glej oddelke v nadaljevanju):

1.	funkcionalno enoto in referenčni tok;

2.	mejo sistema;

3.	kategorije vplivov okoljskega odtisa (12);

4.	dodatne informacije, ki jih je treba vključiti;

5.	predpostavke/omejitve.

3.2.1   Funkcionalna enota in referenčni tok

Funkcionalna enota je količinsko opredeljena zmogljivost sistema izdelkov, ki se uporablja kot referenčna enota. Funkcionalna enota kvalitativno in kvantitativno opisuje funkcije in življenjsko dobo vključenega izdelka.

Referenčni tok pomeni količino izdelkov, ki je potrebna za zagotavljanje opredeljene funkcije. Vsi drugi vhodni in izhodni tokovi v analizi so količinsko povezani z referenčnim tokom. Število izdelkov, potrebnih za izpolnitev življenjske dobe izdelka, bi bilo treba vedno zaokrožiti navzgor, razen če obstaja utemeljen razlog proti. Referenčni tok se lahko izrazi v neposredni povezavi s funkcionalno enoto ali na način, ki je bolj usmerjen v izdelke.

Uporabniki metode okoljskega odtisa izdelkov morajo opredeliti funkcionalno enoto in referenčni tok za študijo okoljskega odtisa izdelkov. Poleg tega morajo navesti, kateri vidiki izdelka niso zajeti v funkcionalni enoti, in utemeljiti navedeno opustitev (npr. ker jih ni mogoče količinsko opredeliti ali ker so po naravi subjektivni).

Funkcionalna enota za študijo okoljskega odtisa izdelkov mora biti opredeljena v skladu z naslednjimi vidiki:

i)	funkcije/storitve, ki se zagotavljajo: „kaj?“;

ii)	obseg funkcije ali storitve: „koliko?“;

iii)	pričakovana raven kakovosti: „kako dobro?“;

iv)	trajanje/življenjska doba izdelka: „kako dolgo?“.

Če je na embalaži živil naveden rok uporabnosti (na primer št. mesecev, ki sledi na primer navedbi „minimalni rok trajanja“ ali „uporabno do“), je treba količinsko opredeliti izgube hrane v fazah skladiščenja, maloprodaje in potrošnje. Če vrsta embalaže vpliva na rok uporabnosti, jo je treba upoštevati. To je pomembno za vidik funkcionalne enote „kako dolgo?“.

Če obstajajo veljavni standardi, jih je treba pri opredelitvi funkcionalne enote uporabiti in navesti v študiji okoljskega odtisa izdelkov. Vedno je treba uporabiti mednarodni sistem enot (SI), splošno znan kot metrični sistem.

Primer 1

Opredelitev funkcionalne enote dekorativne barve: funkcionalna enota je zaščita in okrasitev 1 m2 substrata za 50 let na določeni ravni kakovosti (najmanj 98-odstotna neprepustnost).

Kaj: okrasitev in zaščita substrata.

Koliko: prekritje 1 m2 substrata.

Kako dobro: z najmanj 98-odstotno neprepustnostjo

Kako dolgo: za 50 let (življenjska doba stavbe).

Referenčni tok: količina izdelka, ki je potrebna za izpolnitev opredeljene funkcije, merjena v kilogramih barve.

Primer 2

Opredelitev funkcionalne enote in referenčnega toka za okoljski odtis hrane za hišne živali.

Kaj: Zagotoviti mački ali psu priporočeni dnevni vnos v kilokalorijah presnovne energije (kcal ME) („dnevni obrok“) pripravljene hrane za hišne živali.

Koliko: Dnevni obrok.

Kako dobro: Za zadovoljitev dnevnih kaloričnih in prehranskih potreb povprečne mačke ali psa (pri čemer se povprečje nanaša na težo hišne živali: 4 kg za mačko in 15 kg za psa).

Kako dolgo: 1 dan zagotavljanja pripravljene hrane za hišne živali mački ali psu.

Referenčni tok: količina izdelka, ki je potrebna za izpolnitev opredeljene funkcije, merjena v gramih (g) na dan.

Pri vmesnih izdelkih je funkcionalno enoto težje opredeliti, ker pogosto opravljajo več funkcij, celoten življenjski krog izdelka pa ni znan. Zato bi bilo treba uporabiti deklarirano enoto, na primer maso (v kilogramih) ali prostornino (v kubičnih metrih). V tem primeru lahko referenčni tok ustreza funkcionalni enoti.

3.2.2   Meja sistema

Meja sistema določa, kateri deli življenjskega kroga izdelka ter katere povezane faze življenjskega kroga in postopki pripadajo analiziranemu sistemu (tj. so potrebni za opravljanje njegove funkcije, kot je določena s funkcionalno enoto), razen postopkov, ki so izključeni na podlagi pravila izključitve (glej oddelek 4.6.4). Razlog za vsako izključitev in njen potencialni pomen morata biti utemeljena in dokumentirana.

Meja sistema mora biti opredeljena v skladu s splošno logiko dobavne verige, vključno z vsemi fazami od pridobivanja surovin in predobdelave, proizvodnje glavnega izdelka, distribucije in skladiščenja izdelka do faze uporabe in konca življenjskega kroga (če je ustrezno, glej oddelek 4.2). Soizdelki, stranski izdelki in tokovi odpadkov vsaj primarnega sistema morajo biti jasno opredeljeni.

Diagram meje sistema

Diagram meje sistema ali (tokovni diagram) je shematski prikaz analiziranega sistema. V njem morajo biti jasno navedeni dejavnosti ali postopki, ki so vključeni v analizo, in tisti, ki so izključeni iz nje. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora izpostaviti, kje so bili uporabljeni podatki, specifični za določeno podjetje.

Imena dejavnosti in/ali postopka v diagramu sistema in v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov morajo biti usklajena. Diagram sistema mora biti vključen v opredelitev obsega in poročilo o okoljskem odtisu izdelkov.

3.2.3   Kategorije vplivov okoljskega odtisa

Namen presoje vpliva življenjskega kroga je zbrati in združiti podatke popisa življenjskega kroga glede na ustrezne prispevke k vsaki kategoriji vpliva okoljskega odtisa. Izbira kategorij vplivov okoljskega odtisa zajema širok nabor zadevnih okoljskih vprašanj, povezanih z zadevno dobavno verigo izdelkov, ob upoštevanju splošnih zahtev glede celovitosti za študije okoljskega odtisa izdelkov.

Kategorije vplivov okoljskega odtisa (13) se nanašajo na določene kategorije vplivov, obravnavanih v študiji okoljskega odtisa izdelkov, in pomenijo metodo presoje vpliva okoljskega odtisa. Karakterizacijski modeli se uporabljajo za količinsko opredelitev okoljskega mehanizma med popisom življenjskega kroga (tj. vhodnimi tokovi (npr. viri) in emisijami, povezanimi z življenjskim krogom izdelka) in kazalnikom kategorije za vsako kategorijo vpliva okoljskega odtisa.

Preglednica 2 vsebuje privzeti seznam kategorij vplivov okoljskega odtisa in povezanih ocenjevalnih metod. Za študijo okoljskega odtisa izdelkov je treba uporabiti vse kategorije vplivov okoljskega odtisa, brez izjem. Celoten seznam karakterizacijskih faktorjev , ki jih je treba uporabiti, je na voljo v referenčnem svežnju za okoljski odtis (14).

Preglednica 2

Kategorije vplivov okoljskega odtisa z ustreznimi kazalniki kategorij vplivov in karakterizacijskimi modeli.

Kategorija vpliva okoljskega odtisa	Kazalnik kategorije vpliva	Enota	Karakterizacijski model	Zanesljivost
Podnebne spremembe, skupaj  (15)	Potencial globalnega segrevanja (GWP100)	kg ekvivalenta CO2	model Bern – potencial globalnega segrevanja (GWP) v obdobju 100 let (na podlagi podatkov IPCC iz leta 2013)	I
Tanjšanje ozonskega plašča	faktor škodljivosti za ozon (ODP)	kg ekvivalenta CFC-11	model EDIP, ki temelji na faktorju škodljivosti za ozon Svetovne meteorološke organizacije (SMO) v neskončnem časovnem obdobju (SMO 2014 + povezave)	I
Strupenost za ljudi, rakotvorna	primerjalna enota toksičnosti za ljudi (CTUh)	CTUh	na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018	III
Strupenost za ljudi, nerakotvorna	primerjalna enota toksičnosti za ljudi (CTUh)	CTUh	na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018	III
Trdni delci	vpliv na zdravje ljudi	pojavnost bolezni	model PM (Fantke in drugi, 2016 v UNEP 2016)	I
Ionizirajoče sevanje, zdravje ljudi	učinkovitost izpostavljenosti ljudi glede na U235	kBq ekvivalenta U235	model na podlagi učinka na zdravje ljudi, kot so ga razvili Dreicer in drugi leta 1995 (Frischknecht in drugi, 2000)	II
Fotokemično nastajanje ozona, zdravje ljudi	povečanje koncentracije troposferskega ozona	kg ekvivalenta NMHOS	model LOTOS-EUROS (Van Zelm in drugi, 2008), kot se uporablja pri metodi ReCiPe 2008	II
Zakisljevanje	skupni presežek (AE)	mol ekvivalenta H+	skupni presežek (Seppälä in drugi, 2006, Posch in drugi, 2008)	II
Evtrofikacija, kopenska	skupni presežek (AE)	mol ekvivalenta N	skupni presežek (Seppälä in drugi, 2006, Posch in drugi, 2008)	II
Evtrofikacija, sladka voda	delež hranil, ki dosežejo končni del okolja „sladka voda“ (P)	kg ekvivalenta P	model EUTRENDl (Struijs in drugi, 2009), kot je uporabljen pri metodi ReCiPe	II
Evtrofikacija, morska voda	delež hranil, ki dosežejo končni del okolja „morska voda“ (P)	kg ekvivalenta N	model EUTRENDl (Struijs in drugi, 2009), kot je uporabljen pri metodi ReCiPe	II
Strupenost za okolje, sladka voda	primerjalna enota toksičnosti za ekosisteme (CTUe)	CTUe	na podlagi modela USEtox2.1 (Fantke in drugi, 2017), prilagojenega kot v Saouter in drugi, 2018	III
Raba zemljišč  (16)	indeks kakovosti tal (17)	brezdimenzijska (pt)	indeks kakovosti tal na podlagi modela LANCA (De Laurentiis in drugi, 2019) in različice LANCA CF 2.5 (Horn in Maier, 2018)	III
Raba vode	potencial za prikrajšanost uporabnikov za vodo (poraba vode, ponderirana glede na prikrajšanosti)	m3 ekvivalenta vode, za katero so prikrajšani uporabniki	model razpoložljive preostale vode (Available WAter Remaining – AWARE) (Boulay in drugi, 2018; UNEP 2016)	III
Raba virov, minerali in kovine	izčrpavanje abiotskih virov (ADP, končne zaloge)	kg ekvivalenta Sb	van Oers in drugi, 2002, kot pri metodi CML 2002, različica 4.8	III
Raba virov, fosilni viri	izčrpavanje abiotskih virov – fosilna goriva (ADP, fosilna goriva) (18)	MJ	van Oers in drugi, 2002, kot pri metodi CML 2002, različica 4.8	III

Dodatne informacije o izračunih presoje vpliva so v oddelku 5 te priloge.

3.2.4   Dodatne informacije, ki jih je treba vključiti v okoljski odtis izdelkov

Morebitni pomembni vplivi izdelka na okolje lahko presegajo kategorije vplivov okoljskega odtisa. Kadar je to izvedljivo, je pomembno, da se ti vplivi sporočijo kot dodatne okoljske informacije.

Podobno bo morda treba upoštevati ustrezne tehnične vidike in/ali fizikalne lastnosti vključenega izdelka. Te vidike je treba sporočiti kot dodatne tehnične informacije.

3.2.4.1    Dodatne okoljske informacije

Dodatne okoljske informacije morajo izpolnjevati naslednje:

(a)	biti morajo v skladu z ustrezno zakonodajo, na primer direktivo o nepoštenih poslovnih praksah (19) in z njo povezanimi smernicami;

(b)	ustrezati morajo posameznemu izdelku ali kategoriji izdelkov;

(c)

dopolnjevati morajo kategorije vplivov okoljskega odtisa: dodatne okoljske informacije ne smejo izražati istih ali podobnih kategorij vplivov okoljskega odtisa, nadomeščati karakterizacijskih modelov za kategorije vplivov okoljskega odtisa ali poročati o rezultatih novih karakterizacijskih faktorjev, dodanih kategorijam vplivov okoljskega odtisa.

Podporni modeli za te dodatne informacije morajo biti jasno navedeni in dokumentirani skupaj z ustreznimi kazalniki. Vplivi na biotsko raznovrstnost zaradi spremembe rabe zemljišč so lahko na primer povezani z določenim obratom ali dejavnostjo. V tem primeru bi bilo morda treba uporabiti dodatne kategorije vplivov, ki niso vključene v kategorije vplivov okoljskega odtisa, ali celo dodatne kvalitativne opise, kadar vplivov ni mogoče količinsko povezati z dobavno verigo izdelkov. Take dodatne metode bi se morale obravnavati kot dopolnitev kategorij vplivov okoljskega odtisa.

Dodatne okoljske informacije morajo biti povezane le z okoljskimi vidiki. Informacije in navodila, npr. varnostni listi izdelkov, ki se ne nanašajo na okoljsko uspešnost izdelka, ne smejo biti del dodatnih okoljskih informacij.

Dodatne okoljske informacije lahko vključujejo:

(a)	informacije o vplivih, specifičnih za določeni kraj/obrat;

(b)	nadomestila;

(c)	okoljske kazalnike ali kazalnike odgovornosti izdelkov (na primer v skladu s pobudo za globalno poročanje);

(d)

pri ocenah „od vrat do vrat“ informacije o številu vrst z rdečega seznama ogroženih vrst IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov) in vrst z nacionalnih seznamov ogroženih vrst, katerih habitati so na območjih, ki so pod vplivom zadevnih dejavnosti, razvrščene glede na stopnjo tveganja za izumrtje;

(e)	opis pomembnih vplivov dejavnosti, izdelkov in storitev na biotsko raznovrstnost na zavarovanih območjih in območjih velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj zavarovanih območij;

(f)	učinke hrupa;

(g)	druge okoljske informacije, ki se štejejo za pomembne v okviru študije okoljskega odtisa izdelkov.

Biotska raznovrstnost

Metoda okoljskega odtisa izdelka ne vključuje kategorije vpliva „biotska raznovrstnost“, ker na mednarodni ravni trenutno ni soglasja o metodi presoje vpliva življenjskega kroga, ki bi zajela ta vpliv. Vendar metoda okoljskega odtisa izdelkov vključuje najmanj osem kategorij vplivov na biotsko raznovrstnost (tj. podnebne spremembe, evtrofikacija sladke vode, evtrofikacija morske vode, kopenska evtrofikacija, zakisljevanje, raba vode, raba zemljišč, strupenost za sladkovodno okolje).

Glede na velik pomen biotske raznovrstnosti za številne skupine izdelkov mora biti v vsaki študiji okoljskega odtisa izdelkov pojasnjeno, ali je biotska raznovrstnost pomembna za vključeni izdelek. Če je tako, mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov navesti kazalnike biotske raznovrstnosti v okviru dodatnih okoljskih informacij.

Za vključitev biotske raznovrstnosti se lahko uporabijo naslednje možnosti:

(a)

(preprečeni) vpliv na biotsko raznovrstnost se izrazi kot odstotni delež materiala, pridobljenega iz ekosistemov, ki se upravljajo za ohranjanje ali izboljšanje pogojev za biotsko raznovrstnost, kot je razvidno iz rednega spremljanja stopenj, povečanj ali izgub biotske raznovrstnosti in poročanja o njih (npr. manj kot 15-odstotna izguba bogastva vrst zaradi motenj – čeprav študije okoljskega odtisa izdelkov lahko določijo svojo stopnjo izgube, če to dobro utemeljijo in ni v nasprotju z ustreznim obstoječim pravilom o okoljskem odtisu kategorij izdelkov). Ocena bi se morala nanašati na materiale, ki jih na koncu vsebujejo končni izdelki, in materiale, uporabljene med proizvodnim postopkom. Primer je oglje, ki se uporablja pri proizvodnji jekla, ali soja, ki se uporablja za krmljenje krav molznic itd.;

(b)	dodatno se poroča o odstotnem deležu materialov, za katere ni mogoče najti informacij o nadzorni verigi ali sledljivosti;

(c)	sistem certificiranja se uporabi kot približek. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov bi moral določiti, kateri sistemi certificiranja zagotavljajo zadostne dokaze, da se zagotovi ohranjanje biotske raznovrstnosti, in opisati uporabljena merila.

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko izbere tudi druge ustrezne kazalnike, ki zajemajo vplive izdelka na biotsko raznovrstnost. Študija okoljskega odtisa izdelkov mora vključevati utemeljitev izbire in opis izbrane metodologije.

3.2.4.2    Dodatne tehnične informacije

Dodatne tehnične informacije lahko vključujejo (seznam ni izčrpen):

(a)	podatke s kosovnice;

(b)	informacije o povratnem razstavljanju, enostavnosti razstavljanja in popravljivosti ter druge informacije, povezane s krožnim gospodarstvom;

(c)	informacije o rabi nevarnih snovi;

(d)	informacije o odstranjevanju nevarnih/nenevarnih odpadkov;

(e)	informacije o porabi energije;

(f)	tehnične parametre, kot so raba: energije iz obnovljivih virov v primerjavi z energijo iz neobnovljivih virov; goriv iz obnovljivih virov v primerjavi z gorivi iz neobnovljivih virov; sekundarnih materialov; sladkovodnih virov;

(g)	informacije o skupni teži odpadkov glede na vrsto in metodo odstranjevanja;

(h)	informacije o teži prepeljanih, uvoženih, izvoženih ali obdelanih odpadkov, ki veljajo za nevarne v skladu s pogoji iz prilog I, II, III in VIII k Baselski konvenciji (20), ter informacije o deležu odpadkov, prepeljanih v okviru mednarodnega prometa;

(i)	informacije in podatke v zvezi s funkcionalno enoto in tehnično zmogljivostjo izdelka;

(j)	informacije o biološki razgradljivosti in možnosti kompostiranja.

Kadar je vključeni izdelek vmesni izdelek, morajo dodatne tehnične informacije vključevati:

(a)	vsebnost biogenega ogljika na vratih tovarne (fizična vsebina in dodeljena vsebina);

(b)	reciklirano vsebino (R1);

(c)	rezultate z vrednostmi A, specifičnimi za določeno uporabo, za formulo krožnega odtisa, kjer je ustrezno.

3.2.5   Predpostavke/omejitve

Pri študijah okoljskega odtisa izdelkov se lahko pojavijo nekatere omejitve v zvezi z izvedbo analize, zato je treba oblikovati predpostavke. O vseh omejitvah (npr. podatkovnih vrzelih) in predpostavkah je treba pregledno poročati.

4.   Popis življenjskega kroga

Pripraviti je treba popis vseh vhodnih/izhodnih tokov materialov, energije in odpadkov ter emisij v zrak, vodo in tla za dobavno verigo izdelkov, ki se uporablja kot osnova za modeliranje okoljskega odtisa izdelkov.

Podrobne zahteve glede podatkov in kakovosti so opisane v oddelku 4.6.

Popis življenjskega kroga mora vsebovati naslednjo klasifikacijo vključenih tokov:

1)	elementarni tokovi;

2)	neelementarni (ali kompleksni) tokovi (npr. tokovi izdelkov ali odpadkov).

V okviru študije okoljskega odtisa izdelkov je treba vse neelementarne tokove v popisu življenjskega kroga za modeliranje pretvoriti v elementarne tokove, razen toka izdelka za vključeni izdelek. Tokov odpadkov se na primer ne sme evidentirati le kot kg gospodinjskih ali nevarnih odpadkov, temveč morajo vključevati tudi emisije v vodo, zrak in tla, ki so posledica obdelave trdnih odpadkov. Modeliranje popisa življenjskega kroga je torej popolno le, če so vsi neelementarni tokovi izraženi kot elementarni tokovi. Zato mora nabor podatkov popisa življenjskega kroga za študijo okoljskega odtisa izdelkov vsebovati le elementarne tokove, razen toka izdelkov za vključeni izdelek.

4.1   Faza presejalnega pregleda

Začetni presejalni pregled popisa življenjskega kroga se lahko izvede, ker prispeva k usmerjanju dejavnosti zbiranja podatkov in prednostnih nalog glede kakovosti podatkov. Faza presejalnega pregleda mora vključevati fazo presoje vpliva življenjskega kroga in privesti do nadaljnjih, ponavljajočih se izboljšav modela življenjskega kroga za vključeni izdelek, ko je na voljo več informacij. V fazi presejalnega pregleda ni dovoljena izključitev, uporabijo pa se lahko razpoložljivi primarni ali sekundarni podatki, ki v največji možni meri izpolnjujejo zahteve glede kakovosti podatkov (kot so opredeljene v oddelku 4.6). Po opravljenem presejalnem pregledu se lahko natančneje določi začetni obseg.

4.2   Faze življenjskega kroga

Privzete faze življenjskega kroga v študiji okoljskega odtisa izdelkov so vsaj:

1)	pridobivanje surovin in predobdelava (vključno s proizvodnjo delov in sestavnih delov);

2)	proizvodnja (proizvodnja glavnega izdelka);

3)	distribucija (distribucija in skladiščenje izdelkov);

4)

uporaba;

5)	konec življenjskega kroga (vključno s predelavo ali recikliranjem izdelkov).

Če se za katero od teh privzetih stopenj uporabi drugo ime, mora uporabnik navesti, kateri privzeti stopnji ustreza.

Če je to potrebno, se lahko uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov odloči, da bo razdelil faze življenjskega kroga ali dodal nove. Razloge za to mora navesti v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov. Na primer, faza življenjskega kroga pridobivanje surovin in predobdelava se lahko razdeli na faze pridobivanje surovin, predobdelava in prevoz surovin s strani dobaviteljev.

Za vmesne izdelke je treba izključiti naslednje faze življenjskega kroga:

1)	distribucijo (dovoljene so utemeljene izjeme);

2)

uporabo;

3)	konec življenjskega kroga (vključno s predelavo/recikliranjem izdelkov).

4.2.1   Pridobivanje surovin in predobdelava

Ta faza življenjskega kroga se začne, ko so viri pridobljeni iz narave, konča pa se, ko sestavni deli izdelka prispejo (skozi „vrata“) v objekt, kjer se izdelek proizvaja. Primeri postopkov v tej fazi vključujejo:

1)	rudarjenje in pridobivanje virov;

2)	predobdelavo vseh vhodnih materialov vključenega izdelka, vključno z materiali, ki so primerni za recikliranje;

3)	kmetijske in gozdarske dejavnosti;

4)	prevoz znotraj objektov za pridobivanje in predobdelavo in med njimi ter prevoz do proizvodnega objekta.

Proizvodnjo embalaže je treba modelirati kot del faze življenjskega kroga pridobivanje surovin in predobdelava.

4.2.2   Proizvodnja

Faza proizvodnje se začne, ko sestavni deli izdelka prispejo v proizvodni obrat, in se konča, ko končni izdelek zapusti proizvodni objekt. Primeri dejavnosti v zvezi s proizvodnjo vključujejo:

1)	kemično predelavo;

2)	proizvodnjo;

3)	prevoz polizdelkov med proizvodnimi postopki;

4)	sestavljanje materialnih sestavnih delov.

Odpadke izdelkov, uporabljenih med proizvodnjo, je treba vključiti v modeliranje za fazo proizvodnje. Za take odpadke je treba uporabiti formulo krožnega odtisa (oddelek 4.4.8).

4.2.3   Distribucija

Izdelki se razdeljujejo uporabnikom in se lahko skladiščijo na različnih točkah dobavne verige. Faza distribucije vključuje prevoz od vrat tovarne do skladišča/mesta maloprodaje, skladiščenje v skladišču/mestu maloprodaje in prevoz od skladišča/mesta maloprodaje do potrošnikovega doma.

Primeri postopkov vključujejo:

1)	dovajanje energije za razsvetljavo in ogrevanje skladišč;

2)	uporabo hladilnih sredstev v skladiščih in transportnih vozilih;

3)	uporabo goriva v vozilih;

4)	ceste in tovorna vozila.

Odpadke izdelkov, uporabljenih med distribucijo in skladiščenjem, je treba vključiti v modeliranje. Za take odpadke je treba uporabiti formulo krožnega odtisa (oddelek 4.4.8), pri čemer je treba upoštevati rezultate v fazi distribucije.

Privzete stopnje izgub na vrsto izdelka med distribucijo in pri potrošniku so določene v Prilogi II, del F, in jih je treba uporabiti, če ni na voljo posebnih informacij. Pravila dodelitve za porabo energije pri skladiščenju so predstavljena v poglavju 4.4.5. Za prevoz glej oddelek 4.4.3.

4.2.4   Uporaba

Faza uporabe opisuje, kako naj bi končni uporabnik (npr. potrošnik) uporabljal izdelek. Ta faza se začne, ko končni uporabnik uporabi izdelek, in konča, ko izdelek zapusti kraj uporabe ter vstopi v fazo konca življenjskega kroga (npr. recikliranje ali končna obdelava).

Faza uporabe vključuje vse dejavnosti in izdelke, potrebne za pravilno uporabo izdelka (tj. za zagotovitev, da opravlja svojo prvotno funkcijo skozi celotno življenjsko dobo). Odpadke, ki nastanejo pri uporabi izdelka, na primer živilski odpadki in njihova primarna embalaža ali sam izdelek, ko ne deluje več, je treba izključiti iz faze uporabe in vključiti v fazo konca življenjskega kroga izdelka.

Primeri so med drugim: uporaba vode iz pipe pri kuhanju testenin; proizvodnja in distribucija materialov, potrebnih za vzdrževanje, popravilo ali obnovo, ter njihovi odpadki (npr. rezervni deli, potrebni za popravilo izdelka, proizvodnja hladilne tekočine in ravnanje z odpadki zaradi izgub). Porabljene kavne kapsule, ostanki, nastali pri pripravi kave, in embalaža mlete kave spadajo v fazo konca življenjskega kroga.

V nekaterih primerih so za pravilno uporabo vključenega izdelka potrebni drugi izdelki, ki postanejo fizično integrirani vanj: ravnanje z odpadki teh izdelkov spada v fazo konca življenjskega kroga vključenega izdelka. Če je vključeni izdelek na primer detergent, čiščenje odpadne vode po uporabi detergenta spada v fazo konca življenjskega kroga.

Scenarij uporabe mora izražati tudi, ali lahko uporaba analiziranih izdelkov povzroči spremembe v sistemih, v katerih se uporabljajo.

Upoštevajo se lahko naslednji viri tehničnih informacij:

1)	tržne raziskave ali drugi tržni podatki;

2)	objavljeni mednarodni standardi, ki določajo navodila in zahteve glede razvoja scenarijev za fazo uporabe in scenarijev za življenjsko dobo izdelka (tj. njeno oceno);

3)	objavljene nacionalne smernice o razvoju scenarijev za fazo uporabe in scenarijev za življenjsko dobo izdelka (tj. njeno oceno);

4)	objavljene smernice industrije o razvoju scenarijev za fazo uporabe in scenarijev za življenjsko dobo izdelka (tj. njeno oceno).

Metoda, ki jo proizvajalec priporoča za fazo uporabe (npr. peka v pečici na določeni temperaturi in določen čas), je lahko osnova za določitev faze uporabe izdelka. Vendar se lahko dejanski vzorec uporabe razlikuje od priporočene uporabe in bi ga bilo treba uporabiti, če so te informacije na voljo in dokumentirane.

Privzete stopnje izgub na vrsto izdelka med distribucijo in pri potrošniku so določene v Prilogi II, del F, in jih je treba uporabiti, če ni na voljo posebnih informacij.

Naslednji postopki so izključeni iz faze uporabe:

1)

Če je izdelek ponovno uporabljen (glej tudi oddelek 4.4.9.2), so postopki, potrebni za prevzem izdelka in njegovo pripravo na novi cikel uporabe, izključeni (npr. vplivi prevzema in čiščenja steklenic za večkratno uporabo). Ti postopki so vključeni v fazo konca življenjskega kroga, če se izdelek ponovno uporabi kot izdelek z drugačnimi specifikacijami (za več podrobnosti glej oddelek 4.4.9). Če se življenjska doba izdelka podaljša na življenjsko dobo izdelka s prvotnimi specifikacijami (ki opravlja enako funkcijo), je treba te postopke vključiti v funkcionalno enoto in referenčni tok.

2)	Prevoz od mesta maloprodaje do potrošnikovega doma je treba izključiti iz faze uporabe in vključiti v fazo distribucije.

3)	Prevoz do obratov za obdelavo izrabljenih izdelkov je treba izključiti iz faze uporabe in vključiti v fazo konca življenjskega kroga.

Odpadke izdelkov, uporabljenih v fazi uporabe, je treba vključiti v modeliranje za fazo uporabe. Za take odpadke je treba uporabiti formulo krožnega odtisa (oddelek 4.4.8).

V poročilu o okoljskem odtisu izdelkov morajo biti dokumentirane metode in predpostavke, uporabljene v tej fazi. Dokumentirati je treba vse zadevne predpostavke za fazo uporabe.

Tehnične specifikacije za modeliranje faze uporabe so na voljo v oddelku 4.4.7.

4.2.5   Konec življenjskega kroga (vključno s predelavo in recikliranjem izdelkov)

Faza konca življenjskega kroga se začne, ko uporabnik zavrže vključeni izdelek in njegovo embalažo, ter konča, ko je vključeni izdelek vrnjen v naravo kot odpadni izdelek ali ko vstopi v življenjski krog drugega izdelka (tj. kot recikliran vhodni tok). Na splošno to vključuje odpadke vključenega izdelka, kot so živilski odpadki in primarna embalaža.

Odpadke, ki nastanejo v fazah proizvodnje, distribucije, maloprodaje in uporabe ali po uporabi, je treba vključiti v življenjski krog izdelka in modelirati v tisti fazi življenjskega kroga, v kateri nastanejo.

Pri modeliranju faze konca življenjskega kroga je treba uporabiti formulo krožnega odtisa in upoštevati zahteve iz oddelka 4.4.8. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora vključiti vse postopke ob koncu življenjskega kroga, ki se uporabljajo za vključeni izdelek. Primeri postopkov, vključenih v to fazo življenjskega kroga, so med drugim:

1)	prevzem vključenega izdelka in njegove embalaže ter njegov prevoz do obratov za obdelavo izrabljenih odpadkov;

2)	razstavljanje sestavnih delov;

3)	drobljenje in razvrščanje;

4)	odpadna voda, nastala pri uporabi izdelkov, ki se raztopijo v vodi ali se uporabljajo z njo (npr. detergenti, geli za prhanje itd.);

5)	predelava v reciklirane materiale;

6)	kompostiranje ali druge metode ravnanja z organskimi odpadki;

7)	sežiganje in odstranjevanje nastalega pepela;

8)	odlaganje na odlagališča ter upravljanje in vzdrževanje odlagališč.

Pri vmesnih izdelkih je treba izključiti fazo konca življenjskega kroga vključenega izdelka.

4.3   Nomenklatura za popis življenjskega kroga

Podatki iz popisa življenjskega kroga morajo biti v skladu z zahtevami za okoljski odtis:

—	Nomenklatura za elementarne tokove mora biti v skladu z najnovejšo različico referenčnega svežnja za okoljski odtis, ki je na voljo na strani za pripravo podatkov o okoljskem odtisu (21).

—	Za nabore podatkov o postopkih in tok izdelkov mora biti nomenklatura v skladu z dokumentom ILCD Handbook – Nomenclature and other conventions (Priročnik o mednarodnem sistemu podatkov o življenjskem krogu (ILCD) – nomenklatura in druge konvencije) (22).

4.4   Zahteve glede modeliranja

Ta oddelek vsebuje podrobna navodila in zahteve o tem, kako modelirati določene faze življenjskega kroga, postopke v njem in druge vidike življenjskega kroga izdelka za pripravo popisa življenjskega kroga. Zajeti vidiki vključujejo:

(a)	kmetijsko proizvodnjo;

(b)	porabo električne energije;

(c)	prevoz in logistiko;

(d)	investicijsko blago (infrastrukturo in opremo);

(e)	skladiščenje v distribucijskem centru ali prodajalni;

(f)	postopek vzorčenja;

(g)	fazo uporabe;

(h)	modeliranje ob koncu življenjskega kroga;

(i)	podaljšanje življenjske dobe izdelkov;

(j)

embalažo;

(k)	emisije in odvzeme toplogrednih plinov;

(l)	nadomestila;

(m)	obravnavanje večfunkcionalnih postopkov;

(n)	zahteve glede zbiranja podatkov in kakovosti;

(o)	izključitve.

4.4.1   Kmetijska proizvodnja

4.4.1.1    Obravnavanje večfunkcionalnih postopkov

Upoštevati je treba pravila, opisana v smernicah partnerstva LEAP (23).

4.4.1.2    Podatki, specifični za določeno vrsto poljščine, in podatki, specifični za določeno državo, regijo ali podnebje

Uporabiti je treba podatke, specifične za določeno vrsto poljščine, in podatke, specifične za določeno državo/regijo/podnebje, za donos, rabo vode in zemljišč, spremembo rabe zemljišč, količino gnojila (sintetičnega in organskega) (količino dušika, fosforja) in količino pesticidov (na aktivno snov) na hektar na leto.

4.4.1.3    Izračunavanje povprečnih podatkov

Podatke o gojenju je treba zbirati v obdobju, ki je dovolj dolgo, da zagotavlja povprečno oceno popisa življenjskega kroga, povezanega z vhodnimi in izhodnimi tokovi gojenja poljščin, ki bodo izravnali nihanja zaradi sezonskih razlik. To se mora izvesti, kot je opisano v smernicah partnerstva LEAP, navedenih v nadaljevanju:

(a)

Pri enoletnih poljščinah mora ocenjevalno obdobje trajati najmanj tri leta (da se izravnajo razlike v donosih, povezane z nihanji razmer za gojenje v preteklih letih, kot so razlike v podnebju, prisotnosti škodljivcev in bolezni itd.). Če podatki za triletno obdobje niso na voljo zaradi zagona novega proizvodnega sistema (npr. nov rastlinjak, pravkar izkrčeno zemljišče, prehod na druge poljščine), se lahko ocenjevanje izvaja krajše obdobje, a ne manj kot eno leto. Poljščine ali rastline, ki se gojijo v rastlinjakih, je treba obravnavati kot letne poljščine/rastline, razen če je rastni cikel precej krajši od enega leta in se v zadevnem letu zaporedno goji druga poljščina. Paradižnik, paprika in druge poljščine, ki se gojijo in spravljajo v daljšem obdobju skozi vse leto, se štejejo za enoletne poljščine.

(b)	Za trajne rastline (vključno s celotnimi rastlinami in užitnimi deli trajnih rastlin) je treba predvideti stanje naravnega ravnovesja (tj. v preučevanem obdobju so vse stopnje razvoja sorazmerno zastopane) in uporabiti triletno obdobje za oceno vhodnih in izhodnih tokov.

(c)

Če različne faze rastnega cikla lahko trajajo različno dolgo, je treba izvesti popravek s prilagoditvijo površin poljščin, dodeljenih različnim fazam razvoja, sorazmerno s površinami poljščin, ki se pričakujejo v teoretičnem stanju naravnega ravnovesja. Uporabo takih popravkov je treba pojasniti in zabeležiti v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov. Popis življenjskega kroga trajnih rastlin in poljščin se ne sme izvesti, dokler proizvodni sistem dejansko ne zagotovi donosov.

(d)

Za poljščine, ki so vzgojene in pospravljene v manj kot enem letu (npr. solata, ki je pridelana v 2 do 4 mesecih), je treba zbrati podatke glede na specifično časovno obdobje, potrebno za pridelavo ene same poljščine, za najmanj tri zadnje zaporedne cikle. Povprečenje za tri leta se lahko najbolje doseže tako, da se najprej zberejo letni podatki in izračuna popis življenjskega kroga na leto, nato pa se določi triletno povprečje.

4.4.1.4    Pesticidi

Emisije pesticidov je treba modelirati kot posebne aktivne snovi. Metoda presoje vpliva življenjskega kroga USEtox ima vgrajen multimedijski model vpliva na okolje, ki posnema vpliv pesticidov na okolje, začenši z različnimi deli okolja, ki so nosilci emisij. Zato so pri modeliranju popisa življenjskega kroga potrebni privzeti deleži emisij v dele okolja, ki so nosilci emisij. Pesticide, uporabljene na kmetijski površini, je treba modelirati tako, kot da jih je 90 % izpuščenih na kmetijsko zemljišče, 9 % v zrak in 1 % v vodo kot dele okolja (na podlagi strokovne presoje zaradi trenutnih omejitev). Uporabijo se lahko tudi natančnejši podatki, če so na voljo.

4.4.1.5    Gnojila

Emisije gnojil (in gnoja) je treba razlikovati glede na vrsto gnojila in vključujejo najmanj:

(a)	NH3 v zrak (zaradi uporabe dušikovega gnojila);

(b)	N2O v zrak (neposredno in posredno) (zaradi uporabe dušikovega gnojila);

(c)	CO2 v zrak (zaradi uporabe kalcijevega oksida, sečnine in njenih spojin);

(d)	NO3 v neopredeljeno vodo (zaradi uporabe dušikovega gnojila);

(e)	PO4 v neopredeljeno ali sladko vodo (izpiranje in odtekanje topnega fosfata zaradi uporabe fosfatnega gnojila);

(f)	P v neopredeljeno ali sladko vodo (delci v tleh, ki vsebujejo fosfor, zaradi uporabe fosfatnega gnojila).

Model presoje vpliva za evtrofikacijo sladke vode se začne, (i) ko fosfor zapusti kmetijsko površino (odtekanje) ali (ii) z uporabo gnoja ali gnojil na kmetijski površini.

V okviru modeliranja popisa življenjskega kroga se kmetijska površina (tla) pogosto obravnava kot del tehnosfere in je zato vključeno v model popisa življenjskega kroga. To je v skladu s pristopom, (i) pri katerem se model presoje vpliva začne po odtekanju, tj. ko fosfor zapusti kmetijsko površino. Zato bi bilo treba v okviru okoljskega odtisa popis življenjskega kroga modelirati kot količino fosforja, izpuščenega v vodo po odtekanju, pri čemer je treba kot del okolja, ki je nosilec emisij, uporabiti vodo.

Če ta količina ni na voljo, se lahko popis življenjskega kroga modelira kot količina fosforja, uporabljena na kmetijski površini (v obliki gnoja ali gnojil), pri čemer je treba kot del okolja, ki je nosilec emisij, uporabiti tla. V tem primeru je odtekanje iz tal v vodo del metode presoje vpliva in je vključeno v karakterizacijski faktor za tla.

Presoja vpliva evtrofikacije morske vode se začne, ko dušik zapusti kmetijsko površino (tla). Zato se emisije dušika v tla ne smejo modelirati. Količino emisij, ki končajo v različnih delih okolja kot nosilcih emisij, tj. v zraku in vodi, na količino gnojil, uporabljenih na kmetijski površini, je treba modelirati v okviru popisa življenjskega kroga.

Pri izračunu emisij dušika je treba upoštevati le dušik, ki ga kmet vnaša na kmetijsko površino, brez zunanjih virov (npr. usedlin zaradi dežja). Število faktorjev emisije se določi v okviru okoljskega odtisa z uporabo poenostavljenega pristopa. Za dušikova gnojila je treba uporabljati faktorje emisije stopnje 1 iz preglednice 2–4 smernic IPCC (2006), kot so povzeti v preglednici 3, razen če so na voljo boljši podatki. Če so na voljo boljši podatki, se lahko v študiji okoljskega odtisa izdelkov uporabi celovitejši model za dušik na kmetijskih površinah, če (i) zajema vsaj zgoraj zahtevane emisije, (ii) se N izravna v vhodnih in izhodnih tokovih, ter (iii) je model pregledno opisan.

Preglednica 3

Faktorji emisije stopnje 1 iz smernic IPCC (2006) (spremenjeno)

Upoštevajte, da se te vrednosti ne smejo uporabljati za primerjavo različnih vrst sintetičnih gnojil.

Emisija	Del	Vrednost, ki jo je treba uporabiti
N2O (sintetično gnojilo in gnoj; neposredno in posredno)	zrak	0,022 kg N2O/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 (sintetično gnojilo)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,1 * (17/14) = 0,12 kg NH3/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 (gnoj)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,2 * (17/14) = 0,24 kg NH3/kg uporabljenega gnoja, ki vsebuje dušik
NO3 - (sintetično gnojilo in gnoj)	voda	kg NO3 - = kg N * FracLEACH = 1 * 0,3 * (62/14) = 1,33 kg NO3 -/kg uporabljenega dušika
FracGASF: delež sintetičnega dušikovega gnojila, uporabljenega na tleh, ki hlapi v obliki NH3 in NOx. FracLEACH: delež sintetičnega gnojila in gnoja, izgubljen zaradi izpiranja in odtekanja v obliki NO3

Zgoraj navedeni model za dušik na kmetijskih površinah ima omejitve – zato se lahko v študiji okoljskega odtisa izdelkov, ki vključuje kmetijsko modeliranje, preizkusi naslednji alternativni pristop, pri čemer se rezultati sporočijo v prilogi k poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

Bilanca dušika se izračuna s parametri iz preglednice 4 in spodnjo formulo. Skupne emisije NO3 -N v vodo se štejejo za spremenljivko, njihov celotni popis pa je treba izračunati, kot sledi:

„skupne emisije NO3 -N v vodo“ = „osnovna izguba NO3 -“ + „dodatne emisije NO3 -N v vodo“, pri čemer velja

„dodatne emisije NO3 -N v vodo“ = „vhodni tok N z vsemi gnojili“ + „vezava N2 s poljščinami“ - „odvzem N s pospravitvijo pridelka“ - „emisije NH3 v zrak“ - „emisije N2O v zrak“ - „emisije N2 v zrak“ - „osnovna izguba NO3 -“.

Če vrednost za „dodatne emisije NO3 -N v vodo“ v nekaterih sistemih z majhnim vhodnim tokom postane negativna, je treba vrednost nastaviti na 0. Poleg tega je treba v takih primerih absolutno vrednost izračunanih „dodatnih emisij NO3-N v vodo“ evidentirati kot dodatni vhodni tok dušikovih gnojil v sistem, pri čemer se uporabi enaka kombinacija dušikovih gnojil, kot se uporablja za analizirano poljščino.

S tem zadnjim korakom se prepreči, da bi se upoštevali sistemi, ki zmanjšujejo rodovitnost, tako da se zajame zmanjšanje N zaradi analizirane poljščine, za katero se domneva, da pozneje povzroči potrebo po dodatnem gnojilu za ohranitev enake stopnje rodovitnosti tal.

Preglednica 4

Alternativni pristop k modeliranju dušika

Emisija	Del	Vrednost, ki jo je treba uporabiti
osnovna izguba NO3 - (sintetično gnojilo in gnoj)	voda	kg NO3 - = kg N * FracLEACH = 1 * 0,1 * (62/14) = 0,44 kg NO3 -/kg uporabljenega dušika
N2O (sintetično gnojilo in gnoj; neposredno in posredno)	zrak	0,022 kg N2O/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 – sečnina (sintetično gnojilo)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,15 * (17/14) = 0,18 kg NH3/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 – amonijev nitrat (sintetično gnojilo)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,1 * (17/14) = 0,12 kg NH3/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 – drugo (sintetično gnojilo)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,02 * (17/14) = 0,024 kg NH3/kg uporabljenega dušikovega gnojila
NH3 (gnoj)	zrak	kg NH3 = kg N * FracGASF = 1 * 0,2 * (17/14) = 0,24 kg NH3/kg uporabljenega gnoja, ki vsebuje dušik
vezava N2 s poljščinami		za poljščine s simbiotično vezavo N2: domneva se, da je vezana količina enaka vsebnosti dušika v spravljenih poljščinah
N2	zrak	0,09 kg N2/kg uporabljenega dušika

4.4.1.6    Emisije težkih kovin

Emisije težkih kovin iz vhodnih tokov kmetijske površine je treba modelirati kot emisije v tla in/ali izpiranje ali odnašanje v vodo. V popisu za vodo je treba navesti oksidacijsko stanje kovine (npr. Cr+3, Cr+6). Ker poljščine med gojenjem sprejmejo del emisij težkih kovin, je treba pojasniti, kako modelirati poljščine, ki delujejo kot ponor.

Dovoljena sta dva različna pristopa k modeliranju:

(a)

Končna usoda elementarnih tokov težkih kovin ni nadalje obravnavana znotraj meja sistema: popis ne upošteva končnih emisij težkih kovin in zato ne upošteva vnosa težkih kovin v poljščine. Na primer, težke kovine v poljščinah, pridelanih za prehrano ljudi, končajo v rastlinah. V okviru okoljskega odtisa prehrana ljudi ni modelirana, končna usoda ni nadalje modelirana, rastline pa delujejo kot ponor težkih kovin. Zato se vnos težkih kovin v poljščine ne sme modelirati;

(b)

končna usoda (del okolja, ki je nosilec emisij) elementarnih tokov težkih kovin se obravnava znotraj meje sistema: v popisu se upoštevajo končne emisije (izpust) težkih kovin v okolje, zaradi česar je treba v njem upoštevati tudi vnos težkih kovin v poljščine. Na primer, težke kovine v poljščinah, ki se gojijo za krmo, bodo večinoma končale v prebavilih živali in se ponovno uporabile kot gnoj na kmetijski površini, kjer se kovine sproščajo v okolje, njihovi vplivi pa so zajeti z metodami presoje vpliva. Zato je treba v popisu kmetijske faze upoštevati vnos težkih kovin v poljščine. Omejena količina konča v živalih, vendar se lahko zavoljo poenostavitve zanemari.

4.4.1.7    Gojenje riža

Emisije metana iz gojenja riža je treba vključiti na podlagi pravil za izračun iz oddelka 5.5 smernic IPCC (2006).

4.4.1.8    Šotna tla

Osušena šotna tla morajo vključevati emisije ogljikovega dioksida na podlagi modela, ki povezuje ravni osuševanja z letno oksidacijo ogljika.

4.4.1.9    Druge dejavnosti

Kjer je ustrezno, je treba v kmetijsko modeliranje vključiti naslednje dejavnosti, razen če se lahko izključijo na podlagi meril za izključitev:

(a)	vnos semenskega materiala (kg/ha);

(b)	vnos šote v tla (kg/ha + razmerje C/N);

(c)	vnos kalcijevega oksida (kg CaCO3/ha, vrsta);

(d)	uporaba strojev (ure, vrsta) (se vključi v primeru visoke stopnje uporabe mehanizacije);

(e)	vnos dušika iz ostankov poljščin, ki ostanejo na kmetijski površini ali se sežgejo (kg ostankov + vsebnost N/ha). Vključuje emisije, nastale pri sežiganju ostankov, sušenju in skladiščenju pridelkov.

Razen če ni jasno dokumentirano, da se dejavnosti na kmetijski površini izvajajo ročno, je treba poljedelske dejavnosti upoštevati pri skupni porabi goriva ali vhodnih tokovih določenih strojev, prevozov na kmetijsko površino/s kmetijske površine, energije za namakanje ali podobno.

4.4.2   Poraba električne energije

Porabo električne energije iz omrežja je treba modelirati čim natančneje, pri čemer imajo prednost podatki, specifični za določenega dobavitelja. Če je električna energija (ali njen del) pridobljena iz obnovljivih virov, je treba preprečiti dvojno štetje. Zato mora dobavitelj jamčiti, da je bila električna energija, dobavljena organizaciji za proizvodnjo izdelka, dejansko proizvedena iz obnovljivih virov in ni več na voljo drugim potrošnikom.

4.4.2.1    Splošne smernice

V naslednjem oddelku sta predstavljeni dve vrsti mešanic virov električne energije: (i) mešanico virov v omrežju v porabi, ki izraža skupno mešanico virov električne energije, ki se prenaša po določenem omrežju, vključno z okolju prijazno zahtevano električno energijo ali spremljano električno energijo, in (ii) preostalo mešanico virov v omrežju, mešanico v porabi (imenovano tudi preostala mešanica virov v porabi), ki je značilna samo za nezahtevano, nespremljano električno energijo ali energijo v javni skupni rabi.

V študijah okoljskega odtisa izdelkov je treba v hierarhičnem vrstnem redu uporabljati naslednje mešanice virov električne energije:

(a)	Produkt električne energije, specifičen za določenega dobavitelja (24), je treba uporabiti, če je za državo vzpostavljen 100-odstotni sistem spremljanja, ali če: (i) je na voljo in (ii) je izpolnjen sklop minimalnih meril za zagotovitev zanesljivosti pogodbenih instrumentov.

(b)	Skupno mešanico virov električne energije, specifično za določenega dobavitelja, je treba uporabiti, če: (i) je na voljo in (ii) je izpolnjen sklop minimalnih meril za zagotovitev zanesljivosti pogodbenih instrumentov.

(c)

Uporabiti je treba „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“. Izraz „specifična za določeno državo“ se nanaša na državo, v kateri se izvaja faza življenjskega kroga ali dejavnost. To je lahko država članica EU ali tretja država. Preostala mešanica v omrežju preprečuje dvojno štetje z uporabo mešanic virov električne energije, specifičnih za določenega dobavitelja, v točkah (a) in (b).

(d)	Kot zadnjo možnost je treba uporabiti povprečno preostalo mešanico virov v omrežju v EU, mešanico virov v porabi (EU + EFTA) ali preostalo mešanico virov v omrežju, reprezentativno za določeno regijo, mešanico virov v porabi.

Da se zagotovi okoljska celovitost uporabe mešanice virov električne energije, specifične za določenega dobavitelja, je treba poskrbeti za zanesljivost in edinstvenost pogodbenih instrumentov (za spremljanje). Brez tega okoljski odtis izdelkov ni dovolj natančen in dosleden za spodbujanje odločitev v zvezi z javnimi naročili produktov/električne energije za podjetja in natančno upoštevanje mešanice virov, specifične za določenega dobavitelja, s strani kupcev električne energije. Zato je bil opredeljen sklop minimalnih meril v zvezi s celovitostjo pogodbenih instrumentov kot zanesljivih posrednikov informacij o okoljskem odtisu. Določajo minimalne značilnosti, potrebne za uporabo mešanice virov, specifične za določenega dobavitelja, v študijah okoljskega odtisa izdelkov.

4.4.2.2    Sklop minimalnih meril za zagotavljanje pogodbenih instrumentov dobaviteljev

Produkt/mešanica virov električne energije, specifična za določenega dobavitelja, se lahko uporablja le, če uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov zagotovi, da pogodbeni instrument izpolnjuje v nadaljevanju navedena merila. Če pogodbeni instrumenti ne izpolnjujejo meril, je treba pri modeliranju uporabiti preostalo mešanico virov električne energije v porabi, specifično za določeno državo.

Spodnji seznam meril temelji na merilih iz dokumenta „GHG Protocol Scope 2 Guidance – An amendment to the GHG Protocol. Corporate Standard“ (Smernice o emisijah iz obsega 2 protokola o toplogrednih plinih – sprememba protokola o toplogrednih plinih. Standard za podjetja) (Mary Sotos, Svetovni inštitut za vire) (25). Pogodbeni instrument, ki se uporablja za modeliranje električne energije, mora izpolnjevati naslednja merila.

Merilo 1 – Navedba atributov

Navedite mešanico vrst energije, povezano z enoto proizvedene električne energije.

Mešanico vrst energije je treba izračunati na podlagi dobavljene električne energije, pri čemer je treba vključiti pridobljene in preklicane certifikate v imenu strank. Električno energijo iz obratov, za katere so bili atributi prodani (na podlagi pogodb ali certifikatov), je treba označiti kot električno energijo z okoljskimi atributi preostale mešanice virov v porabi v državi, v kateri je objekt.

Merilo 2 – Edinstvena trditev

Instrument naj bo edini, ki vsebuje trditev o okoljskih atributih, povezano z navedeno količino proizvedene električne energije;

Instrument naj spremlja in uveljavlja, umakne ali prekliče podjetje ali naj se ga spremlja, uveljavlja, umakne ali prekliče v imenu podjetja (npr. z revizijo pogodb, certificiranjem, ki ga opravi tretja oseba, ali samodejno na podlagi drugih registrov, sistemov ali mehanizmov za razkritje).

Merilo 3 – Čim večja bližina obdobju, za katero se pogodbeni instrument uporablja

Preglednica 5

Minimalna merila za zagotovitev pogodbenih instrumentov dobaviteljev – smernice za izpolnjevanje meril

Merilo 1	NAVEDITE OKOLJSKE ATRIBUTE IN POJASNILO O METODI IZRAČUNA Navedite mešanico vrst energije (ali druge povezane okoljske atribute), povezano z enoto proizvedene električne energije. Pojasnite metodo izračuna, uporabljeno za določitev te mešanice.
Kontekst	Vsak program ali politika bo določil svoja merila za upravičenost in atribute, ki jih je treba navesti. Ta merila določajo vrsto energetskega vira in nekatere značilnosti objekta za proizvodnjo energije, kot so vrsta tehnologije, starost objekta ali lokacija objekta (vendar se razlikujejo glede na program/politiko). Ti atributi določajo vrsto energetskega vira in včasih nekatere značilnosti objekta za proizvodnjo energije.
Pogoji za izpolnitev merila	1. Navedite mešanico energetskih virov: če v pogodbenih instrumentih ni navedena nobena mešanica vrst energije, prosite svojega dobavitelja, da vam posreduje te informacije ali druge okoljske atribute (npr. stopnjo emisij toplogrednih plinov). Če dobavitelj ne odgovori, uporabite „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“. Če dobavitelj odgovori, preidite na 2. korak.
	2. Pojasnite uporabljeno metodo izračuna: prosite dobavitelja, naj navede podrobnosti o metodi izračuna, da preverite, ali upošteva zgoraj navedeno načelo. Če dobavitelj ne posreduje teh informacij, uporabite „mešanico virov električne energije, specifično za določenega dobavitelja“, priložite prejete informacije in zabeležite, da ni bilo mogoče preveriti, ali je prišlo do dvojnega štetja.
Merilo 2	EDINSTVENE TRDITVE Instrument naj bo edini, ki vsebuje trditev o okoljskih atributih, povezano z navedeno količino proizvedene električne energije. Instrument naj spremlja in uveljavlja, umakne ali prekliče podjetje ali naj se ga spremlja, uveljavlja, umakne ali prekliče v imenu podjetja (npr. z revizijo pogodb, certificiranjem, ki ga opravi tretja oseba, ali samodejno na podlagi drugih registrov, sistemov ali mehanizmov za razkritje).
Kontekst	Certifikati imajo na splošno štiri glavne namene: (i) razkritje dobavitelja, (ii) kvote dobavitelja za dobavo ali prodajo določenih virov energije, (iii) oprostitev davka in (iv) prostovoljni programi za potrošnike. Vsak program ali politika mora določiti svoja merila za upravičenost. Ta merila določajo nekatere značilnosti objekta za proizvodnjo energije, kot so vrsta tehnologije, starost objekta ali lokacija objekta (vendar se razlikujejo glede na program/politiko). Da bi bili certifikati primerni za uporabo v takem programu, morajo prihajati iz objektov, ki izpolnjujejo ta merila. Poleg tega lahko trgi posameznih držav ali organi za oblikovanje politik izvajajo te različne funkcije z uporabo sistema enotnega certifikata ali sistema več certifikatov.
Pogoji za izpolnitev merila	1. Ali je obrat v državi, ki nima vzpostavljenega sistema za spremljanje? Uporabiti bi bilo treba informacije Združenja izdajateljev AIB (26). Če je odgovor pritrdilen, uporabite „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“; če je odgovor nikalen, pojdite na drugo vprašanje. 2. Ali je obrat v državi, kjer se del porabe ne spremlja (> 95 %)? Če je odgovor pritrdilen, uporabite „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“ kot najboljše razpoložljive podatke za izračun preostale mešanice virov v porabi; če je odgovor nikalen, pojdite na tretje vprašanje. 3. Ali je obrat v državi s sistemom enotnega certifikata ali v državi s sistemom več certifikatov? Če je obrat v državi s sistemom enotnega certifikata, so merila glede edinstvene trditve izpolnjena. Uporabite mešanico vrst energije, navedeno v pogodbenem instrumentu. Če je obrat v regiji/državi s sistemom več certifikatov, edinstvena trditev ni zagotovljena. Obrnite se na državni organ za izdajanje certifikatov (evropsko organizacijo, ki upravlja evropski sistem energetskih certifikatov, http://www.aib-net.org), da ugotovite, ali morate zaprositi za več kot en pogodbeni instrument, da preprečite možnost dvojnega štetja. Če je potrebnih več pogodbenih instrumentov, od dobavitelja zahtevajte vse pogodbene instrumente, da se izognete dvojnemu štetju; če se dvojnemu štetju ni mogoče izogniti, to navedite v študiji o okoljskem odtisu izdelkov in uporabite „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“.
Merilo 3	Izdaja in uveljavljanje čim bližje obdobju porabe električne energije, za katero se uporablja pogodbeni instrument.

4.4.2.3    Kako modelirati „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico virov v porabi“

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora opredeliti ustrezne nabore podatkov za preostalo mešanico virov v omrežju, mešanico virov v porabi, posamezno vrsto energije, državo in napetost.

Če ustreznega nabora podatkov ni, je treba uporabiti naslednji pristop: določite mešanico virov v porabi za državo (npr. X % MWh, proizvedenih v hidroelektrarni, Y % MWh, proizvedenih v termoelektrarni na premog) in jo združite z naborom podatkov popisa življenjskega kroga na vrsto energije in državo/regijo (npr. nabor podatkov popisa življenjskega kroga za proizvodnjo 1 MWh vodne energije v Švici).

1)

Podatke o dejavnosti, povezane z mešanico virov v porabi za tretjo državo, po posameznih vrstah energije je treba določiti na podlagi: (a) mešanice virov v domači proizvodnji na proizvodno tehnologijo; (b) količine uvoza in tega, iz katerih sosednjih držav izvira; (c) izgub pri prenosu; (d) izgub pri distribuciji; (e) vrste dobave goriva (delež porabljenih virov na uvoz in/ali domačo dobavo). Te podatke je treba poiskati v publikacijah Mednarodne agencije za energijo (IEA).

2)

Razpoložljivi nabori podatkov popisa življenjskega kroga na tehnologijo goriv; razpoložljivi nabori podatkov popisa življenjskega kroga so ponavadi specifični za določeno državo ali regijo glede: (a) dobave goriva (delež porabljenih virov na uvoz in/ali domačo dobavo); (b) značilnosti nosilca energije (npr. vsebnost elementov in energije); (c) tehnoloških standardov elektrarn v zvezi z učinkovitostjo, tehnologijo žganja, razžveplanjem dimnih plinov, odstranjevanjem NOx in odpraševanjem.

4.4.2.4    Ena lokacija z več izdelki in več kot eno mešanico virov električne energije

V tem oddelku je opisano, kako ravnati, če mešanica, specifična za določenega dobavitelja, ali proizvodnja električne energije na kraju samem zajema le del porabljene električne energije, ter kako upoštevati mešanico virov električne energije za izdelke, proizvedene na isti lokaciji. Nadaljnja razdelitev oskrbe z električno energijo, ki se uporablja za več izdelkov, na splošno temelji na fizičnem razmerju (npr. število kosov ali kg izdelka). Če porabljena električna energija prihaja iz več kot ene mešanice virov električne energije, je treba vsak vir mešanice uporabiti glede na njegov delež v skupni porabi, izraženi v kWh. Na primer, če delež te skupne porabe, izražene v kWh, prihaja od določenega dobavitelja, je treba za ta delež uporabiti mešanico virov električne energije, specifično za določenega dobavitelja. Za uporabo električne energije na kraju samem glej oddelek 4.4.2.7.

Določenemu izdelku se lahko dodeli določena vrsta električne energije pod naslednjimi pogoji:

(a)	če proizvodnja (in s tem povezana poraba električne energije) izdelka poteka v ločenem obratu (stavbi), se lahko uporabi vrsta energije, ki je fizično povezana s tem obratom;

(b)

če proizvodnja (in s tem povezana poraba električne energije) izdelka poteka v skupnem prostoru, za katerega se izvaja specifično merjenje energije ali so na voljo evidence o nakupu ali računi za električno energijo, se lahko uporabijo informacije, specifične za določeni izdelek (meritev, evidenca, račun);

(c)

če so vsi izdelki, proizvedeni v določenem obratu, opremljeni z javno dostopno študijo okoljskega odtisa izdelkov, mora podjetje, ki želi predložiti trditev v zvezi s porabljeno energijo, dati na voljo vse študije o okoljskem odtisu izdelkov. Uporabljeno pravilo dodelitve je treba opisati v študiji okoljskega odtisa izdelkov, dosledno uporabljati v vseh študijah okoljskega odtisa izdelkov, povezanih z obratom, in preveriti. Primer je 100-odstotna dodelitev okolju prijaznejše mešanice virov električne energije določenemu izdelku.

4.4.2.5    En izdelek se proizvaja na več lokacijah

Če se izdelek proizvaja na različnih lokacijah ali se prodaja v različnih državah, mora mešanica virov električne energije odražati razmerja proizvodnje ali razmerja prodaje med državami/regijami EU. Za določitev razmerja je treba uporabiti fizično enoto (npr. število kosov ali kg izdelka). Pri študijah okoljskega odtisa izdelkov, za katere taki podatki niso na voljo, je treba uporabiti povprečno preostalo mešanico virov v porabi v EU (EU + EFTA) ali preostalo mešanico, reprezentativno za določeno regijo. Uporabiti je treba zgoraj navedene splošne smernice.

4.4.2.6    Uporaba električne energije v fazi uporabe

V fazi uporabe je treba uporabiti mešanico virov v omrežju v porabi. Mešanica virov električne energije mora odražati razmerja prodaje med državami/regijami EU. Za določitev razmerja je treba uporabiti fizično enoto (npr. število kosov ali kg izdelka). Kadar taki podatki niso na voljo, je treba uporabiti povprečno mešanico virov v porabi v EU (EU + EFTA) ali mešanico v porabi, reprezentativno za določeno regijo.

4.4.2.7    Proizvodnja električne energije na kraju samem

Če je proizvodnja električne energije na kraju samem enaka porabi električne energije obrata, sta možni dve situaciji:

(a)	noben pogodbeni instrument ni bil prodan tretji osebi: uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora modelirati svojo mešanico električne energije (skupaj z nabori podatkov popisa življenjskega kroga);

(b)	pogodbeni instrumenti so bili prodani tretji osebi: uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora uporabiti „preostalo mešanico virov v omrežju, specifično za določeno državo, mešanico v porabi“ (skupaj z naborom podatkov popisa življenjskega kroga).

Če količina proizvedene električne energije presega količino, porabljeno na kraju samem v okviru opredeljene meje sistema, in se proda na primer električnemu omrežju, se lahko ta sistem obravnava kot večfunkcionalen. Sistem bo opravljal dve funkciji (npr. izdelek + električna energija) in upoštevati je treba naslednja pravila:

(a)

če je mogoče, izvedite nadaljnjo razdelitev. To velja tako za ločeno proizvodnjo električne energije kot za skupno proizvodnjo električne energije, kjer lahko glede na količine električne energije dodelite emisije z začetka dobavne verige in neposredne emisije lastni porabi in deležu, ki ga prodate tretji osebi (npr. če podjetje uporablja vetrno turbino na svojem območju proizvodnje in izvozi 30 % proizvedene električne energije, bi bilo treba v študiji okoljskega odtisa izdelkov upoštevati 70 % proizvedene električne energije);

(b)

če to ni mogoče, je treba uporabiti neposredno zamenjavo. Kot zamenjavo je treba uporabiti preostalo mešanico virov električne energije v porabi, specifično za določeno državo (27). Šteje se, da nadaljnja razdelitev ni mogoča, če so vplivi na začetku dobavne verige ali neposredne emisije tesno povezani s samim izdelkom.

4.4.3   Prevoz in logistika

Pri modeliranju prevoznih dejavnosti je treba upoštevati naslednje parametre:

(1)	vrsta prevoza: vrsta prevoza, npr. po kopnem (tovorno vozilo, železnica, cevovod), morju (ladja, trajekt, barža) ali zraku (letalo);

(2)	vrsta vozila: vrsta vozila glede na vrsto prevoza;

(3)	stopnja obremenitve (= stopnja izkoriščenosti; glej naslednji oddelek) (28): vplivi na okolje so neposredno povezani z dejansko stopnjo obremenitve, ki jo je zato treba upoštevati. Stopnja obremenitve vpliva na količino goriva, ki ga porabi vozilo;

(4)

število povratnih voženj praznih vozil: če je to potrebno in primerno, je treba upoštevati število povratnih voženj praznih vozil (tj. razmerje med razdaljo, prevoženo za prevzem naslednjega tovora po raztovarjanju izdelka, in razdaljo, prevoženo za prevoz izdelka). Zadevnemu izdelku je treba dodeliti število kilometrov, ki jih je prevozilo prazno vozilo. Pri privzetih naborih podatkov o prevozu se to pogosto že upošteva v privzeti stopnji izkoriščenosti;

(5)	dolžina prevoza: dokumentirati je treba dolžine prevoza, pri čemer se uporabijo povprečne dolžine prevoza, specifične za obravnavane okoliščine.

V naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom, so v nabore podatkov o prevozu vključeni proizvodnja goriva, količina goriva, ki ga porabi transportno vozilo, potrebna infrastruktura ter količina dodatnih virov in orodij, potrebnih za logistične operacije (npr. žerjavi in transporterji).

4.4.3.1    Dodelitev vplivov prevoza – prevoz s tovornimi vozili

Nabori podatkov, skladni z okoljskim odtisom, za prevoz s tovornim vozilom so na tkm (tonski kilometer) ter izražajo vpliv na okolje za 1 tono (t) izdelka, ki ga tovorno vozilo z določenim tovorom prevaža 1 km. Koristni tovor vozila (= največja dovoljena masa) je naveden v naboru podatkov. Na primer, tovorno vozilo, ki tehta 28–32 t, ima 22 t koristnega tovora; nabor podatkov popisa življenjskega kroga za 1 tkm (polno obremenjeno vozilo) izraža vpliv na okolje za 1 t izdelka, ki ga tovorno vozilo z 22 t tovora prevaža 1 km. Emisije iz prometa so dodeljene glede na maso prepeljanega izdelka, pri čemer dobite le 1/22 celotnih emisij tovornega vozila. Če je masa tovora, ki se prevaža, manjša od največje nosilnosti (npr. 10 t), se vpliv na okolje za 1 t izdelka spremeni na dva načina. Prvič, tovorno vozilo porabi manj goriva za celoten prepeljani tovor, in drugič, njegov vpliv na okolje je dodeljen s prepeljanim tovorom (npr. 1/10 t). Če je masa celotnega tovora manjša od nosilnosti tovornega vozila (npr. 10 t), se lahko šteje, da je prevoz izdelka prostorninsko omejen. V tem primeru je treba pri izračunu vpliva na okolje uporabiti maso dejanskega naloženega tovora.

V naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom, je treba koristni tovor modelirati parametrsko z uporabo stopnje izkoriščenosti. Stopnja izkoriščenosti vpliva na (i) skupno količino goriva, ki ga porabi tovorno vozilo, in (ii) dodelitev vpliva na tono. Stopnja izkoriščenosti se izračuna kot masa dejanskega tovora v kilogramih, deljena z maso koristnega tovora v kilogramih, pri čemer jo je treba prilagoditi, ko se uporabi nabor podatkov. Če je masa dejanskega tovora 0 kg, je treba pri izračunu uporabiti 1 kg dejanskega tovora. Povratne vožnje praznih vozil se lahko vključijo v stopnjo izkoriščenosti ob upoštevanju odstotka kilometrov, prevoženih brez tovora. Na primer, če je tovorno vozilo polno obremenjeno za dostavo, ob vrnitvi pa napol prazno, je razmerje uporabe naslednje: 22 t dejanskega tovora/22 t koristnega tovora * 50 % km + 11 t dejanskega tovora/22 t koristnega tovora * 50 % km = 75 %.

V študijah okoljskega odtisa izdelkov je treba določiti stopnjo izkoriščenosti, ki jo je treba uporabiti za vsako vrsto prevoza s tovornim vozilom, in jasno navesti, ali stopnja izkoriščenosti vključuje povratne vožnje praznih vozil. Uporabljajo se naslednje privzete stopnje izkoriščenosti:

(a)	če je masa tovora omejena, je treba uporabiti privzeto stopnjo izkoriščenosti v višini 64 % (29), razen če so na voljo specifični podatki. Ta privzeta stopnja izkoriščenosti vključuje povratne vožnje praznih vozil in je zato ni treba modelirati ločeno;

(b)	prevoz tovora v razsutem stanju (npr. prevoz gramoza od kamnoloma do betonarne) je treba modelirati z uporabo privzete stopnje izkoriščenosti v višini 50 % (100-odstotna obremenitev na poti do obrata in 0-odstotna obremenitev na povratni vožnji), razen če so na voljo specifični podatki.

4.4.3.2    Dodelitev vplivov prevoza – prevoz s kombiniranimi vozili

Kombinirana vozila se pogosto uporabljajo za dostavo na dom, npr. dostavo knjig in oblačil ali dostavo iz maloprodajnih trgovin. Omejevalni dejavnik pri kombiniranih vozilih ni masa, temveč prostornina. Če ni na voljo posebnih informacij za izvedbo študije okoljskega odtisa izdelkov, je treba uporabiti tovornjak z maso < 1,2 t in privzeto stopnjo izkoriščenosti 50 %. Če ni na voljo nabora podatkov za tovornjak z maso < 1,2 t, je treba kot približek uporabiti tovornjak z maso < 7,5 t in privzeto stopnjo izkoriščenosti 20 %. Tovornjak z maso < 7,5 t ter koristnim tovorom 3,3 t in stopnjo izkoriščenosti 20 % ima enako obremenitev kot kombinirano vozilo z maso 1,2 t in stopnjo izkoriščenosti 50 %.

4.4.3.3    Dodelitev vplivov prevoza – prevoz, ki ga opravijo potrošniki

Dodelitev vpliva avtomobila je treba določiti na podlagi prostornine. Največja prostornina, ki se upošteva pri prevozu, ki ga opravijo potrošniki, je 0,2 m3 (približno 1/3 prtljažnika s prostornino 0,6 m3). Za izdelke, večje od 0,2 m3, je treba upoštevati celoten vpliv prevoza z avtomobilom. Pri izdelkih, ki se prodajajo v supermarketih ali nakupovalnih središčih, je treba za dodelitev prevoznih bremen med prepeljanimi izdelki uporabiti prostornino izdelka (vključno z embalažo in praznimi prostori, na primer med sadeži ali steklenicami). Faktor dodelitve je treba izračunati kot prostornino prepeljanega izdelka, deljeno z 0,2 m3. Da se poenostavi modeliranje, je treba vse druge vrste prevoza, ki ga opravijo potrošniki (na primer nakup v specializiranih trgovinah ali s kombiniranimi vožnjami) modelirati, kot da se izdelki prodajajo v supermarketu.

4.4.3.4    Privzeti scenariji – od dobavitelja do tovarne

Za dobavitelje v Evropi – če za izvedbo študije okoljskega odtisa izdelkov ni na voljo specifičnih podatkov, je treba uporabiti v nadaljevanju navedene privzete podatkov:

Za prevoz embalažnega materiala od proizvodnih obratov do obratov za polnjenje (razen stekla; vrednosti temeljijo na podatkih Eurostata 2015 (30)) je treba uporabiti naslednji scenarij:

(a)	230 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4);

(b)	280 km z vlakom (povprečen tovorni vlak) in

(c)	360 km z ladjo (barža).

Za prevoz praznih steklenic je treba uporabiti naslednji scenarij:

(a)	350 km s tovornim vozilom (>32 t, EURO 4);

(b)	39 km z vlakom (povprečen tovorni vlak) in

(c)	87 km z ladjo (barža).

Za prevoz vseh ostalih izdelkov od dobavitelja do tovarne (vrednosti temeljijo na podatkih Eurostata 2015 (31)) je treba uporabiti naslednji scenarij:

(a)	130 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4);

(b)	240 km z vlakom (povprečen tovorni vlak) in

(c)	270 km z ladjo (barža).

Za dobavitelje zunaj Evrope – če za izvedbo študije okoljskega odtisa izdelkov ni na voljo specifičnih podatkov, je treba uporabiti v nadaljevanju navedene privzete podatke:

(a)	1 000 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4) za vsoto razdalj od pristanišča/letališča do tovarne v Evropi in zunaj nje.

(b)	18 000 km z ladjo (čezoceanski zabojnik) ali 10 000 km z letalom (tovornim);

(c)	če je država proizvajalca (poreklo) znana, bi bilo treba določiti ustrezno razdaljo za ladjo in letalo s pomočjo posebnih kalkulatorjev (32);

(d)	če ni znano, ali je dobavitelj v Evropi ali zunaj nje, je treba prevoz modelirati tako, kot da se dobavitelj nahaja zunaj Evrope.

4.4.3.5    Privzeti scenariji – od tovarne do končne stranke

Prevoz od tovarne do končne stranke (vključno s prevozom, ki ga opravijo potrošniki) je treba vključiti v fazo distribucije študije okoljskega odtisa izdelkov. Če ni na voljo specifičnih informacij, je treba kot osnovo uporabiti v nadaljevanju opisani privzeti scenarij. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora določiti naslednje vrednosti (pri tem mora uporabiti specifične informacije, razen če niso na voljo):

—	razmerje med izdelki, prodanimi po maloprodajni poti, prek distribucijskega centra in neposredno končni stranki;

—	za prevoz od tovarne do končne stranke: razmerje med lokalnimi, intrakontinentalnimi in mednarodnimi dobavnimi verigami;

—	za prevoz od tovarne do prodajalne: distribucijo med intrakontinentalnimi in mednarodnimi dobavnimi verigami.

Slika 3:

Privzeti scenarij prevoza

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

V nadaljevanju je privzeti scenarij prevoza od tovarne do stranke, prikazan na sliki 3.

1.

X % od tovarne do končne stranke:   X % lokalne dobavne verige: 1 200 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4)   X % intrakontinentalne dobavne verige: 3 500 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4)   X % lokalne dobavne verige: 1 000 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4) in 18 000 km z ladjo (čezoceanski zabojnik). Upoštevajte, da se lahko v posebnih primerih namesto ladje uporabi letalo ali vlak.

2.

X % od tovarne do prodajalne/distribucijskega centra:   X % lokalne dobavne verige: 1 200 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4)   X % intrakontinentalne dobavne verige: 3 500 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4)   X % lokalne dobavne verige: 1 000 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4) in 18 000 km z ladjo (čezoceanski zabojnik). Upoštevajte, da se lahko v posebnih primerih namesto ladje uporabi letalo ali vlak.

3.	X % od tovarne do končne stranke:   100 % lokalno: 250 km dolga povratna vožnja s kombiniranim vozilom (tovornjak z maso < 7,5 t, EURO 3, stopnja izkoriščenosti 20 %).

4.	X % od prodajalne do končne stranke:   62 %: 5 km z osebnim avtomobilom (povprečje)   5 %: 5 km dolga povratna vožnja s kombiniranim vozilom (tovornjak z maso < 7,5 t, EURO 3, stopnja izkoriščenosti 20 %).   33 %: vpliv ni modeliran.

Pri izdelkih za večkratno uporabo je treba poleg potrebnega prevoza do mesta maloprodaje/distribucijskega centra modelirati tudi povratni prevoz od mesta maloprodaje/distribucijskega centra do tovarne. Uporabiti je treba enake dolžine prevoza kot za prevoz od tovarne do končne stranke (glej zgoraj), vendar je lahko stopnja izkoriščenosti tovornega vozila omejena s prostornino, odvisno od vrste izdelka.

Zamrznjene ali ohlajene izdelke je treba prepeljati v zamrzovalnikih ali hladilnikih.

4.4.3.6    Privzeti scenariji – od zbiranja do obdelave izrabljenih izdelkov

Prevoz od mesta zbiranja izdelkov ob koncu njihovega življenjskega kroga do mesta njihove obdelave je lahko vključen že v nabor podatkov popisa življenjskega kroga za odlaganje na odlagališčih, sežiganje in recikliranje.

Vendar so lahko v nekaterih primerih v študiji okoljskega odtisa izdelkov potrebni dodatni privzeti podatki. Če ni na voljo boljših podatkov, je treba uporabiti naslednje vrednosti:

(a)	prevoz, ki ga opravijo potrošniki od svojega doma do mesta za ločevanje odpadkov: 1 km z osebnim avtomobilom;

(b)	prevoz od mesta zbiranja do objekta za pridobivanje metana: 100 km s tovornim vozilom (> 32 t, EURO 4);

(c)	prevoz od mesta zbiranja do objekta za kompostiranje; 30 km s tovornim vozilom (tovornjak z maso < 7,5 t, EURO 3).

4.4.4   Investicijsko blago – infrastruktura in oprema

Investicijsko blago (vključno z infrastrukturo) in konec njegovega življenjskega kroga bi bilo treba izključiti, razen če predhodne študije dokazujejo, da je pomembno. Če se vključi investicijsko blago, mora poročilo o okoljskem odtisu izdelkov vsebovati jasno in obsežno razlago, zakaj je pomembno, ter poročati o vseh predpostavkah.

4.4.5   Skladiščenje v distribucijskem centru ali prodajalni

Pri dejavnostih skladiščenja se porabljajo energija in hladilni plini. Uporabiti je treba naslednje privzete podatke, razen če so na voljo boljši podatki.

Poraba energije v distribucijskem centru: za skladiščenje se porabi 30 kWh/m2 energije/leto in 360 MJ kupljenega (= sežganega v kotlu) ali 10 Nm3 zemeljskega plina/m2/leto (če uporabljate vrednost v Nm3, ne pozabite upoštevati emisij, ki nastanejo pri izgorevanju, ne le proizvodnji zemeljskega plina). v centrih s hladilnimi sistemi je dodatna poraba energije za skladiščenje v hladilnikih ali zamrzovalnikih 40 kWh/m3/leto (ob predpostavki, da so hladilniki in zamrzovalniki visoki 2 metra). Za centre s skladiščenjem pri temperaturi okolice in skladiščenjem na hladnem: 20 % površine distribucijskega centra je ohlajene ali zamrznjene. Opomba: energija, porabljena za skladiščenje v hladilnikih ali zamrzovalnikih, je samo energija, porabljena za ohranjanje temperature.

Poraba energije v prodajalni: splošno porabo energije 300 kWh/m2/leto za celotno površino stavbe je treba upoštevati kot privzeto. Za prodajalne, specializirane za izdelke, ki niso živila/pijače, je treba upoštevati 150 kWh/m2/leto za celotno površino stavbe. Za prodajalne, specializirane za živilske izdelke/pijače, je treba upoštevati 400 kWh/m2/leto za celotno površino stavbe skupaj s porabo energije za skladiščenje v hladilnikih in zamrzovalnikih 1 900 kWh/m2/leto oziroma 2 700 kWh/m2/leto (PERIFEM in ADEME, 2014).

Poraba in uhajanje hladilnih plinov v distribucijskih centrih s hladilnimi sistemi: vsebnost plina v hladilnikih in zamrzovalnikih je 0,29 kg R404A na m2 (sektorska pravilih o okoljskem odtisu organizacije za maloprodajni sektor (33)). Upošteva se 10-odstotna letna stopnja uhajanja (Palandre, 2003). Kar zadeva delež hladilnih plinov, ki ostane v opremi ob koncu življenjskega kroga, je 5 % izpuščenih na koncu življenjskega kroga, preostali delež pa se obravnava kot nevarni odpadki.

Skladiščenemu izdelku je treba dodeliti le del emisij in virov, ki so izpuščeni ali se uporabljajo v sistemih za skladiščenje. Ta dodelitev mora temeljiti na prostoru (v m3) in času (v tednih), ki ga zavzema skladiščeni izdelek. V ta namen mora biti znana skupna skladiščna zmogljivost sistema, za izračun faktorja dodelitve (kot razmerja med za določeni izdelek specifično prostornino * časom in obsegom skladiščne zmogljivosti * časom) pa je treba uporabiti prostornino in čas skladiščenja, specifična za določeni izdelek.

Predpostavlja se, da povprečni distribucijski center skladišči 60 000 m3 izdelkov, od tega 48 000 m3 na temperaturi okolice in 12 000 m3 v hladilnikih ali zamrzovalnikih. Za 52-tedensko skladiščenje se predpostavlja, da je skladiščna zmogljivost 3 120 000 m3*tednov/leto.

Predvideva se, da se na povprečnem mestu maloprodaje v 52-tedenskem obdobju skladišči 2 000 m3 izdelkov (ob predpostavki, da je 50 % od 2 000 m2 površine stavbe prekrite s policami, ki so visoke 2 metra), tj. 104 000 m3 * tednov/leto.

4.4.6   Postopek vzorčenja

V nekaterih primerih mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov omejiti zbiranje podatkov le na reprezentativen vzorec obratov/kmetij itd. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora (i) v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov navesti, ali je bilo uporabljeno vzorčenje, (ii) upoštevati zahteve, opisane v tem oddelku, in (iii) navesti, kateri pristop je bil uporabljen.

Primeri, ko je morda potreben postopek vzorčenja, so tisti, v katerih je v proizvodnjo enakega izdelka vključenih več proizvodnih enot. Na primer, če ista surovina/vhodni material izvira z več lokacij ali če je isti postopek oddan več podizvajalcem/dobaviteljem.

Reprezentativni vzorec je treba pridobiti iz stratificiranega vzorca, tj. vzorca, ki zagotavlja, da so podpopulacije (stratumi) dane populacije ustrezno zastopane v celotnem vzorcu raziskovalne študije.

Uporaba stratificiranega vzorca omogoča večjo natančnost kot enostaven naključni vzorec, pod pogojem, da so bile podpopulacije izbrane tako, da so elementi iste podpopulacije čim bolj podobni v smislu značilnosti interesa. Poleg tega stratificiran vzorec zagotavlja boljšo pokritost populacije (34).

Za izbiro reprezentativnega vzorca kot stratificiranega vzorca je treba uporabiti naslednji postopek:

i.	opredelitev populacije;

ii.	opredelitev homogenih podpopulacij (stratifikacija);

iii.	opredelitev podvzorcev na ravni podpopulacije;

iv.	opredelitev vzorca za populacijo, začenši z opredelitvijo podvzorcev na ravni podpopulacije.

4.4.6.1    Kako opredeliti homogene podpopulacije (stratifikacija)

Stratifikacija je postopek razdelitve članov populacije v homogene podskupine (podpopulacije) pred vzorčenjem. Podpopulacije bi se morale medsebojno izključevati: vsak element v populaciji mora biti dodeljen zgolj eni podpopulaciji.

Pri opredelitvi podpopulacij je treba upoštevati naslednje vidike:

(a)	geografsko porazdelitev obratov;

(b)	vključene tehnologije/kmetijske prakse;

(c)	proizvodno zmogljivost upoštevanih podjetij/obratov.

Vključijo se lahko tudi dodatni vidiki, ki jih je treba upoštevati.

Število podpopulacij je treba izračunati, kot sledi:

Nsp = g * t * c[Enačba 1]

—	Nsp.: število podpopulacij;

—	g: število držav, v katerih so obrati/kmetije;

—	t: število tehnologij/kmetijskih praks;

—	c: število razredov zmogljivosti podjetij.

Če se upoštevajo dodatni vidiki, se število podpopulacij izračuna z zgoraj navedeno formulo in pomnožitvijo rezultata s številom razredov, opredeljenih za vsak dodaten vidik (npr. tisti obrati, ki imajo vzpostavljen sistem okoljskega ravnanja ali poročanja).

Primer 1

Opredelitev števila podpopulacij za naslednjo populacijo:

V eni španski regiji je 350 kmetov, ki imajo bolj ali manj enako letno proizvodnjo in uporabljajo iste tehnike spravila.

V tem primeru velja naslednje:

g = 1	:	vsi kmetje so v isti državi;
t = 1	:	vsi kmetje uporabljajo iste tehnike spravila;
c = 1	:	zmogljivost podjetij je skoraj enaka (tj. imajo enako letno proizvodnjo).

Nsp = g * t * c = 1 * 1 * 1 = 1

Samo ena podpopulacija se lahko opredeli kot sovpadajoča s populacijo.

Primer 2

350 kmetov deluje v treh različnih državah (100 v Španiji, 200 v Franciji in 50 v Nemčiji). Uporabljata se dve različni tehniki spravila, ki se pomembno razlikujeta (Španija: 70 kmetov uporablja tehniko A, 30 pa tehniko B, Francija: 100 kmetov uporablja tehniko A, 100 pa tehniko B, Nemčija: vseh 50 kmetov uporablja tehniko A). Zmogljivost kmetov glede na letno proizvodnjo se giblje med 10 000 t in 100 000 t. Na podlagi strokovne presoje/ustrezne literature se ocenjuje, da so kmetje z letno proizvodnjo, manjšo od 50 000 t, z vidika učinkovitosti povsem drugačni od kmetov z letno proizvodnjo nad 50 000 t. Na podlagi letne proizvodnje sta opredeljena dva razreda podjetij: razred 1, če je obseg proizvodnje manjši od 50 000 t, in razred 2, če je obseg proizvodnje večji od 50 000 t (Španija: 80 kmetov spada v razred 1, 20 pa v razred 2, Francija: 50 kmetov spada v razred 1, 150 pa v razred 2, Nemčija: vseh 50 kmetov spada v razred 1).

Preglednica 6 vključuje podrobnosti o populaciji.

Preglednica 6

Opredelitev podpopulacije za primer 2

Podpopulacija	Država		Tehnologija		Zmogljivost
1	Španija	100	Tehnika A	70	Razred 1	50
2	Španija		Tehnika A		Razred 2	20
3	Španija		Tehnika B	30	Razred 1	30
4	Španija		Tehnika B		Razred 2	0
5	Francija	200	Tehnika A	100	Razred 1	20
6	Francija		Tehnika A		Razred 2	80
7	Francija		Tehnika B	100	Razred 1	30
8	Francija		Tehnika B		Razred 2	70
9	Nemčija	50	Tehnika A	50	Razred 1	50
10	Nemčija		Tehnika A		Razred 2	0
11	Nemčija		Tehnika B	0	Razred 1	0
12	Nemčija		Tehnika B		Razred 2	0

V tem primeru velja naslednje:

g = 3	:	tri države;
t = 2	:	opredeljeni sta dve tehniki spravila;
c = 2	:	opredeljena sta dva razreda proizvodnje.

Nsp = g * t * c = 3 * 2 * 2 = 12

Opredeliti je mogoče največ 12 podpopulacij, povzetih v preglednici 7:

Preglednica 7

Povzetek podpopulacije za primer 2

Podpopulacija	Država	Tehnologija	Zmogljivost	Število podjetij v podpopulaciji
1	Španija	Tehnika A	Razred 1	50
2	Španija	Tehnika A	Razred 2	20
3	Španija	Tehnika B	Razred 1	30
4	Španija	Tehnika B	Razred 2	0
5	Francija	Tehnika A	Razred 1	20
6	Francija	Tehnika A	Razred 2	80
7	Francija	Tehnika B	Razred 1	30
8	Francija	Tehnika B	Razred 2	70
9	Nemčija	Tehnika A	Razred 1	50
10	Nemčija	Tehnika A	Razred 2	0
11	Nemčija	Tehnika B	Razred 1	0
12	Nemčija	Tehnika B	Razred 2	0

4.4.6.2    Kako opredeliti velikost podvzorca na ravni podpopulacije

Ko so podpopulacije opredeljene, je treba izračunati velikost vzorca vsake od njih (velikost podvzorca). Možna sta dva alternativna pristopa:

i.

Na podlagi celotne proizvodnje podpopulacije Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora določiti odstotni delež proizvodnje, ki ga bo zajemala posamezna podpopulacija. Delež ne sme biti manjši od 50 % in mora biti izražen v ustrezni enoti. Ta odstotni delež določa velikost vzorca v podpopulaciji.

ii.	Na podlagi števila območij/kmetij/obratov, vključenih v podpopulacijo

Zahtevano velikost podvzorca je treba izračunati z uporabo kvadratnega korena velikosti podpopulacije.

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

—	nSS: zahtevana velikost podvzorca

—	nSP: velikost podpopulacije

Izbrani pristop je treba navesti v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov. Za vse izbrane podpopulacije je treba izbrati enak pristop.

Primer

Preglednica 8

Primer: kako izračunati število podjetij v posameznem podvzorcu

Podpopulacija	Država	Tehnologija	Zmogljivost	Število podjetij v podpopulaciji	Število podjetij v vzorcu (velikost podvzorca (nSS]))
1	Španija	Tehnika A	Razred 1	50	7
2	Španija	Tehnika A	Razred 2	20	5
3	Španija	Tehnika B	Razred 1	30	6
4	Španija	Tehnika B	Razred 2	0	0
5	Francija	Tehnika A	Razred 1	20	5
6	Francija	Tehnika A	Razred 2	80	9
7	Francija	Tehnika B	Razred 1	30	6
8	Francija	Tehnika B	Razred 2	70	8
9	Nemčija	Tehnika A	Razred 1	50	7
10	Nemčija	Tehnika A	Razred 2	0	0
11	Nemčija	Tehnika B	Razred 1	0	0
12	Nemčija	Tehnika B	Razred 2	0	0

4.4.6.3    Kako opredeliti vzorec populacije

Reprezentativni vzorec populacije ustreza vsoti podvzorcev na ravni podpopulacije.

4.4.6.4    Kaj storiti, če je potrebno zaokroževanje

Če je potrebno zaokroževanje, je treba uporabiti splošno matematično pravilo:

(a)	če se številka, ki jo zaokrožujete, konča s 5, 6, 7, 8 ali 9, jo zaokrožite navzgor;

(b)	če se številka, ki jo zaokrožujete, konča z 0, 1, 2, 3 ali 4, jo zaokrožite navzdol.

4.4.7   Zahteve glede modeliranja za fazo uporabe

Faza uporabe pogosto vključuje več postopkov. Razlikovati je treba med (i) postopki, neodvisnimi od izdelka, in (ii) postopki, odvisnimi od izdelka.

(i)

Postopki, neodvisni od izdelka, niso povezani z načinom oblikovanja ali distribucije izdelka. Učinki postopka v fazi uporabe bodo ostali enaki za vse izdelke v tej (pod)kategoriji izdelkov, tudi če proizvajalec spremeni značilnosti izdelka. Zato ne prispevajo k nikakršnemu razlikovanju med dvema izdelkoma ali pa celo skrijejo razliko. Primeri tega so: uporaba kozarca za pitje vina (ob upoštevanju, da izbira kozarca ne povzroča razlik v samem izdelku); čas cvrtja pri uporabi oljčnega olja; energija, ki se porabi, da se zavre en liter vode za pripravo kave iz instant kave v zrnu, in pralni stroj, v katerem se uporabljajo močni detergenti za perilo (investicijsko blago).

(ii)

Postopki, odvisni od izdelka, so postopki, ki jih zasnova izdelka posredno ali neposredno določa oziroma vpliva nanje, ali postopki, povezani z navodili za uporabo izdelka. Ti postopki so odvisni od značilnosti izdelka in zato pripomorejo k razlikovanju med dvema izdelkoma. Vsa navodila proizvajalca, ki so namenjena potrošniku (v obliki nalepk, na spletnih mestih ali drugih medijih), je treba šteti kot odvisna od izdelka. Primeri takih navodil so: navedbe o tem, kako dolgo je treba kuhati hrano, koliko vode je treba uporabiti, ali, v primeru pijač, o priporočeni temperaturi serviranja in pogojih shranjevanja. Primer neposredno odvisnega postopka je energija, ki jo električna oprema porabi v normalnih pogojih.

Postopke, odvisne od izdelka, je treba vključiti v mejo sistema študije okoljskega odtisa izdelkov. Postopke, ki niso odvisni od izdelka, je treba izključiti iz meje sistema, pri čemer se lahko predložijo kvalitativne informacije.

Pri končnih izdelkih je treba poročati o rezultatih presoje vpliva življenjskega kroga za (i) celotni življenjski krog in (ii) celotni življenjski krog brez faze uporabe.

4.4.7.1    Pristop na podlagi glavne funkcije ali pristop na podlagi delte

Faza uporabe se lahko modelira na različne načine. Zelo pogosto so povezani vplivi in dejavnosti modelirani v celoti, npr. skupna poraba električne energije pri uporabi kavnega aparata ali skupni čas kuhanja in s tem povezana poraba plina pri kuhanju testenin. V teh primerih so postopki v fazi uporabe za pitje kave ali uživanje testenin povezani z glavno funkcijo izdelka (tako imenovani pristop na podlagi glavne funkcije).

V nekaterih primerih lahko uporaba enega izdelka vpliva na vpliv drugega izdelka na okolje, kot je opisano v naslednjih primerih.

(a)

Kartuša s tonerjem ni odgovorna za papir, na katerega tiska. Če pa je predelana kartuša s tonerjem manj učinkovita in povzroči večjo izgubo papirja v primerjavi s prvotno kartušo, bi bilo treba upoštevati dodatno izgubo papirja. V tem primeru je izguba papirja postopek, odvisen od izdelka, v fazi uporabe predelane kartuše.

(b)	Poraba energije v fazi uporabe baterijskega sistema/sistema polnjenja ni povezana s količino energije, shranjene v bateriji in sproščene iz nje. Nanaša se le na izgubo energije v vsakem ciklu polnjenja, ki jo lahko povzroči sistem polnjenja ali notranje izgube v bateriji.

V teh primerih bi bilo treba izdelku dodeliti le dodatne dejavnosti in postopke (npr. papir in energijo, ki se porabita za predelano kartušo s tonerjem oziroma baterijo). Pri metodi dodelitve se obravnavajo vsi povezani izdelki v sistemu (v tem primeru papir in energija), pri čemer se presežna poraba teh povezanih izdelkov dodeli izdelku, odgovornemu za ta presežek. V ta namen je treba za vsak povezani izdelek (npr. energije in materialov) nastaviti referenčni obseg porabe, ki se nanaša na najmanjšo porabo, bistveno za zagotavljanje funkcije. Poraba, ki presega ta referenčni obseg (delta), se nato dodeli izdelku (tako imenovani pristop na podlagi delte) (35).

Ta pristop je treba uporabiti samo za povečanje učinkov in upoštevanje dodatne porabe, ki presega referenčni obseg. Pri nastavitvi referenčnega stanja je treba upoštevati naslednje dokumente, če so na voljo:

(a)	predpise, ki veljajo za vključeni izdelek;

(b)	standarde ali harmonizirane standarde;

(c)	priporočila proizvajalcev ali organizacij proizvajalcev;

(d)	sporazume o uporabi, ki jih na podlagi soglasja določijo delovne skupine, specifične za določeni sektor.

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov se lahko odloči, kateri pristop bo uporabil, pri čemer mora opisati tistega, ki je uporabljen v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov (pristop na podlagi glavne funkcije ali pristop na podlagi delte).

4.4.7.2    Modeliranje faze uporabe

Priloga II, del D, vsebuje privzete podatke, ki jih je treba uporabiti za modeliranje dejavnosti v fazi uporabe. Če so na voljo boljši podatki, bi jih bilo treba uporabiti, pri čemer morajo biti ti podatki pregledni in utemeljeni v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

4.4.8   Modeliranje reciklirane vsebine in izrabljenih izdelkov

Reciklirano vsebino in izrabljene izdelke je treba modelirati v fazi življenjskega kroga, v kateri poteka dejavnost, pri čemer je treba uporabiti formulo krožnega odtisa. Naslednji oddelki opisujejo formulo in parametre, ki jih je treba uporabiti, ter način njihove uporabe pri končnih in vmesnih izdelkih (oddelek 4.4.8.12).

4.4.8.1    Formula krožnega odtisa

Formula krožnega odtisa je kombinacija „materiala + energije + odstranitve“, tj.:

Enačba 3

Formula krožnega odtisa

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Parametri formule krožnega odtisa

A	:	faktor dodelitve bremen in dobropisov med dobaviteljem in uporabnikom recikliranih materialov.
B	:	faktor dodelitve za postopke pridobivanja energije iz odpadkov. Uporablja se za obremenitve in dobropise.
Qsvhodni	:	kakovost vhodnega sekundarnega materiala, tj. kakovost recikliranega materiala na točki nadomestitve.
Qsizhodni	:	kakovost izhodnega sekundarnega materiala, tj. kakovost materiala, primernega za recikliranje, na točki nadomestitve.
Qp	:	kakovost primarnega materiala, tj. kakovost neobdelanega materiala.
R1	:	delež materiala v vhodnem toku proizvodnje, ki je bil recikliran iz prejšnjega sistema.
R2	:	delež materiala v izdelku, ki bo recikliran (ali ponovno uporabljen) v naslednjem sistemu. Pri R2 je torej treba upoštevati neučinkovitosti pri postopkih zbiranja in recikliranja (ali ponovne uporabe). R2 je treba izmeriti kot izhodni tok obrata za recikliranje.
R3	:	delež materiala v izdelku, ki se uporablja za pridobivanje energije iz odpadkov ob koncu življenjskega kroga.
Erecikl (Erec)	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz postopka recikliranja recikliranega (ponovno uporabljenega) materiala, vključno s postopki zbiranja, ločevanja in prevoza.
EreciklKŽK (ErecKŽK)	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz postopka recikliranja ob koncu življenjskega kroga, vključno s postopki zbiranja, ločevanja in prevoza.
Ev	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz pridobivanja in predobdelave neobdelanega materiala.
E*v	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz pridobivanja in predobdelave neobdelanega materiala, za katerega se predpostavlja, da ga bodo nadomestili materiali, primerni za recikliranje.
EER	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz postopka pridobivanja energije iz odpadkov (npr. sežiganje s pridobivanjem energije, odlaganje na odlagališčih s pridobivanjem energije itd.).
ESE, topl in ESE, elek	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto), ki bi izhajali iz določenega nadomeščenega vira energije, tj. toplotnega oziroma električnega.
ED	:	specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz odlaganja odpadnega materiala ob koncu življenjskega kroga analiziranega izdelka brez pridobivanja energije iz odpadkov.
XER,topl in XER,elek	:	učinkovitost postopka pridobivanja toplotne in električne energije iz odpadkov.
LHV	:	spodnja kurilna vrednost materiala v izdelku, ki se uporablja za pridobivanje energije iz odpadkov.

Uporabniki metode okoljskega odtisa izdelkov morajo poročati o vseh uporabljenih parametrih. Privzete vrednosti za nekatere parametre (A, R1, R2, R3 in Qs/Qp za embalažo) so na voljo v Prilogi II, del C (za več podrobnosti glej oddelke v nadaljevanju): uporabniki metode okoljskega odtisa izdelkov se morajo sklicevati na različico dela C Priloge II, ki jo uporabljajo (36).

4.4.8.2    Faktor A

Faktor A dodeli obremenitve in dobropise iz recikliranja in proizvodnje neobdelanih materialov med dvema življenjskima krogoma (tj. tistega, v katerem se dobavlja, in tistega, v katerem se uporablja reciklirani material) ter je namenjen izražanju razmer na trgu.

Faktor A, enak 1, bi izražal pristop 100 : 0 (tj. dobropisi se izdajo samo za reciklirano vsebino), medtem ko bi faktor A, enak 0, izražal pristop 0 : 100 (tj. dobropisi se izdajo samo za materiale, ki so ob koncu življenjskega kroga primerni za recikliranje).

V študijah okoljskega odtisa morajo biti vrednosti faktorja A v razponu 0,2 ≤ A ≤ 0,8, da sta vedno zajeta oba vidika recikliranja (reciklirana vsebina in možnost recikliranja ob koncu življenjskega kroga).

Dejavnik pri določanju vrednosti faktorja A je analiza razmer na trgu. To pomeni:

1)	A = 0,2 – majhna ponudba materialov, primernih za recikliranje, in veliko povpraševanje: formula se osredotoča na možnost recikliranja ob koncu življenjskega kroga.

2)	A = 0,8 – velika ponudba materialov, primernih za recikliranje, in majhno povpraševanje: formula se osredotoča na reciklirano vsebino.

3)	A = 0,5 – ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem: formula se osredotoča na možnost recikliranja ob koncu življenjskega kroga in reciklirano vsebino.

Privzete vrednosti A, specifične za določeno uporabo in določeni material, so navedene v Prilogi II, del C. Za izbiro vrednosti A, ki se uporabi v študiji okoljskega odtisa izdelkov, je treba (hierarhično) uporabiti naslednji postopek:

1)	v Prilogi II, del C, preverite razpoložljivost vrednosti A, specifične za določeno uporabo, ki je primerna za študijo okoljskega odtisa izdelkov;

2)	če vrednost A, specifična za določeno uporabo, ni na voljo, je treba uporabiti vrednost A, specifično za določeni material, iz Priloge II, del C;

3)	če vrednost A, specifična za določeni material, ni na voljo, mora uporabnik uporabiti vrednost A 0,5.

4.4.8.3    Faktor B

Faktor B se uporablja kot faktor dodelitve za postopke pridobivanja energije iz odpadkov. Uporablja se za obremenitve in dobropise. Dobropisi se nanašajo na količino prodane toplote in električne energije, ne na skupno proizvedeno energijo, ob upoštevanju ustreznih variacij v 12-mesečnem obdobju, npr. za toploto.

V študijah okoljskega odtisa organizacije mora biti vrednost B privzeto enaka 0, razen če je v Prilogi II, del C, na voljo druga ustrezna vrednost.

Da se prepreči dvojno štetje med trenutnim in naslednjim sistemom v primeru pridobivanja energije iz odpadkov, mora naslednji sistem modelirati svojo porabo energije iz postopkov pridobivanja energije kot primarno energijo (če določena vrednost B v sistemu na začetku dobavne verige ni enaka 0, mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov zagotoviti, da ne pride do dvojnega štetja).

4.4.8.4    Točka nadomestitve

Določiti je treba točko nadomestitve, ki se uporablja za „materialni“ del formule. Točka nadomestitve je točka v vrednostni verigi, na kateri sekundarni materiali nadomestijo primarne materiale.

Točko nadomestitve bi bilo treba določiti v skladu s postopkom, v katerem vhodni tokovi izhajajo iz 100 % primarnih virov in 100 % sekundarnih virov (raven 1 na sliki 4). V nekaterih primerih se točka nadomestitve lahko določi potem, ko je prišlo do določenega mešanja primarnih in sekundarnih tokov materiala (raven 2 na sliki 4).

—	Točka nadomestitve na ravni 1: to ustreza na primer točki, na kateri se v postopek dodajo odpadne kovine, odpadno steklo in celuloza.

—	Točka nadomestitve na ravni 2: to ustreza na primer točki, na kateri se v postopek dodajo kovinski ingoti, steklo in papir.

Točka nadomestitve na tej ravni se lahko uporabi le, če se pri naboru podatkov, uporabljenem za modeliranje na primer Erec in Ev, upoštevajo resnični (povprečni) tokovi v zvezi s primarnim in sekundarnim materialom. Na primer, če Erec ustreza „proizvodnji 1 t sekundarnega materiala“ (glej sliko 4) in ima povprečni 10-odstotni vnos primarnih surovin, je treba količino primarnih materialov, skupaj z njihovimi okoljskimi obremenitvami, vključiti v nabor podatkov Erec.

Slika 4

Točka nadomestitve na ravni 1 in ravni 2

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Slika 4 je shematski prikaz splošnega stanja (tokovi so 100 % primarni in 100 % sekundarni). V praksi se lahko v nekaterih primerih določi več kot ena točka nadomestitve v različnih fazah vrednostne verige, kot je prikazano na sliki 5, kjer se odpadki dveh vrst kakovosti predelujejo v dveh fazah.

Slika 5

Primer točke nadomestitve v različnih fazah vrednostne verige.

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

4.4.8.5    Razmerji kakovosti: Qsvhodni/Qp in Qsizhodni/Qp

Pri formuli krožnega odtisa se uporabljata dve razmerji kakovosti, da se upošteva kakovost vhodnih in izhodnih recikliranih materialov: Qsvhodni/Qp in Qsizhodni/Qp

Izpostavljena sta dva različna primera.

(a)

Če je Ev = E*v , sta potrebni dve razmerji kakovosti: Qsvhodni/Qp, povezano z reciklirano vsebino, in Qsizhodni/Qp, povezano z možnostjo recikliranja na koncu življenjskega kroga. Faktorja kakovosti sta namenjena zajetju zmanjševanja kakovosti pri recikliranju materiala v primerjavi s prvotnim primarnim materialom in lahko v nekaterih primerih zajemata učinek več ciklov recikliranja.

(b)

Če Ev ≠ E*v , je potrebno eno razmerje kakovosti: Qsvhodni/Qp, povezano z reciklirano vsebino. V tem primeru se E*v nanaša na funkcionalno enoto za material, nadomeščen pri določeni uporabi. Na primer, pri plastiki, reciklirani za proizvodnjo klopi, modelirane z nadomestitvijo cementa, je treba upoštevati tudi „koliko“, „kako dolgo“ in „kako dobro“. Tako parameter E*v posredno vključuje parameter Qsizhodni/Qp, zato parametra Qsizhodni in Qp nista del formule krožnega odtisa.

Razmerja kakovosti je treba določiti na točki nadomestitve in na uporabo ali material.

Količinska opredelitev razmerij kakovosti mora temeljiti na naslednjem:

(a)	Ekonomski vidiki: tj. razmerje med ceno sekundarnih in primarnih materialov na točki nadomestitve. Če je cena sekundarnih materialov višja od cene primarnih materialov, morata biti razmerji kakovosti enaki 1;

(b)	če so ekonomski vidiki manj pomembni kot fizični vidiki, se lahko uporabijo slednji.

Embalažni material, ki se uporablja v industriji, je pogosto enak v različnih sektorjih in skupinah izdelkov: V Prilogi II, del C, je delovni seznam z vrednostmi Qsvhodni/Qp in Qsizhodni/Qp, ki se uporabljajo za embalažni material. Podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, lahko uporablja različne vrednosti, ki morajo biti pregledne in utemeljene v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

4.4.8.6    Reciklirana vsebina (R1)

Uporabljene vrednosti R1 morajo biti specifične za določeno podjetje ali privzete sekundarne vrednosti (specifične za določeno uporabo), odvisno od informacij, dostopnih podjetju, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov. Privzete sekundarne vrednosti R1, specifične za določeno uporabo, so navedene v Prilogi II, del C. Za izbiro vrednosti R1, ki se uporabi v študiji okoljskega odtisa izdelkov, je treba (hierarhično) uporabiti naslednji postopek:

(a)

vrednosti, specifične za določeno podjetje, je treba uporabiti, če postopek vodi podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ali če postopka ne vodi podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, vendar ima navedeno podjetje dostop do (za določeno podjetje) specifičnih informacij (primera 1 in 2 iz matrike potreb po podatkih, glej oddelek 4.6.5.4);

(b)	v vseh drugih primerih je treba uporabiti privzete sekundarne vrednosti R1 (specifične za določeno uporabo) iz Priloge II, del C;

(c)	če v Prilogi II, del C, ni nobene vrednosti, specifične za določeno uporabo, je treba R1 določiti na 0 % (vrednosti, specifične za določeni material, ki temeljijo na statističnih podatkih o trgu ponudbe, niso sprejemljive kot približki in se zato ne smejo uporabljati).

V zvezi z uporabljenimi vrednostmi R1 je treba izvesti preverjanje študije okoljskega odtisa izdelkov.

4.4.8.7    Smernice za uporabo vrednosti R1, specifičnih za določeno podjetje

Pri uporabi vrednosti R1, specifičnih za določeno podjetje, ki niso enake 0, je obvezna sledljivost v celotni dobavni verigi. Upoštevati je treba naslednje splošne smernice:

1)	predelovalec mora v vseh fazah proizvodnje in dobave hraniti podatke o dobavitelju (iz izjave o skladnosti ali dobavnice);

2)	ko je material dobavljen predelovalcu za proizvodnjo končnih izdelkov, mora predelovalec obdelati podatke z rednimi administrativnimi postopki;

3)	predelovalec mora za proizvodnjo končnih izdelkov, za katere trdi, da imajo reciklirano vsebino, prek svojega sistema upravljanja dokazati delež (v %) recikliranega vhodnega materiala v zadevnih končnih izdelkih;

4)	tak dokaz je treba na zahtevo posredovati osebi, ki uporablja končni izdelek. Če je profil okoljskega odtisa izdelkov izračunan in sporočen, mora biti to navedeno kot dodatne tehnične informacije profila okoljskega odtisa izdelkov;

5)	sistemi sledljivosti v lasti industrije ali podjetja se lahko uporabljajo, če upoštevajo zgoraj navedene splošne smernice. Če jih ne, jih je treba dopolniti z zgoraj opisanimi splošnimi smernicami.

Za industrijo embalaže so priporočene naslednje smernice, specifične za določeno industrijo:

1)	za industrijo steklene embalaže: Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012. Ta uredba zahteva, da proizvajalec odpadnega stekla predloži izjavo o skladnosti;

2)

za industrijo papirja: European Recovered Paper Identification System (Evropski identifikacijski sistem za predelani papir) (CEPI – Konfederacija evropske papirne industrije, 2008). Ta dokument določa pravila in smernice o potrebnih informacijah in korakih, z dobavnico, ki jo mora prejeti upravljavec obrata za predelavo papirja;

3)

za kartonsko embalažo za pijačo se za zdaj ne uporablja reciklirana vsebina. Po potrebi bi se morale v tem primeru uporabljati iste smernice kot za papir, saj so najprimernejše (kartonska embalaža za pijačo je na evropskem seznamu vrst odpadnega papirja zajeta v kategorijo predelanega papirja EN643);

4)	za industrijo plastike: standard EN 15343:2007. Ta standard predpisuje pravila in smernice o sledljivosti. Dobavitelj recikliranega materiala mora predložiti določene informacije.

4.4.8.8    Smernice o ravnanju s predpotrošniškimi odpadki

Pri ravnanju s predpotrošniškimi odpadki se lahko uporabita dve možnosti.

Možnost 1: vplivi za proizvodnjo vhodnega materiala, ki povzroči nastanek predpotrošniških odpadkov, se dodelijo sistemu izdelkov, v katerem so nastali ti odpadki. Za odpadke se trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina. Meje postopka in zahteve glede modeliranja pri uporabi formule krožnega odtisa so prikazane na sliki 6.

Slika 6:

Možnost modeliranja, kadar se za predpotrošniške odpadke trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Možnost 2: Material, ki kroži v postopkovni verigi ali skupini postopkovnih verig, ni opredeljen kot reciklirana vsebina in ni vključen v R1. Za odpadke se ne trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina. Meje postopka in zahteve glede modeliranja pri uporabi formule krožnega odtisa so prikazane na sliki 7.

Slika 7:

Možnost modeliranja, kadar se za predpotrošniške odpadke ne trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

4.4.8.9    Izhodna stopnja recikliranja (R2)

Parameter R2 se nanaša na „izhodno stopnjo recikliranja“: Na sliki 8 je vizualni prikaz. Vrednosti so pogosto na voljo za točko 8 (37) na sliki 8, zato jih je treba spremeniti tako, da ustrezajo dejanski izhodni stopnji recikliranja (točka 10), pri čemer je treba upoštevati morebitne izgube v postopku. Na sliki 8 izhodna stopnja recikliranja (R2) ustreza točki 10.

Slika8:

Poenostavljena shema zbiranja in recikliranja materiala

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Zasnova in sestava izdelka določata, ali so njegovi materiali dejansko primerni za recikliranje. Zato je treba pred izbiro ustrezne vrednosti R2 oceniti možnost recikliranja materialov, študija okoljskega odtisa organizacije pa mora vključevati izjavo o možnosti recikliranja materialov/izdelkov.

Izjavo o možnosti recikliranja je treba predložiti skupaj z oceno možnosti recikliranja, ki vključuje dokaze za naslednja tri merila (kot so opisana v standardu EN ISO 14021:2016, oddelek 7.7.4 Metodologija ocenjevanja):

1)	sistemi zbiranja, razvrščanja in dostave za prenos materialov od vira do obrata za recikliranje so ustrezno na voljo razumnemu deležu kupcev, potencialnih kupcev in uporabnikov izdelka;

2)	obstajajo obrati za recikliranje, v katerih se skladiščijo zbrani materiali;

3)

na voljo so dokazi, ki kažejo, da se izdelek, za katerega se trdi, da ga je mogoče reciklirati, zbira in reciklira. Za plastenke iz PET bi se morale uporabljati evropske smernice za plastenke iz PET (EPBP) (https://www.epbp.org/design-guidelines), za splošno plastiko pa smernice o zasnovi, ki zagotavlja možnost recikliranja (Recyclability by Design, www.recoup.org).

Če eno merilo ni izpolnjeno ali sektorske smernice o možnosti recikliranja kažejo na omejeno možnost recikliranja, je treba uporabiti vrednost R2 enako 0 %. Točki (1) in (3) se lahko dokažeta s statističnimi podatki o recikliranju, ki bi morali biti specifični za določeno državo in pridobljeni od industrijskih združenj ali nacionalnih organov. Približek dokazom iz točke (3) se lahko zagotovi na primer z uporabo načrta za ocenjevanje možnosti recikliranja, opisanega v standardu EN 13430 Recikliranje materialov (prilogi A in B) ali drugih sektorskih smernicah, če obstajajo.

Privzete vrednosti R2, specifične za določeno uporabo, so navedene v Prilogi II, del C. Za izbiro vrednosti R2, ki se uporabi v študiji okoljskega odtisa izdelkov, je treba uporabiti naslednji postopek:

(a)	Po oceni možnosti recikliranja je treba uporabiti vrednosti, specifične za določeno podjetje, če so na voljo.

(b)

Če vrednosti, specifične za določeno podjetje, niso na voljo in so izpolnjena merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje možnosti recikliranja (glej zgoraj), je treba uporabiti vrednosti R2, specifične za določeno uporabo, z izbiro ustrezne vrednosti, navedene v Prilogi II, del C: — če vrednost R2 ni na voljo za določeno državo, je treba uporabiti evropsko povprečje; — če vrednost R2 ni na voljo za določeno uporabo, je treba uporabiti vrednosti R2 za material (npr. povprečje materialov); — če vrednosti R2 niso na voljo, je treba R2 določiti na 0.

Upoštevajte, da se lahko Komisiji predlagajo nove vrednosti R2 za vključitev v Prilogo II, del C. Novopredlagane vrednosti R2 (na podlagi novih statističnih podatkov) je treba predložiti skupaj s poročilom o študiji, v katerem so navedeni viri in izračuni, pregledati pa jih mora neodvisna tretja oseba. Komisija bo odločila, ali so nove vrednosti sprejemljive in jih je mogoče vključiti v posodobljeno različico dela C Priloge II. Ko so nove vrednosti R2 vključene v Prilogo II, del C, se lahko uporabijo v kateri koli študiji okoljskega odtisa izdelkov.

Uporabljene vrednosti R2 je treba preveriti.

4.4.8.10    Vrednost R3

Vrednost R3 je delež materiala izdelka, ki se uporablja za pridobivanje energije iz odpadkov na koncu življenjskega kroga. Uporabljene vrednosti R3 morajo biti specifične za določeno podjetje ali privzete vrednosti iz Priloge II, del C, odvisno od informacij, ki so dostopne podjetju, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov. Za izbiro vrednosti R3, ki se uporabi v študiji okoljskega odtisa izdelkov, je treba (hierarhično) uporabiti naslednji postopek:

(a)

vrednosti, specifične za določeno podjetje, je treba uporabiti, če postopek vodi podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ali če postopka ne vodi podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, vendar ima navedeno podjetje dostop do (za določeno podjetje) specifičnih informacij (primera 1 in 2 iz matrike potreb po podatkih, glej oddelek 4.6.5.4);

(b)	v vseh drugih primerih je treba uporabiti privzete sekundarne vrednosti R3 iz Priloge II, del C;

(c)	če v Prilogi II, del C, ni na voljo nobene vrednosti, se lahko za R3 uporabijo nove vrednosti (z uporabo statističnih podatkov ali drugih virov podatkov), ali pa jih je treba določiti na 0 %.

Uporabljene vrednosti R3 je treba preveriti.

4.4.8.11    Erecikl (Erec) in EreciklKŽK (ErecKŽK)

Erec in ErecKŽK so specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz postopka recikliranja recikliranega materiala oziroma na koncu življenjskega kroga. Pri meji sistema Erec in ErecKŽK je treba upoštevati vse emisije in porabljene vire vse od zbiranja do določene točke nadomestitve.

Če je točka nadomestitve opredeljena na „ravni 2“, je treba Erec in ErecKŽK modelirati z uporabo dejanskih izhodnih tokov. Zato je treba, če del vhodnih tokov tvori primarne surovine, te tokove vključiti v nabore podatkov, ki se uporabljajo za modeliranje Erec in ErecKŽK.

V nekaterih primerih lahko Erec ustreza ErecKŽK, na primer pri pojavu zaprtih zank.

4.4.8.12    E*v

E*v so specifične emisije in porabljeni viri (na funkcionalno enoto) iz pridobivanja in predobdelave neobdelanega materiala, za katerega se predpostavlja, da ga bodo nadomestili materiali, primerni za recikliranje. Če je privzeta vrednost E*v enaka Ev, mora uporabnik predpostavljati, da material, ki je ob koncu življenjskega kroga primeren za recikliranje, nadomešča neobdelani material, ki je bil na vhodni strani uporabljen za proizvodnjo materiala, primernega za recikliranje.

Če se E*v razlikuje od Ev, mora uporabnik predložiti dokaze, da reciklirani material nadomešča neobdelani material, ki ni neobdelani material za proizvodnjo materiala, primernega za recikliranje.

Če E*v ≠ Ev, E*v pomeni dejansko količino neobdelanega materiala, nadomeščenega z materialom, primernim za recikliranje. V takih primerih E*v ni pomnožen s Qsizhodni/Qp, ker se ta parameter posredno upošteva pri izračunu dejanske količine nadomeščenega neobdelanega materiala. Tako količino je treba izračunati ob upoštevanju, da nadomeščeni neobdelani material in material, primeren za recikliranje, opravljata enako funkcijo v smislu „kako dolgo“ in „kako dobro“. E*v je treba določiti na podlagi dokazov o dejanski nadomestitvi izbranega neobdelanega materiala.

4.4.8.13    Kako uporabljati formulo za vmesne izdelke (študije „od zibelke do vrat“)

V študijah okoljskega odtisa izdelkov „od zibelke do vrat“ se parametri, povezani s koncem življenjskega kroga izdelka (tj. možnost recikliranja ob koncu življenjskega kroga, pridobivanje energije iz odpadkov, odstranjevanje), ne smejo upoštevati.

Če se formula uporabi v študijah okoljskega odtisa izdelkov za vmesne izdelke (študije „od zibelke do vrat“), mora uporabnik študije o okoljskem odtisu izdelkov:

1)	uporabiti enačbo 3 (formula krožnega odtisa);

2)	izključiti konec življenjskega kroga z določitvijo parametrov R2, R3 in Ed na 0 za vključene izdelke;

3)

uporabiti in sporočiti rezultate z dvema vrednostma A za vključeni izdelek: (a) določitev A = 1: se uporablja privzeto pri izračunavanju profila okoljskega odtisa izdelkov. Ta vrednost se uporablja samo za reciklirano vsebino vključenega izdelka. Namen te določitve je omogočiti, da se analiza kritičnih točk osredotoča na dejanski sistem; (b) določitev A = privzete vrednosti, specifične za določeno uporabo ali material: te rezultate je treba sporočiti kot dodatne tehnične informacije in jih uporabiti pri oblikovanju naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom. Namen te določitve je omogočiti uporabo pravilne vrednosti A pri uporabi nabora podatkov pri prihodnjem modeliranju.

Preglednica 9 prikazuje povzetek uporabe formule krožnega odtisa glede na to, ali se študija osredotoča na končne ali vmesne izdelke.

Preglednica 9

Zbirna preglednica uporabe formule krožnega odtisa v različnih primerih

Vrednost A	Končni izdelki	Vmesni izdelki
A = 1	–	je treba (kritična točka in profil okoljskega odtisa izdelkov)
A = privzeto	je treba	je treba (dodatne tehnične informacije in nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom)

4.4.8.14    Kako obravnavati posamezne vidike

Predelava pepela in žlindre iz sežiganja

Predelavo pepela/žlindre je treba vključiti v vrednost R2 (izhodna stopnja recikliranja) prvotnega izdelka/materiala. Njuna obdelava je vključena v ErecKŽK.

Odlaganje na odlagališčih in sežiganje s pridobivanjem energije

Kadar postopek, kot je odlaganje na odlagališčih s pridobivanjem energije ali sežiganje trdnih komunalnih odpadkov s pridobivanjem energije, vodi do pridobivanja energije, ga je treba modelirati v skladu z delom enačbe 3, ki se nanaša na energijo (formula krožnega odtisa). Dobropis se izračuna na podlagi količine izhodne energije, uporabljene zunaj postopka.

Trdni komunalni odpadki

Priloga II, del C, vsebuje privzete vrednosti po državah, ki jih je treba uporabiti za količinsko opredelitev deleža, namenjenega odlaganju na odlagališčih, in deleža, namenjenega sežiganju, razen če so na voljo vrednosti, specifične za določeno dobavno verigo.

Kompostiranje in aerobna razgradnja/čiščenje odplak

Kompostiranje, vključno z digestatom, ki je rezultat anaerobne razgradnje, je treba v delu, ki se nanaša na material (enačba 3), obravnavati kot recikliranje z A = 0,5. Del anaerobne razgradnje, ki se nanaša na energijo, je treba obravnavati kot običajni postopek pridobivanja energije iz odpadkov v skladu z delom

enačbe 3 (formula krožnega odtisa), ki se nanaša na energijo.

Odpadni materiali, uporabljeni kot gorivo

Če se odpadni material uporablja kot gorivo (npr. odpadna plastika, uporabljena kot gorivo v cementnih pečeh), ga je treba obravnavati kot postopek pridobivanja energije iz odpadkov v skladu z delom

enačbe 3 (formula krožnega odtisa), ki se nanaša na energijo.

Modeliranje kompleksnih izdelkov

Pri obravnavi kompleksnih izdelkov (npr. plošče tiskanega vezja) s kompleksnim upravljanjem konca življenjskega kroga privzeti nabori podatkov za postopke ravnanja ob koncu življenjskega kroga morda že vključujejo formulo krožnega odtisa. Privzete vrednosti parametrov se morajo nanašati na vrednosti Priloge II, del C, in morajo biti v naboru podatkov na voljo kot informacije o metapodatkih. Če privzeti podatki niso na voljo, je treba kot izhodišče za izračune uporabiti kosovnico.

Ponovna uporaba in obnova

Če je rezultat ponovne uporabe/obnove izdelek z drugačnimi specifikacijami (ki opravlja drugo funkcijo), se mora to šteti za del formule krožnega odtisa, kot obliko recikliranja. Stare dele, ki so bili med obnovo spremenjeni, je treba modelirati v skladu s formulo krožnega odtisa.

V tem primeru dejavnosti ponovne uporabe/obnove spadajo pod parameter ErecKŽK, medtem ko zagotovljena alternativna funkcija (ali preprečena proizvodnja delov ali komponent) spada pod parameter E*v.

4.4.9   Podaljšana življenjska doba izdelkov

Rezultat podaljšanja življenjske dobe izdelka zaradi ponovne uporabe ali obnove je lahko naslednji.

1.

Izdelek s prvotnimi specifikacijami (ki opravlja enako funkcijo). V tem primeru je življenjska doba podaljšana za izdelek s prvotnimi specifikacijami (ki opravlja enako funkcijo) ter mora biti vključena v funkcionalno enoto in referenčni tok. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora opisati, kako je ponovna uporaba ali obnova vključena v izračunavanje referenčnega toka in modela celotnega življenjskega kroga, ob upoštevanju vidika „kako dolgo“ funkcionalne enote.

2.

Izdelek z drugačnimi specifikacijami (ki opravlja drugo funkcijo). To je treba šteti za del formule krožnega odtisa, kot obliko recikliranja (glej oddelek 4.4.8.13. Kako uporabljati formulo za vmesne izdelke (študije „od zibelke do vrat“)). Poleg tega je treba stare dele, ki so bili med obnovo spremenjeni, modelirati v skladu s formulo krožnega odtisa.

4.4.9.1    Stopnje ponovne uporabe (primer 1 v oddelku 4.4.9)

Stopnja ponovne uporabe je število uporab materiala v tovarni. To je pogosto imenovano tudi število voženj, čas ponovne uporabe ali število rotacij. To je lahko izraženo kot absolutno število ponovnih uporab ali kot stopnja ponovne uporabe, izražena v odstotkih.

Na primer: 80-odstotna stopnja ponovne uporabe pomeni pet ponovnih uporab. Enačba 4 opisuje pretvorbo:

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Tukaj uporabljeno število ponovnih uporab se nanaša na skupno število uporab v življenjski dobi materiala. Vključuje prvo uporabo in vse naslednje ponovne uporabe.

4.4.9.2    Kako uporabljati in modelirati „stopnjo ponovne uporabe“ (primer 1 v oddelku 4.4.9)

Število ponovnih uporab materiala vpliva na okoljski profil izdelka v različnih fazah življenjskega kroga. V naslednjih petih korakih je pojasnjeno, kako mora uporabnik modelirati različne faze življenjskega kroga z materiali za večkratno uporabo, pri čemer je kot primer uporabljena embalaža:

1.

Pridobivanje surovin: stopnja ponovne uporabe določa količino embalažnega materiala, porabljenega na prodani izdelek. Porabo surovin je treba izračunati tako, da se dejanska teža embalaže deli s številom ponovnih uporab te embalaže. Na primer, enolitrska steklenica za vodo tehta 600 gramov in se ponovno uporabi desetkrat (90-odstotna stopnja ponovne uporabe). Na liter se uporabi 60 gramov surovine (= 600 gramov na steklenico/10 ponovnih uporab).

2.	Prevoz od proizvajalca embalaže do tovarne izdelkov (kjer se izdelki pakirajo): stopnja ponovne uporabe določa količino prevoza, potrebno na prodani izdelek. Vpliv prevoza je treba izračunati tako, da se vpliv enosmernega potovanja deli s številom ponovnih uporab embalaže.

3.	Prevoz od tovarne izdelkov do končne stranke in nazaj: poleg prevoza do stranke je treba upoštevati tudi povratni prevoz. Za modeliranje celotnega prevoza glej oddelek 4.4.3 o modeliranju prevoza.

4.	V tovarni izdelkov: ko se prazna embalaža vrne v tovarno izdelkov, je treba upoštevati rabo energije in virov, povezano s čiščenjem, popravili ali ponovnim polnjenjem (če se uporabljajo).

5.

Embalaža ob koncu življenjskega kroga: stopnja ponovne uporabe določa količino embalažnega materiala (na prodani izdelek), ki jo je treba obdelati ob koncu življenjskega kroga. Količino embalaže, obdelane ob koncu življenjskega kroga, je treba izračunati tako, da se dejanska teža embalaže deli s številom ponovnih uporab te embalaže.

4.4.9.3.    Stopnje ponovne uporabe embalaže

Sistem vračanja embalaže organizira:

1.	podjetje, ki je lastnik embalažnega materiala (skupine v lasti podjetja), ali

2.	tretja oseba, npr. vlada ali upravljavec skupine (skupine, s katerimi upravljajo tretje osebe).

To lahko vpliva na življenjsko dobo materiala in vir podatkov, ki ga je treba uporabiti. Zato je pomembno ločevati ta dva sistema vračanja.

Za skupine embalaže, ki so v lasti podjetja, je treba stopnjo ponovne uporabe izračunati z uporabo podatkov, specifičnih za določeno dobavno verigo. Glede na razpoložljivost podatkov v podjetju se lahko uporabljata dva različna pristopa k izračunavanju (glej možnosti a in b v nadaljevanju). Kot primer so uporabljene povratne steklenice, vendar izračuni veljajo tudi za drugo embalažo za večkratno uporabo, ki je v lasti podjetja.

Možnost a: uporaba podatkov, specifičnih za določeno dobavno verigo, ki temeljijo na pridobljenih izkušnjah v življenjski dobi prejšnje skupine steklenic. To je najnatančnejši način izračunavanja stopnje ponovne uporabe steklenic za prejšnjo skupino steklenic in ustrezna ocena za sedanjo skupino steklenic. Zbrani so naslednji podatki, specifični za določeno dobavno verigo:

1.	Število steklenic, napolnjenih v življenjski dobi skupine steklenic (#Fi)

2.	Število steklenic, ki so bile prvotno skladiščene in kupljene v življenjski dobi skupine steklenic (#B)

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Uporabiti je treba to možnost izračuna:

(i)	s podatki o prejšnji skupini steklenic, če se primerjata prejšnja in sedanja skupina steklenic, kar pomeni ista kategorija izdelkov, podobne značilnosti steklenic (npr. velikost), primerljivi sistemi vračanja (npr. metoda zbiranja, ista skupina potrošnikov in isti prodajni kanali) itd.;

(ii)	s podatki o sedanji skupini steklenic, če so na voljo prihodnje ocene/ekstrapolacije (i) nakupov steklenic, (ii) prodanih količin in (iii) življenjske dobe skupine steklenic.

Podatki morajo biti specifični za določeno dobavno verigo ter jih je treba preveriti med postopkom preverjanja in potrjevanja, vključno z utemeljitvijo izbrane metode.

Možnost b: Če se resnični podatki ne spremljajo, mora izračun deloma temeljiti na predpostavkah. Ta možnost je manj točna zaradi predpostavk, zato je treba uporabiti konservativne/varne ocene. Potrebni so naslednji podatki:

1.	povprečno število rotacij posamezne steklenice v enem koledarskem letu (če ni razbita). En krog zajema polnjenje, dostavo, uporabo in vračilo podjetju za pranje (#Rot);

2.	ocenjena življenjska doba skupine steklenic (LT, v letih);

3.	povprečni odstotek izgube na rotacijo. To se nanaša na vsoto izgub na ravni potrošnika in zavrženih steklenic v polnilnicah (%Los).

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

To možnost izračuna je treba uporabiti, kadar ni mogoče uporabiti možnosti a (npr. prejšnje skupine ni mogoče uporabiti kot referenco). Uporabljene podatke je treba preveriti med postopkom preverjanja in potrjevanja, vključno z razlogi za izbiro med možnostma a in b.

4.4.9.4    Povprečne stopnje ponovne uporabe za skupine v lasti podjetja

V študijah okoljskega odtisa izdelkov, ki zajemajo skupine embalaže za večkratno uporabo, ki so v lasti podjetja, je treba uporabiti stopnje ponovne uporabe, specifične za določeno podjetje, ki se izračunajo ob upoštevanju pravil iz oddelka 4.4.9.3.

4.4.9.5    Povprečne stopnje ponovne uporabe za skupine, ki jih upravljajo tretje osebe

Naslednje stopnje ponovne uporabe je treba uporabiti v tistih študijah okoljskega odtisa izdelkov, ki zajemajo skupine embalaže za večkratno uporabo, ki jih upravljajo tretje osebe, razen če so na voljo kakovostnejši podatki:

a)	steklenice: 30 voženj za pivo in vodo, 5 voženj za vino (38);

b)	plastični zaboji za steklenice: 30 voženj (39);

c)	plastične palete: 50 voženj (Nederlands Instituut voor Bouwbiologie en Ecologie, 2014) (40);

d)	lesene palete: 25 voženj (Nederlands Instituut voor Bouwbiologie en Ecologie, 2014) (41).

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko uporabi druge vrednosti, če so utemeljene in so navedeni viri podatkov.

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora navesti, ali so bile zajete skupine, ki so v lasti podjetja ali ki jih upravljajo tretje osebe, in katera metoda izračuna ali privzete stopnje ponovne uporabe so bile uporabljene.

4.4.10   Emisije in odvzemi toplogrednih plinov

Metoda okoljskega odtisa izdelkov razlikuje med tremi glavnimi kategorijami emisij in odvzemov toplogrednih plinov, od katerih vsaka prispeva k ravnem v določeni podkategoriji kategorije vpliva „podnebne spremembe“:

1.	emisije in odvzemi toplogrednih plinov iz fosilnih virov (ki prispevajo k podkategoriji „Podnebne spremembe – fosilni viri“);

2.	emisije in odvzemi biogenega ogljika (ki prispevajo k podkategoriji „podnebne spremembe – biogeni viri“);

3.	emisije ogljika zaradi rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč (ki prispevajo k podkategoriji „podnebne spremembe – raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč“).

Trenutno se dobropisi v zvezi z začasnim in trajnim shranjevanjem ogljika in/ali zapoznelimi emisijami ne smejo upoštevati pri izračunu kazalnika podnebnih sprememb. To pomeni, da je treba vse emisije in odvzeme šteti za izpuščene „zdaj“ ter da ni odbitkov emisij v določenem obdobju (v skladu s standardom EN ISO 14067:2018). Upošteval se bo razvoj, da bo metoda posodobljena v skladu z znanstveni dokazi in strokovnim soglasjem.

O podkategorijah „podnebne spremembe – fosilni viri“, „podnebne spremembe – biogeni viri“ in „podnebne spremembe – raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč“ je treba poročati ločeno, če kažejo, da vsaka podkategorija prispeva več kot 5 % (42) k skupni oceni podnebnih sprememb.

4.4.10.1    Podkategorija 1: podnebne spremembe – fosilni viri

Ta kategorija zajema emisije toplogrednih plinov v kateri koli del okolja, ki izvirajo iz oksidacije in/ali zmanjševanja rabe fosilnih goriv z njihovo pretvorbo ali razgradnjo (npr. izgorevanje, presnova, odlaganje na odlagališčih itd.) Ta kategorija vpliva vključuje emisije iz šote (ki se uporablja kot gorivo) in žganja ter porabe zaradi karbonizacije.

Porabo fosilnega CO2 in ustrezne emisije (npr. zaradi karbonizacije) je treba pri izračunavanju profila okoljskega odtisa izdelkov modelirati na poenostavljen način (kar pomeni, da emisij ali porab ni treba modelirati). Če se za dodatne okoljske informacije zahteva znanje o količini porabe fosilnega CO2, se poraba CO2 lahko modelira s tokom „ogljikov dioksid (fosilni), viri iz zraka“.

Tokove, ki spadajo pod to opredelitev, je treba modelirati v skladu z elementarnimi tokovi v najnovejšem referenčnem svežnju za okoljski odtis, ter uporabljati imena, ki se končajo s „(fosilni)“, če so na voljo (npr. „ogljikov dioksid (fosilni)“ in „metan (fosilni)“).

4.4.10.2    Podkategorija 2: podnebne spremembe – biogeni viri

Ta podkategorija zajema (i) emisije ogljika v zrak (CO2, CO in CH4), ki izvirajo iz oksidacije in/ali zmanjšanja količine nadzemne biomase s pretvorbo ali razgradnjo (npr. izgorevanje, presnova, kompostiranje, odlaganje na odlagališčih, in (ii) porabo CO2 iz ozračja s fotosintezo med rastjo biomase – tj. glede na vsebnost ogljika v izdelkih, biogorivih ali nadzemnih ostankih, kot so odpadki in odmrli les. Izmenjave ogljika iz avtohtonih gozdov (43) je treba modelirati pod podkategorijo 3 (vključno s povezanimi emisijami iz tal, izdelki iz njih ali njihovimi ostanki).

Zahteve glede modeliranja: tokove, ki spadajo pod to opredelitev, je treba modelirati v skladu z elementarnimi tokovi iz najnovejše različice svežnja za okoljski odtis in uporabiti imena tokov, ki se končajo z („biogeni“). Za modeliranje tokov biogenega ogljika je treba uporabiti dodelitev glede na maso.

Poenostavljen pristop k modeliranju bi bilo treba uporabiti le, če se modelirajo tokovi, ki vplivajo na rezultate vpliva na podnebne spremembe (tj. emisije biogenega metana). Ta možnost se lahko na primer uporablja za študije okoljskega odtisa izdelkov v zvezi s hrano, saj ne vključuje modeliranja človeške prebave in na koncu doseže ničelno stanje. V tem primeru veljajo naslednja pravila:

(i)	modelirajo se samo emisije metana (biogenega);

(ii)	ne modelirajo se dodatne biogene emisije in porabe iz ozračja;

(iii)

če so emisije metana fosilne in biogene, je treba najprej modelirati izpuste biogenega metana, sledi pa preostali fosilni metan.

Za vmesne izdelke („od zibelke do vrat“) je treba vsebnost biogenega ogljika na vratih tovarne (fizična vsebnost) vedno sporočiti kot „dodatne tehnične informacije“.

4.4.10.3    Podkategorija 3: podnebne spremembe – raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč

Ta podkategorija predstavlja porabe in emisije ogljika (CO2, CO in CH4), ki izhajajo iz sprememb zalog ogljika, povzročenih s spremembo rabe zemljišč in rabo zemljišč. Vključuje izmenjave biogenega ogljika zaradi krčenja gozdov, gradnje cest ali drugih dejavnosti, povezanih s tlemi (vključno z emisijami ogljika iz tal). Za avtohtone gozdove so pod to podkategorijo vključene in modelirane vse povezane emisije CO2 (vključno s povezanimi emisijami iz tal, izdelki, pridobljenimi iz avtohtonih gozdov (44), in ostanki), medtem ko je poraba CO2 iz njih izključena.

Razlikuje se med neposredno in posredno spremembo rabe zemljišč. Neposredna sprememba rabe zemljišč pomeni preoblikovanje ene vrste rabe zemljišča v drugo na določenem delu zemljišča, pri čemer se lahko spremenijo zaloge ogljika na tem določenem delu, ne pa tudi v drugih sistemih. Primer neposredne spremembe rabe zemljišč je sprememba zemljišča, ki se uporablja za gojenje poljščin, v zemljišče za industrijsko uporabo ali sprememba iz gozdnega v kmetijsko zemljišče.

Do posredne spremembe rabe zemljišč pride, kadar določena sprememba rabe zemljišč ali rabe surovin, ki se gojijo na danem zemljišču, povzroči spremembe rabe zemljišč zunaj meje sistema, tj. pri drugih vrstah rabe zemljišč. Pri metodi okoljskega odtisa izdelkov se upošteva samo neposredna sprememba rabe zemljišč, medtem ko se posredne spremembe rabe zemljišč zaradi neobstoja dogovorjene metodologije ne smejo upoštevati. Posredna sprememba rabe zemljišč je lahko vključena pod dodatnimi okoljskimi informacijami.

Zahteve glede modeliranja: tokove, ki spadajo pod to opredelitev, je treba modelirati v skladu z elementarnimi tokovi iz najnovejše različice svežnja za okoljski odtis in uporabiti imena tokov, ki se končajo s („sprememba rabe zemljišč“). Porabe in emisije biogenega ogljika je treba popisovati ločeno za posamezne elementarne tokove. Za spremembo rabe zemljišč: vse emisije in odvzeme ogljika je treba modelirati v skladu s smernicami za modeliranje iz standarda PAS 2050:2011 (BSI 2011) in dopolnilnim dokumentom PAS2050-1:2012 (BSI 2012) za vrtnarske proizvode.

V standardu PAS 2050:2011 (BSI 2011) je navedeno:

„Velike emisije toplogrednih plinov so lahko posledica spremembe rabe zemljišč. Do odvzemov kot neposrednega rezultata spremembe rabe zemljišč (in ne kot rezultata praks dolgoročnega upravljanja) običajno ne prihaja, čeprav se priznava, da do njih lahko pride v določenih okoliščinah. Primer neposredne spremembe rabe zemljišč je sprememba zemljišča, ki se uporablja za gojenje poljščin, v zemljišče za industrijsko uporabo ali sprememba iz gozdnega v kmetijsko zemljišče. Vključiti je treba vse oblike spremembe rabe zemljišč, ki povzročijo emisije ali odvzeme. Posredna sprememba rabe zemljišč se nanaša na takšne spremembe rabe zemljišč kot posledico sprememb rabe zemljišč drugje. Čeprav emisije toplogrednih plinov izhajajo tudi iz posredne spremembe rabe zemljišč, metode in zahteve glede podatkov za izračunavanje teh emisij niso v celoti razvite. Zato ocena emisij, ki izhajajo iz posredne spremembe rabe zemljišč, ni vključena.

Emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki izhajajo iz neposredne spremembe rabe zemljišč, je treba oceniti za vsak vhodni tok v življenjskemu krogu izdelka, ki izvira z zadevnega zemljišča, in jih vključiti v oceno emisij toplogrednih plinov. Emisije izdelka je treba oceniti na podlagi privzetih vrednosti za spremembo rabe zemljišč, določenih v Prilogi C standarda PAS 2050:2011, razen če so na voljo boljši podatki. Za države in spremembe rabe zemljišč, ki niso vključene v to prilogo, je treba emisije izdelka oceniti z uporabo vključenih emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki so posledica neposredne spremembe rabe zemljišč, v skladu z ustreznimi oddelki smernic IPCC (2006). Ocena vpliva spremembe rabe zemljišč mora vključevati vse neposredne spremembe rabe zemljišč, do katerih je prišlo največ 20 let ali v obdobju enega spravila pred izvedbo ocenjevanja (pri čemer se upošteva daljše obdobje). Skupne emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki izhajajo iz neposredne spremembe rabe zemljišč v zadevnem obdobju je treba vključiti v količinsko opredelitev emisij toplogrednih plinov pridelkov, ki izhajajo iz tega zemljišča, na podlagi enake dodelitve vsakemu letu obdobja (45).

1.	Če je mogoče dokazati, da je do spremembe rabe zemljišč prišlo več kot 20 let pred izvedbo ocenjevanja, se v oceno ne bi smele vključiti emisije zaradi te spremembe rabe zemljišč.

2.

Če ni mogoče dokazati, da je do spremembe rabe zemljišč prišlo več kot 20 let ali v obdobju enega spravila pred izvedbo ocenjevanja (pri čemer se upošteva daljše obdobje), je treba predpostavljati, da je do spremembe rabe zemljišč prišlo 1. januarja: a) prvega možnega leta, za katero se lahko dokaže, da je prišlo do spremembe rabe zemljišč, ali b) 1. januarja leta, v katerem se izvede ocena emisij in odvzemov toplogrednih plinov.

Pri določanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki izhajajo iz spremembe rabe zemljišč, do katere je prišlo največ 20 let ali v obdobju enega spravila pred izvedbo ocenjevanja (pri čemer se upošteva daljše obdobje), je treba uporabiti naslednjo hierarhijo:

1.

če sta znani država proizvodnje in prejšnja raba zemljišča, morajo biti emisije in odvzemi toplogrednih plinov, ki izhajajo iz spremembe rabe zemljišč, posledica spremembe rabe zemljišč v zadevni državi iz prejšnje rabe zemljišča v sedanjo (dodatne smernice o izračunih so na voljo v standardu PAS 2050-1:2012);

2.

če je znana država proizvodnje, prejšnja raba zemljišča pa ne, morajo biti emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz spremembe rabe zemljišč, ocena povprečnih emisij zaradi spremembe rabe zemljišč za zadevno poljščino v navedeni državi (dodatne smernice o izračunih so na voljo v standardu PAS 2050-1:2012);

3.	če ni znana niti država proizvodnje niti prejšnja raba zemljišča, morajo biti emisije toplogrednih plinov, ki izhajajo iz spremembe rabe zemljišč ponderirano povprečje povprečnih emisij zadevnega pridelka zaradi spremembe rabe zemljišč v državah, v katerih se goji.

Poznavanje prejšnje rabe zemljišča se lahko dokaže z uporabo več virov informacij, kot so satelitski posnetki in geodetski podatki. Če evidence niso na voljo, se lahko uporabi lokalno poznavanje prejšnje rabe zemljišča. Države, v katerih se poljščina goji, se lahko določijo iz statističnih podatkov o uvozu in lahko se uporabi prag izključitve, ki ni nižji od 90 % teže uvoza. Sporočiti je treba vire podatkov, lokacijo in časovno razporeditev spremembe rabe zemljišča, povezane z vhodnimi tokovi za izdelke.“

Pri vmesnih izdelkih (od zibelke do vrat), pridobljenih iz avtohtonih gozdov, je treba kot metapodatke (v oddelku „dodatne tehnične informacije“ poročila o okoljskem odtisu izdelkov) vedno sporočiti: (i) njihovo vsebnost ogljika (fizično vsebnost in dodeljeno vsebnost) in (ii) da je treba ustrezne emisije ogljika modelirati z elementarnimi tokovi „(sprememba rabe zemljišča)“.

Za zaloge ogljika v tleh: emisije ogljika iz tal je treba vključiti in jih modelirati pod to podkategorijo (npr. iz riževih polj). Emisije ogljika iz tal, ki izhajajo iz nadzemnih ostankov (razen iz avtohtonih gozdov), kot je uporaba ostankov ali slame iz neavtohtonih gozdov, je treba modelirati pod podkategorijo 2. Vnos ogljika v tla (akumulacija) je treba izključiti iz rezultatov, na primer iz travišč ali izboljšanega gospodarjenja z zemljišči s tehnikami obdelovanja tal ali drugimi sprejetimi ukrepi gospodarjenja, povezanimi s kmetijskimi zemljišči. Shranjevanje ogljika v tleh se lahko vključi v študijo okoljskega odtisa izdelkov kot dodatne okoljske informacije le, če je predloženo dokazilo. Če zakonodaja vsebuje drugačne zahteve glede modeliranja za sektor, kot je sklep EU o obračunavanju toplogrednih plinov iz leta 2013 (46), ki določa, kako se obračunavajo zaloge ogljika, ga je treba modelirati v skladu z ustrezno zakonodajo in navesti pod dodatnimi okoljskimi informacijami.

4.4.11   Nadomestila

Izraz „nadomestilo“ se pogosto uporablja v povezavi z dejavnostmi tretjih oseb na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kot so regulirane sheme v okviru Kjotskega protokola (mehanizem čistega razvoja; skupno izvajanje), novi mehanizmi, obravnavani v okviru pogajanj o sistemih trgovanja z emisijami iz člena 6 Pariškega sporazuma ali prostovoljne sheme. Nadomestila so zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki se uporabljajo kot izravnava (tj. nadomestilo) za emisije toplogrednih plinov na drugih področjih, na primer s ciljem doseganja prostovoljnega ali obveznega cilja ali mejne vrednosti v zvezi z emisijami toplogrednih plinov. Nadomestila so izračunana glede na izhodišče, ki predstavlja hipotetični scenarij za količino emisij v primeru odsotnosti projekta za zmanjšanje emisij, na podlagi katerega bi bila nadomestila izvedena. Primeri so poravnava emisij ogljika na podlagi mehanizma čistega razvoja, dobropisi za ogljik in druga zunajsistemska nadomestila.

Nadomestila ne smejo biti vključena v presojo vpliva študije okoljskega odtisa izdelkov, temveč je treba o njih poročati ločeno v okviru dodatnih okoljskih informacij.

4.5   Obravnavanje večfunkcionalnih postopkov

Če postopek ali objekt opravlja več kot eno funkcijo, tj. zagotavlja več vrst blaga in/ali storitev („soizdelkov“), je „večfunkcionalen“. V teh primerih je treba vse vhodne tokove in emisije, povezane s postopkom, načelno porazdeliti med zadevni izdelek in druge soizdelke. Sisteme, pri katerih se uporabljajo večfunkcionalni postopki, je treba modelirati v skladu s hierarhijo odločanja, opisano v nadaljevanju.

Posebne zahteve glede dodelitve iz drugih oddelkov te metode vedno prevladajo nad tistimi, ki so navedene v tem oddelku (npr. oddelki 4.4.2 o električni energiji, 4.4.3 o prevozu, 4.4.10 o emisijah toplogrednih plinov ali 4.5.1 o dejavnostih klavnic).

Hierarhija odločanja

1)   Nadaljnja razdelitev ali razširitev sistema

V skladu s standardom EN ISO 14044:2006 bi bilo treba, kadar je mogoče, uporabiti nadaljnjo razdelitev ali razširitev sistema, da se prepreči dodelitev. Nadaljnja razdelitev pomeni razčlenitev večfunkcionalnih postopkov ali objektov z namenom osamitve vhodnih tokov, ki so neposredno povezani s posameznim izhodnim tokom postopka ali objekta. Razširitev sistema pomeni širjenje sistema z vključitvijo dodatnih funkcij v zvezi s soizdelki. Najprej je treba preučiti, ali je mogoče nadalje razdeliti ali razširiti analizirani postopek. Kadar je mogoča nadaljnja razdelitev, je treba podatke popisa zbrati le za tiste postopke enote, ki jih je mogoče neposredno pripisati (47) zadevnim izdelkom/storitvam. Če je sistem mogoče razširiti, je treba v analizo vključiti dodatne funkcije, pri čemer je treba rezultate navesti za razširjen sistem kot celoto in ne le za posamezen soizdelek.

2)   Dodelitev na podlagi ustrezne temeljne fizične povezave

Če ni mogoče uporabiti nadaljnje razdelitve ali razširitve sistema, bi bilo treba uporabiti dodelitev: vhodne in izhodne tokove sistema bi bilo treba porazdeliti med različne izdelke ali funkcije sistema ob upoštevanju ustrezne temeljne fizične povezave med njimi (standard ISO 14044:2006).

Dodelitev na podlagi ustrezne temeljne fizične povezave pomeni porazdelitev vhodnih in izhodnih tokov večfunkcionalnega postopka ali objekta v skladu z ustrezno in merljivo fizično povezavo med vhodnimi tokovi postopka ter izhodnimi tokovi soizdelka (na primer fizikalna lastnost vhodnih in izhodnih tokov, pomembna za funkcijo, ki jo zagotavlja zadevni soizdelek). Dodelitev na podlagi fizične povezave se lahko modelira z neposredno zamenjavo, če je mogoče določiti neposredno zamenjan izdelek.

Za prikaz zanesljivosti vpliva neposredne zamenjave mora uporabnik metode okoljskega odtisa organizacije dokazati, da:

(1)	obstaja neposreden in empirično dokazljiv vpliv zamenjave TER

(2)	je mogoče modelirati zamenjani izdelek in odšteti popis življenjskega kroga na neposredno reprezentativen način: če sta izpolnjena oba pogoja, izvedite modeliranje vpliva zamenjave.

Ali pa mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov za dodelitev vhodnih/izhodnih tokov na podlagi druge ustrezne temeljne fizične povezave, ki vhodne in izhodne tokove povezuje s funkcijo sistema, dokazati, da je mogoče opredeliti ustrezno fizično povezavo, na podlagi katere se dodelijo tokovi, ki jih je mogoče pripisati zagotavljanju opredeljene funkcije sistema izdelkov: če je ta pogoj izpolnjen, lahko uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov izvede dodelitev na podlagi te fizične povezave.

3)   Dodelitev na podlagi druge povezave

Morda je možna dodelitev na podlagi druge povezave. Ekonomska dodelitev na primer pomeni dodelitev vhodnih in izhodnih tokov, povezanih z večfunkcionalnimi postopki, izhodnim tokovom soizdelka sorazmerno z njihovimi relativnimi tržnimi vrednostmi. Pri tržni ceni dodatnih funkcij bi bilo treba upoštevati specifične postopke in fazo postopka, v kateri se soizdelki proizvajajo. V vsakem primeru je treba za zagotovitev čim večje fizične reprezentativnosti rezultatov okoljskega odtisa izdelkov jasno utemeljiti, zakaj sta bili izločeni možnosti 1) in 2) ter zakaj je bilo pri možnosti 3) izbrano določeno pravilo dodelitve.

Dodelitev na podlagi druge povezave je mogoče obravnavati na enega od naslednjih nadomestnih načinov.

(i)	Ali je mogoče opredeliti učinek posredne zamenjave (48) in ali je mogoče zamenjani izdelek modelirati, popis pa odšteti na ustrezno reprezentativen način? Če je to mogoče (tj. sta oba pogoja preverjena), izvedite modeliranje učinka posredne zamenjave.

(ii)	Ali je mogoče dodeliti vhodne/izhodne tokove med izdelki in funkcijami na podlagi druge povezave (npr. relativne ekonomske vrednosti soizdelkov)? Če je to mogoče, izvedite dodelitev izdelkov in funkcij na podlagi opredeljene povezave.

Formula krožnega odtisa (glej oddelek 4.4.8.1) določa pristop, ki ga je treba uporabiti pri oceni skupnih emisij zaradi določenega postopka, ki vključuje recikliranje in/ali pridobivanje energije iz odpadkov. Poleg tega so te emisije povezane tudi s tokovi odpadkov, nastalimi v okviru meje sistema.

4.5.1   Dodelitev v živinoreji

Ta oddelek vsebuje navodila za obravnavanje specifičnih vprašanj v zvezi z modeliranjem kmetije, klavnice in kafilerije za govedo, prašiče, ovce in koze. Vsebuje zlasti navodila o:

1.	dodelitvi obremenitev na začetku dobavne verige na ravni kmetije med izhodne tokove, ki zapuščajo kmetijo;

2.	dodelitvi obremenitev na začetku dobavne verige (povezanih z živimi živalmi) na ravni klavnice med izhodne tokove, ki zapuščajo klavnico.

4.5.1.1    Dodelitev v okviru modula kmetije

V modulu kmetije je treba nadaljnjo razdelitev uporabljati za postopke, ki so neposredno dodeljeni določenim izhodnim tokovom (npr. poraba energije in emisije, povezane s postopki molže). Če postopkov ni mogoče nadalje razdeliti, ker ni ločenih podatkov ali ker to ni tehnično izvedljivo, je treba obremenitev na začetku dobavne verige, na primer proizvodnjo krme, dodeliti izhodnim tokovom kmetije z uporabo metode biofizične dodelitve. Privzete vrednosti, ki se uporabljajo za dodelitev, so za posamezne vrste živali navedene v naslednjih oddelkih. Te privzete vrednosti je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov, razen če so zbrani podatki, specifični za določeno podjetje. Spreminjanje faktorjev dodelitve je dovoljeno le, če so zbrani podatki, specifični za določeno podjetje, in če so ti podatki uporabljeni za modul kmetije. Če so za modul kmetije uporabljeni sekundarni podatki, ni dovoljena sprememba faktorjev dodelitve.

4.5.1.2    Dodelitev v okviru modula kmetije za govedo

Uporabiti je treba metodo dodelitve Mednarodnega združenja za mlekarstvo (IDF) (2015) med krave mlekarice, izločene krave in odvečna teleta. Poginule živali in vse izdelke iz poginulih živali je treba obravnavati kot odpadke in uporabiti je treba formulo krožnega odtisa. Vendar je treba v tem primeru zagotoviti sledljivost izdelkov iz poginulih živali, da se lahko ta vidik upošteva v študijah okoljskega odtisa izdelkov.

Gnoj, ki se izvaža na drugo kmetijo, je treba obravnavati kot eno od naslednjega:

(a)	ostanek (privzeta možnost): če gnoj na vratih kmetije nima ekonomske vrednosti, se šteje za ostanek brez dodelitve obremenitve na začetku dobavne verige. Emisije, povezane z ravnanjem z gnojem do vrat kmetije, se dodelijo drugim izhodnim tokovom kmetije, kjer se proizvaja gnoj;

(b)

soizdelek: če ima izvoženi gnoj na vratih kmetije ekonomsko vrednost, je treba za gnoj uporabiti dodelitev obremenitve na začetku dobavne verige z uporabo relativne ekonomske vrednosti gnoja v primerjavi z mlekom in živimi živalmi na vratih kmetije. Vendar pa se biofizična dodelitev, ki temelji na pravilih Mednarodnega združenja za mlekarstvo, ne sme uporabiti za dodelitev preostalih emisij med mleko in žive živali;

(c)	gnoj kot odpadek: če se gnoj obravnava kot odpadek (npr. odložen na odlagališču), je treba uporabiti formulo krožnega odtisa.

Faktor dodelitve za mleko je treba izračunati z uporabo naslednje enačbe:

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Pri čemer je Mmesa masa žive teže vseh živali, vključno z moškimi teleti in izločenimi starejšimi živalmi, prodanih na leto, Mmleka pa masa mleka s korigirano vsebnostjo maščobe in beljakovin (FPCM), prodanega na leto (korigirano na 4 % maščobe in 3,3 % beljakovin). Konstanta 6,04 opisuje vzročno povezavo med energijsko vsebnostjo krme glede na mleko in živo težo vzrejenih živali. Konstanta je določena na podlagi študije, v kateri so bili zbrani podatki 536 mlečnih kmetij v ZDA (49) (Thoma in drugi, 2013). Čeprav študija temelji na podatkih kmetij v ZDA, Mednarodno združenje za mlekarstvo meni, da je mogoče pristop uporabiti tudi za evropske sisteme kmetovanja.

FPCM (korigirano na 4 % maščobe in 3,3 % beljakovin) je treba izračunati z uporabo naslednje formule:

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Kadar je za razmerje med živo težo živali in proizvedenim mlekom iz enačbe 9 uporabljena privzeta vrednost 0,02 kgmesa/kgmleka, je rezultat enačbe privzeti faktor dodelitve 12 % za živo težo živali in 88 % za mleko (Preglednica 10). Te vrednosti je treba uporabiti kot privzete vrednosti, ki se uporabljajo za dodeljevanje obremenitev na začetku dobavne verige mleku in živi teži živali za govedo, kadar se uporabljajo sekundarni nabori podatkov. Če so za fazo kmetovanja zbrani podatki, specifični za določeno podjetje, je treba faktorje dodelitve spremeniti z uporabo enačb, vključenih v tem oddelku.

Preglednica 10

Privzeti faktorji dodelitve za govedo v fazi kmetovanja

Soizdelek	Faktor dodelitve
Živali, živa teža	12  %
Mleko	88  %

4.5.1.3    Dodelitev v okviru modula kmetije za ovce in koze

Za dodelitev obremenitev na začetku dobavne verige različnim soizdelkom za ovce in koze je treba uporabiti biofizični pristop. Smernice IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (IPCC, 2006) vsebujejo model za izračun potreb po energiji, ki ga je treba uporabiti za ovce in, kot približek, za koze. Ta model je uporabljen v tem dokumentu.

Poginule živali in vse izdelke iz poginulih živali je treba obravnavati kot odpadke in uporabiti je treba formulo krožnega odtisa (formula krožnega odtisa, oddelek 4.4.8.1). Vendar mora biti v tem primeru dovoljeno sledenje izdelkov iz poginulih živali, da se ta vidik lahko upošteva v študijah okoljskega odtisa izdelkov.

Uporaba privzetih faktorjev dodelitve, vključenih v ta dokument, je obvezna, kadar se za ovce in koze za fazo kmetovanja v življenjskem krogu uporabljajo sekundarni nabori podatkov. Če se za to fazo življenjskega kroga uporabljajo podatki, specifični za določeno podjetje, je treba faktorje dodelitve izračunati s podatki, specifičnimi za določeno podjetje, in za to uporabiti predložene enačbe.

Faktorje dodelitve je treba izračunati na naslednji način (50):

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Za izračun energije za volno (NEvolne), energije za mleko (NEl) in energije za meso (NEg) s podatki, specifičnimi za določeno podjetje, je treba uporabiti enačbe, vključene v smernice IPCC (2006) in navedene v nadaljevanju. Če se namesto tega uporabijo sekundarni podatki, je treba uporabiti privzete vrednosti za faktorje dodelitve, navedene v tem dokumentu.

Energija za volno, NEvolne

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

NEvolne	=	neto energija, potrebna za proizvodnjo volne, v MJ/dan-1.
EVvolne	=	vrednost energije vsakega kg proizvedene volne (stehtane po sušenju, vendar pred razmaščevanjem), v MJ/kg-1. Za to oceno je treba uporabiti privzeto vrednost 157 MJ/kg-1 (NRC, 2007) (51).
Proizvodnjavolne	=	letna proizvodnja volne na ovco, v kg/leto-1.

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEvolne, in izračunana neto energija, ki je potrebna, so navedene v preglednici 11.

Preglednica 11

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEvolne za ovce in koze

Parameter	Vrednost	Vir
EVvolne  – ovce	157  MJ/kg-1	NRC, 2007
Proizvodnjavolne – ovce	7,121  kg	Povprečje štirih vrednosti, navedenih v preglednici 1 dokumenta z naslovom Application of life cycle assessment to sheep production systems: investigating co-production of wool and meat using case studies from major global producers (Uporaba ocene življenjskega kroga za sisteme ovčereje: preiskava skupne proizvodnje volne in mesa z uporabo študij primerov največjih svetovnih rejcev) (52).
NEvolne – ovce	3,063  MJ/dan	Izračunano z uporabo enačbe 14
NEvolne  – koze	2,784  MJ/dan	Izračunano iz Nevolne – ovce z uporabo enačbe 17

Energija za mleko, NEl

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Nel	=	neto energija za laktacijo, MJ/dan-1.
Mleko	=	količina proizvedenega mleka, kg mleka/dan-1.
EVmleka	=	neto energija, potrebna za proizvodnjo 1 kg mleka. Uporabiti je treba privzeto vrednost 4,6 MJ/kg (AFRC, 1993), ki ustreza vsebnosti mlečnih maščob mas. 7 %.

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEl, in izračunana neto energija, ki je potrebna, so navedene v preglednici 12.

Preglednica 12

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NE1 za ovce in koze

Parameter	Vrednost	Vir
EVmleka – ovce	4,6  MJ/kg-1	AFRC, 1993
Mleko – ovce	2,08  kg/dan	Ocenjena proizvodnja mleka 550 lbs (pribl. 250 kg) ovčjega mleka/leto (povprečna vrednost), proizvodnja mleka, ocenjena za 120 dni v enem letu.
NEl – ovce	9,568  MJ/dan	Izračunano z uporabo enačbe 15
NEl – koze	8,697  MJ/dan	Izračunano iz NEl – ovce z uporabo enačbe 17

Energija za meso, NEg

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

NEg	=	neto energija, potrebna za rast, v MJ/dan-1.
WGjagnjet	=	prirast teže (BWf – BWi), kg/leto-1.
BWi	=	živa telesna teža ob odstavitvi v kg.
BWf	=	živa telesna teža pri enem letu ali ob zakolu (živa teža), če je žival zaklana pred enim letom starosti, v kg.
a, b	=	konstanti, kot sta opisani v preglednici 13.

Upoštevati je treba, da bo odstavljanje jagnjet potekalo več tednov, ko se mlečna prehrana nadomešča s pašniško ali dobavljeno krmo. Čas odstavljanja bi bilo treba obravnavati kot čas, v katerem so živali odvisne od mleka za polovico njihove oskrbe z energijo. Enačba Neg, uporabljena za ovce, vključuje dve empirični konstanti (a in b), ki se razlikujeta glede na vrsto/kategorijo živali (preglednica 13).

Preglednica 13

Konstanti, ki se uporabljata za izračun NEg za ovce  (53)

Vrsta/kategorija živali	a (MJ/kg-1)	b (MJ/kg-2)
Nekastrirani samci	2,5	0,35
Kastrirane živali	4,4	0,32
Samice	2,1	0,45

Če so podatki, specifični za določeno podjetje, uporabljeni za fazo kmetovanja, je treba znova izračunati faktorje dodelitve. V tem primeru je treba parametra a in b izračunati kot ponderirano povprečje, če obstaja več kot ena kategorija živali.

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu Neg, so navedene v preglednici 14.

Preglednica 14

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEg za ovce in koze

Parameter	Vrednost	Vir
WGjagnjet – ovce	26,2  – 15  = 11,2  kg	Izračunano
BWi – ovce	15  kg	Predpostavlja se, da do odstavitve pride pri šestih tednih. Teža pri šestih tednih, kot je navedena na sliki 1 v članku A generic model of growth, energy metabolism and body composition for cattle and sheep (Splošni model rasti, energijske presnove in sestave telesa za govedo in ovce), Johnson in drugi, 2015 – Journal of Animal Science.
BWi – ovce	26,2  kg	Povprečje vrednosti teže za ovce ob zakolu, kot je določeno v Dodatku 5 smernic za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov iz dobavnih verig drobnice in potreb dobavnih verig drobnice po energiji iz fosilnih virov, FAO (2016b).
a – ovce	3	Povprečje treh vrednosti, navedenih v preglednici 13.
b – ovce	0,37	Povprečje treh vrednosti, navedenih v preglednici 13.
NEg – ovce	0,326  MJ/dan	Izračunano z uporabo enačbe 16.
NEg – koze	0,296  MJ/dan	Izračunano iz NEg – ovce z uporabo enačbe 17.

Privzeti faktorji dodelitve, ki jih je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov za ovce in koze, so navedeni v preglednici 14 skupaj z izračuni. Enake enačbe (54) in privzete vrednosti, kot se uporabljajo pri izračunavanju potreb po energiji za ovce, se uporabljajo tudi pri izračunavanju potreb po energiji za koze po uporabi korekcijskega faktorja.

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Teža ovac: 64,8 kg, povprečje ovčjih samcev in samic za različne regije sveta, podatki iz Dodatka 5 smernic za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov iz dobavnih verig drobnice in potreb dobavnih verig drobnice po energiji iz fosilnih virov, FAO (2016b).

Teža koz: 57,05 kg, povprečje kozjih samcev in samic za različne regije sveta, podatki iz Dodatka 5 smernic za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov iz dobavnih verig drobnice in potreb dobavnih verig drobnice po energiji iz fosilnih virov, FAO (2016b).

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Preglednica 15

Privzeti faktorji dodelitve, ki jih je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov za ovce v fazi kmetovanja

	Ovce	Koze (55)
Faktor dodelitve, meso	L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije	2,51  %
Faktor dodelitve, mleko	L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije	73,85  %
Faktor dodelitve, volna	L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije	23,64  %

4.5.1.4    Dodelitev v okviru modula kmetije za prašiče

Dodelitev v fazi kmetovanja med prašički in svinjami je treba izvesti z uporabo ekonomske dodelitve. Privzeti faktorji dodelitve, ki jih je treba uporabiti, so navedeni v preglednici 16.

Preglednica 16

Dodelitev v fazi kmetovanja med prašički in svinjami

	Enota	Cena	Faktorji dodelitve
Prašički	24,8  p	40,80  EUR/prašička	92,63  %
Svinja za zakol	84,8  kg	0,95  EUR/kg žive teže	7,37  %

4.5.1.5    Dodelitev v klavnici

Postopki v klavnici in kafileriji ustvarjajo več izhodnih tokov, ki vstopajo v živilsko in krmno verigo ali v druge neživilske ali nekrmne vrednostne verige (npr. usnjarsko industrijo ali verige kemične predelave ali pridobivanja energije iz odpadkov).

V okviru modula klavnice in kafilerije je treba nadaljnjo razdelitev uporabiti za poteke postopkov, ki jih je mogoče neposredno pripisati nekaterim izhodnim tokovom. Če postopkov ni mogoče nadalje razdeliti, je treba preostale tokove (npr. razen tistih, ki so že dodeljeni mleku za sisteme proizvodnje mleka ali volni za sisteme proizvodnje volne) dodeliti izhodnim tokovom klavnice in kafilerije z uporabo ekonomske dodelitve. Privzeti faktorji dodelitve so navedeni v oddelkih v nadaljevanju za govedo, prašiče in drobnico (ovce in koze). Te privzete vrednosti je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov. Spremembe faktorjev dodelitve niso dovoljene.

4.5.1.6   Dodelitev v klavnici za govedo

V klavnici se faktorji dodelitve določijo za pet kategorij izdelkov, opisanih v

preglednici 17. Če imajo prednost faktorji dodelitve, uporabljeni za nadaljnjo razdelitev vpliva trupa med različne kose, jih je treba opredeliti in utemeljiti v študiji okoljskega odtisa izdelkov.

Stranski izdelki, ki izvirajo iz klavnice in kafilerije, so razvrščeni v tri kategorije:

kategorija 1: materiali, ki pomenijo tveganje, npr. okužene ali kontaminirane živali ali živalski stranski izdelki: — odstranjevanje in uporaba: sežiganje, sosežiganje, odlaganje na odlagališčih, uporaba kot biogorivo za zgorevanje, proizvodnja pridobljenih izdelkov;

kategorija 2: gnoj in vsebina prebavnega trakta, izdelki živalskega izvora, ki niso primerni za prehrano ljudi: — odstranjevanje in uporaba: sežiganje, sosežiganje, odlaganje na odlagališčih, gnojila in kompost, ki se uporabljajo kot biogorivo za izgorevanje, proizvodnja pridobljenih izdelkov;

kategorija 3: trupi in deli zaklanih živali, ki so primerni za prehrano ljudi, vendar iz komercialnih razlogov niso predvideni za uporabo v tovrstne namene, vključno s kožami za usnjarsko industrijo (upoštevajte, da lahko kože spadajo tudi v druge kategorije, odvisno od stanja in vrste, določenih v priloženi sanitarni dokumentaciji): — odstranjevanje in uporaba: sežiganje, sosežiganje, odlaganje na odlagališčih, krme, hrana za živali in kompost, ki se uporabljajo kot biogoriva, zgorevanje, proizvodnja pridobljenih izdelkov (npr. usnje), oleokemikalije in kemikalije.

Obremenitve na začetku dobavne verige za izhodne tokove klavnice in kafilerije je treba dodeliti na naslednji način:

materiali, primerni za živila: izdelek z dodelitvijo obremenitev na začetku dobavne verige;

materiali kategorije 1: obremenitve na začetku dobavne verige privzeto niso dodeljene, saj se obravnavajo kot živalski stranski izdelki, ki se v formuli krožnega odtisa štejejo za odpadke;

materiali kategorije 2: obremenitve na začetku dobavne verige privzeto niso dodeljene, saj se obravnavajo kot živalski stranski izdelki, ki se v formuli krožnega odtisa štejejo za odpadke;

materiali kategorije 3 imajo enako usodo kot materiali kategorije 1 in kategorije 2 (za maščobo – ki jo je treba sežgati, kostno in mesno moko) in na vratih klavnice nimajo ekonomske vrednosti: obremenitve na začetku dobavne verige privzeto niso dodeljene, saj se v skladu s formulo krožnega odtisa štejejo za odpadke;

kože kategorije 3 (razen če so razvrščene kot odpadki in/ali imajo enako usodo kot materiali kategorije 1 in kategorije 2): izdelek z dodelitvijo obremenitev na začetku dobavne verige;

materiali kategorije 3, ki niso vključeni v prejšnje kategorije: izdelek z dodeljenimi obremenitvami na začetku dobavne verige.

Privzete vrednosti iz

preglednice 17 je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov. Spremembe faktorjev dodelitve niso dovoljene.

Preglednica 17

Razmerja ekonomske dodelitve za govedino  (56)

	Masni delež	Cena	Ekonomska dodelitev (EA)	Razmerje dodelitve  (*1) (AR)
	v %	v EUR/kg	v %
a) Sveže meso in užitna drobovina	49,0	3,00	92,9 57	1,90
b) Kosti, primerne za živila	8,0	0,19	1,0	0,12
c) Maščoba, primerna za živila	7,0	0,40	1,8	0,25
d) Klavnični stranski izdelki kategorije 3	7,0	0,18	0,8	0,11
e) Kože	7,0	0,80	3,5	0,51
f) Materiali in odpadki kategorij 1 in 2	22,0	0,00	0,0	0,00

AR je treba uporabiti za izračun vpliva enote izdelka na okolje z uporabo spodnje enačbe:

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

EIi je vpliv na okolje na masno enoto izdelka i, (i = izhodni tok klavnice, naveden v preglednici 17), EIw je vpliv cele živali na okolje, deljen z maso žive teže živali, ARi pa je razmerje dodelitve za izdelek i (izračunano kot ekonomska vrednost i, deljena z masnim deležem i).

EIw mora vključevati vplive na začetku dobavne verige, vplive na ravni klavnice, ki niso neposredno pripisljivi nobenemu specifičnemu izdelku, in vpliv ravnanja s klavničnimi odpadki (materiali in odpadki kategorij 1 in 2 iz preglednice 17).

Privzete vrednosti za ARi, kot so navedene v preglednici 17, je treba uporabiti za študije okoljskega odtisa, da predstavljajo povprečno stanje v Evropi.

4.5.1.7    Dodelitev v klavnici za prašiče

Privzete vrednosti iz preglednice 18 je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov, ki obravnavajo dodelitev v klavnici za prašiče. Spreminjanje faktorjev dodelitve na podlagi podatkov, specifičnih za določeno podjetje, ni dovoljeno.

Preglednica 18

Razmerja ekonomske dodelitve za prašiče  (57)

	Masni delež	Cena	Ekonomska dodelitev (EA)	Razmerje dodelitve* (AR)
	v %	v EUR/kg	v %
a) Sveže meso in užitna drobovina	67,0	1,08	98,67	1,54
b) Kosti, primerne za živila	11,0	0,03	0,47	0,04
c) Maščoba, primerna za živila	3,0	0,02	0,09	0,03
d) Klavnični stranski izdelki kategorije 3	19,0	0,03	0,77	0,04
e) Kože (kategorizirane kot izdelki kategorije 3)	0,0	0,00	0	0
Skupaj	100,0		100,0

4.5.1.8    Dodelitev v klavnici za ovce in koze

Privzete vrednosti iz preglednice 19 je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov, ki obravnavajo dodelitev v klavnici za ovce in koze. Spremembe faktorjev dodelitve na podlagi podatkov, specifičnih za določeno podjetje, niso dovoljene. Enake faktorje dodelitve, kot se uporabljajo za ovce, je treba uporabljati tudi za koze.

Preglednica 19

Razmerja ekonomske dodelitve za ovce  (58)

	Masni delež	Cena	Ekonomska dodelitev (EA)	Razmerje dodelitve* (AR)
	v %	v EUR/kg	v %
a) Sveže meso in užitna drobovina	44,0	7	97,8 60	2,22
b) Kosti, primerne za živila	4,0	0,01	0,0127	0,0032
c) Maščoba, primerna za živila	6,0	0,01	0,0190	0,0032
d) Klavnični stranski izdelki kategorije 3	13,0	0,15	0,618	0,05
e) Kože (kategorizirane kot izdelki kategorije 3)	14,0	0,35	1,6	0,11
f) Materiali in odpadki kategorij 1 in 2	19	0	0	0
Skupaj	100		100

4.6   Zahteve glede zbiranja podatkov in kakovosti

4.6.1   Podatki, specifični za določeno podjetje

V tem oddelku so opisani podatki popisa življenjskega kroga, specifični za določeno podjetje, ki so neposredno izmerjeni ali zbrani v določenem objektu ali sklopu objektov ter reprezentativni za eno ali več dejavnosti ali postopkov znotraj meje sistema.

Podatki vključujejo vse znane vhodne in izhodne tokove za postopke. Primeri vhodnih tokov: raba energije, vode, zemljišč, materialov. Primeri izhodnih tokov: izdelki, soizdelki, emisije in nastali odpadki. Emisije so razdeljene na tri dele (emisije v zrak, vodo in tla).

Obstaja več načinov zbiranja podatkov o emisijah, specifičnih za določeno podjetje; podatki lahko na primer temeljijo na neposrednih meritvah ali se izračunajo z uporabo podatkov o dejavnosti, specifičnih za določeno podjetje, in z njimi povezanih faktorjev emisije (npr. poraba goriva v litrih in faktorji emisije za izgorevanje v vozilu ali kotlu). Kadar je sektor vključenega izdelka zajet v pravila glede spremljanja v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, bi moral uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov upoštevati zahteve glede količinske opredelitve, kot so določene v Uredbi (EU) 2018/2066 za procese in toplogredne pline, zajete v njej. V primeru zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida prevladajo zahteve iz te priloge. Podatke je morda treba prilagoditi, združiti ali drugače matematično obdelati, da se prilagodijo funkcionalni enoti in referenčnim tokovom postopka.

Značilni specifični viri podatkov, specifičnih za določeno podjetje, so:

(a)	podatki o porabi na ravni postopka ali obrata;

(b)	računi in spremembe zalog/inventarja potrošnega materiala;

(c)	meritve emisij (količine in koncentracije emisij iz dimnih plinov in odpadne vode);

(d)	sestava izdelkov in odpadkov;

(e)	oddelki/enote za naročila in prodajo.

Vsi novi nabori podatkov, ustvarjeni med izvajanjem študije okoljskega odtisa izdelkov, morajo biti skladni z okoljskim odtisom.

Vse podatke, specifične za določeno podjetje, je treba modelirati v naborih podatkov, specifičnih za določeno podjetje.

Kosovnica (59) je sestavljena iz dveh delov: seznama materialov/sestavin in količine, ki se uporabljajo zanje.

Podatki o dejavnosti s kosovnice morajo biti specifični za vključeni izdelek in modelirani s podatki, specifičnimi za določeno podjetje. Pri podjetjih, ki proizvajajo več kot en izdelek, morajo biti uporabljeni podatki o dejavnosti (vključno s kosovnico) specifični za izdelek, vključen v študijo.

modeliranje proizvodnih postopkov mora temeljiti na podatkih, specifičnih za določeno podjetje (npr. energija, potrebna za sestavo materialov/sestavnih delov vključenega izdelka). Pri podjetjih, ki proizvajajo več kot en izdelek, morajo biti uporabljeni podatki o dejavnosti (vključno s kosovnico) specifični za izdelek, vključen v študijo.

4.6.2   Sekundarni podatki

Sekundarni podatki se nanašajo na podatke, ki ne temeljijo na neposrednih meritvah ali izračunu ustreznih postopkov znotraj meje sistema. Sekundarni podatki so bodisi specifični za določeni sektor, tj. specifični za sektor, predviden za študijo okoljskega odtisa izdelkov, bodisi veljajo za več sektorjev. Primeri sekundarnih podatkov so:

(a)	podatki iz literature ali znanstvenih publikacij;

(b)	povprečni industrijski podatki o življenjskem krogu iz zbirk podatkov popisa življenjskega kroga, poročil industrijskih združenj, državnih statističnih podatkov itd.

Vse sekundarne podatke je treba modelirati v sekundarnih naborih podatkov, ki morajo biti skladni s hierarhijo podatkov iz oddelka 4.6.3 in izpolnjevati zahteve iz oddelka 4.6.5. Uporabljeni viri teh podatkov morajo biti jasno dokumentirani in navedeni v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

4.6.3   Nabori podatkov, ki jih je treba uporabljati

V študijah okoljskega odtisa izdelkov je treba uporabljati sekundarne nabore podatkov, ki so skladni z okoljskim odtisom, če so na voljo. Za pripravo naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom, je treba upoštevati priročnik za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom (60). Če sekundarni nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, ne obstaja ali ga ni mogoče pripraviti, je treba nabor podatkov izbrati v skladu z naslednjimi pravili, navedenimi v hierarhičnem vrstnem redu:

1.

uporabite približek, skladen z okoljskim odtisom (če je na voljo); uporabo nabora podatkov kot približka je treba navesti v oddelku o omejitvah poročila o okoljskem odtisu izdelkov; podatki, pretvorjeni iz prejšnjih sistemov za skladnost z okoljskim odtisom (npr. EF2.0 v EF3.0), se štejejo za približke;

2.	kot približek uporabite nabor podatkov, skladen z ILCD – začetna stopnja (61). Na podlagi naborov podatkov, skladnih z ILCD – začetna stopnja, se lahko pridobi največ 10 % enotnega skupnega rezultata;

3.	če ni na voljo noben nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom ali ILCD – začetna stopnja, je treba postopek izključiti iz modela. To je treba v oddelku o omejitvah poročila o okoljskem odtisu izdelkov jasno navesti kot vrzel v podatkih, poleg tega mora to potrditi preveritelj.

4.6.4   Izključitev

Izogniti se je treba kakršni koli izključitvi, razen če veljajo naslednja pravila.

Postopki in elementarni tokovi so lahko izključeni do 3,0 % (kumulativno) na podlagi tokov materiala in energije ter ravni okoljske pomembnosti (enoten skupni rezultat). Postopki, za katere se uporablja izključitev, morajo biti izrecno navedeni in utemeljeni v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov, zlasti s sklicevanjem na okoljsko pomembnost izključitve.

To izključitev je treba upoštevati poleg izključitve, ki je že vključena v nabore podatkov o sekundarnem postopku. To pravilo velja za vmesne in končne izdelke.

Postopki, ki (kumulativno) prispevajo manj kot 3,0 % toka materiala in energije ter vpliva na okolje za vsako kategorijo vplivov, se lahko izključijo iz študije okoljskega odtisa izdelkov.

Za opredelitev postopkov, ki se lahko izključijo, se priporoča študija preverjanja.

4.6.5   Zahteve glede kakovosti podatkov

V tem oddelku je opisano, kako je treba ocenjevati kakovost podatkov iz naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom. Zahteve glede kakovosti podatkov so predstavljene v preglednici 20.

—

Dve minimalni zahtevi: (i) celovitost; (ii) metodološka primernost in doslednost. Ko so izbrani postopki in izdelki, ki predstavljajo analizirani sistem, ter so evidentirani popisi življenjskega kroga, se z merilom celovitosti oceni, v kolikšni meri popis življenjskega kroga zajema vse emisije in vire, povezane s postopki in izdelki, ki so potrebni za izračun kategorij vplivov okoljskega odtisa. Izpolnjevanje merila celovitosti in popolna usklajenost z metodo okoljskega odtisa izdelkov sta osnovna pogoja za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zato ti dve merili nista kvalitativno ocenjeni. V priročniku za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, je pojasnjeno, kako ju je treba navajati v naboru podatkov (62).

—	Štiri merila kakovosti: tehnološka, geografska in časovna reprezentativnost ter natančnost. Za ta merila je treba uporabiti postopek točkovanja. V priročniku za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, je pojasnjeno, kako jih je treba navajati v naboru podatkov (63).

—

Trije vidiki kakovosti: dokumentacija, nomenklatura in pregled. Ta merila niso vključena v delno kvantitativno oceno kakovosti podatkov. V priročniku za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom (64), je pojasnjeno, kako je treba izvajati navedene tri vidike kakovosti in jih vključiti v nabore podatkov.

Preglednica 20:

Merila kakovosti podatkov, dokumentacija, nomenklatura in pregled  (65)

Minimalne zahteve	Celovitost Metodološka primernost in doslednost (66)
Merila kakovosti podatkov (točkovana)	tehnološka reprezentativnost (67) (TeR) geografska reprezentativnost (68) (GeR) časovna reprezentativnost (69) (TiR) natančnost (70) (P)
Dokumentacija	v skladu z obliko iz ILCD in dodatnimi zahtevami glede informacij o metapodatkih, ki so na voljo v priročniku za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom (71).
Nomenklatura	skladno s strukturo nomenklature iz ILCD (uporaba referenčnih elementarnih tokov okoljskega odtisa za popise, združljive z informacijsko tehnologijo; za podrobne zahteve glej oddelek 4.3).
Pregled	pregled, ki ga izvede „kvalificirani pregledovalec“ ločeno poročilo o pregledu

Vsako merilo kakovosti podatkov, ki ga je treba točkovati (TeR, GeR, TiR in P), se oceni v skladu s petimi ravnmi, navedenimi v preglednici 21.

Preglednica 21

Ocena kakovosti podatkov (DQR) in ravni kakovosti podatkov posameznih meril kakovosti podatkov

Ocena kakovosti podatkov pri merilih kakovosti podatkov (TeR, GeR, TiR, P)	Raven kakovosti podatkov
1	odlična
2	zelo dobra
3	dobra
4	sprejemljiva
5	nizka

4.6.5.1    Formula za oceno kakovosti podatkov

V okviru okoljskega odtisa je treba izračunati kakovost podatkov vsakega novega nabora podatkov, skladnega z okoljskim odtisom, in celotne študije okoljskega odtisa izdelkov ter poročati o njej. Izračun ocene kakovosti podatkov mora temeljiti na štirih merilih kakovosti podatkov, pri čemer je TeR tehnološka reprezentativnost, GeR geografska reprezentativnost, TiR časovna reprezentativnost in P natančnost.

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Reprezentativnost (tehnološka, geografska in časovna) prikazuje, v kolikšni meri izbrani postopki in izdelki predstavljajo analizirani sistem, medtem ko natančnost izraža način pridobivanja podatkov in z njim povezano stopnjo negotovosti.

V skladu z oceno kakovosti podatkov je mogoče doseči pet ravni kakovosti (od odlične do nizke). Povzete so v preglednici 22.

Preglednica 22

Splošna raven kakovosti podatkov za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, glede na oceno dosežene kakovosti podatkov

Skupni DQR	Splošna raven kakovosti podatkov
DQR ≤ 1,5	„odlična kakovost“
1,5 < DQR ≤ 2,0	„zelo dobra kakovost“
2,0 < DQR ≤ 3,0	„dobra kakovost“
3 < DQR ≤ 4,0	„sprejemljiva kakovost“
DQR > 4	„nizka kakovost“

Formula za oceno kakovosti podatkov se uporablja za:

1.	nabore podatkov, specifične za določeno podjetje: V oddelku 4.6.5.2 je opisan postopek za izračun ocene kakovosti podatkov iz naborov podatkov, specifičnih za določeno podjetje;

2.	sekundarne nabore podatkov: pri uporabi sekundarnega nabora podatkov, skladnega z okoljskim odtisom, v študiji okoljskega odtisa izdelkov (postopek je opisan v oddelku 4.6.5.3);

3.	študijo okoljskega odtisa izdelkov (postopek je opisan v oddelku 4.6.5.8).

4.6.5.2    Ocena kakovosti podatkov iz naborov podatkov, specifičnih za določeno podjetje

Pri oblikovanju nabora podatkov, specifičnega za določeno podjetje, je treba ločeno oceniti kakovost (i) podatkov o dejavnosti, specifičnih za določeno podjetje, in (ii) podatkov o neposrednih elementarnih tokovih, specifičnih za določeno podjetje (tj. podatkov o emisijah). Ocena kakovosti podatkov podpostopkov, povezanih s podatki o dejavnosti (glej sliko 9), temelji na zahtevah iz matrike potreb po podatkih (oddelek 4.6.5.4).

Slika 9

Grafična predstavitev nabora podatkov, specifičnega za določeno podjetje.

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Nabor podatkov, specifičen za določeno podjetje, je delno razčlenjen: oceniti je treba kakovost podatkov o dejavnosti in neposrednih elementarnih tokov. Kakovost podatkov podpostopkov je treba oceniti na podlagi matrike potreb po podatkih.

Oceno kakovosti podatkov iz novo oblikovanega nabora podatkov je treba izračunati na naslednji način:

1.

izbrati je treba najustreznejše podatke o dejavnosti in neposredne elementarne tokove: najpomembnejši podatki o dejavnosti so podatki, povezani s podpostopki (tj. sekundarnimi nabori podatkov), ki obsegajo vsaj 80 % skupnega vpliva nabora podatkov, specifičnega za določeno podjetje, na okolje. Razvrstiti jih je treba po vrstnem redu, od tistih, ki prispevajo največ, do tistih, ki prispevajo najmanj. Najpomembnejši neposredni elementarni tokovi so tisti, ki kumulativno prispevajo vsaj 80 % skupnega vpliva neposrednih elementarnih tokov;

2.

z uporabo preglednice 23 je treba izračunati merila za oceno kakovosti podatkov – TeR, TiR, GeR in P – za vsak najpomembnejši podatek o dejavnosti in vsako vrsto najpomembnejšega neposrednega elementarnega toka. a. Vsak najpomembnejši neposredni elementarni tok sestavljata količina in poimenovanje elementarnega toka (npr. 40 g CO2). Za vsak najpomembnejši elementarni tok je treba oceniti štiri merila za oceno kakovosti podatkov – TeR-EF, TiR-EF, GeR-EF in PEF (npr. časovni okvir merjenega toka, tehnologija, za katero je bil tok izmerjen, in geografsko območje, na katerem je bila opravljena meritev). b. Za vsak najpomembnejši podatek o dejavnosti je treba oceniti štiri merila za oceno kakovosti podatkov (in sicer TeR-AD,TiR-AD, GeR-AD in PAD). c. Ker morajo biti podatki o dejavnosti in neposredni elementarni tokovi specifični za določeno podjetje, ocena P ne sme biti višja od 3, ocene TiR, TeR in GeR pa ne smejo biti višje od 2 (ocena DQR mora biti ≤ 1,5);

3.

izračunati je treba okoljski prispevek vsakega najpomembnejšega podatka o dejavnosti (s povezavo z ustreznim podpostopkom) in neposrednega elementarnega toka k skupnemu vplivu vseh najpomembnejših podatkov o dejavnosti in neposrednih elementarnih tokov na okolje ter ga izraziti v odstotkih (ponderirano z uporabo vseh kategorij vplivov okoljskega odtisa). Na primer, novo oblikovani nabor podatkov ima le dva najpomembnejša podatka o dejavnosti, ki skupaj prispevata 80 % skupnega vpliva nabora podatkov na okolje:   podatek o dejavnosti št. 1 obsega 30 % skupnega vpliva nabora podatkov na okolje. Ta postopek prispeva 37,5 % (ponder, ki ga je treba uporabiti) k skupnim 80 %;   podatek o dejavnosti št. 2 obsega 50 % skupnega vpliva nabora podatkov na okolje. Ta postopek prispeva 62,5 % (ponder, ki ga je treba uporabiti) k skupnim 80 %;

4.

za novo oblikovani nabor podatkov je treba izračunati vrednosti meril TeR, TiR, GeR in P kot ponderirano povprečje vsakega merila za najpomembnejše podatke o dejavnosti in neposredne elementarne tokove. Ponder je relativni prispevek (v %) vsakega najpomembnejšega podatka o dejavnosti in neposrednega elementarnega toka, izračunan v koraku 3;

5.

s spodnjo enačbo je treba izračunati skupno oceno kakovosti podatkov iz novo oblikovanega nabora podatkov, pri čemer so L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije ponderirana povprečja, izračunana v skladu s točko 4. L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

Preglednica 23

Dodelitev vrednosti meril za oceno kakovosti podatkov pri uporabi informacij, specifičnih za določeno podjetje. Merila se ne smejo spreminjati.

Ocena	PEF in PAD	TiR-EF in TiR-AD	TeR-EF in TeR-AD	GeR-EF in GeR-AD
1	Izmerjeni/izračunani in zunanje preverjeni.	Podatki se nanašajo na najnovejše letno obdobje upravljanja glede na datum objave poročila o okoljskem odtisu.	Elementarni tokovi in podatki o dejavnosti natančno odražajo tehnologijo novo oblikovanega nabora podatkov.	Podatki o dejavnosti in elementarni tokovi natančno odražajo geografsko območje, na katerem poteka modeliranje postopka iz novo oblikovanega nabora podatkov.
2	Izmerjeni/izračunani in notranje preverjeni, verjetnost preveril pregledovalec.	Podatki se nanašajo na največ dve letni obdobji upravljanja glede na datum objave poročila o okoljskem odtisu.	Elementarni tokovi in podatki o dejavnosti so približki za tehnologijo novo oblikovanega nabora podatkov.	Podatki o dejavnosti in elementarni tokovi delno odražajo geografsko območje, na katerem poteka modeliranje postopka iz novo oblikovanega nabora podatkov.
3	Izmerjeni/izračunani/pregledovalec ni preveril literature in verjetnosti ALI ocena na podlagi izračunov, verjetnost preveril pregledovalec	Podatki se nanašajo na največ tri letna obdobja upravljanja glede na datum objave poročila o okoljskem odtisu.	Ni relevantno.	Ni relevantno.
4–5	Ni relevantno.	Ni relevantno.	Ni relevantno.	Ni relevantno.
PEF : natančnost za elementarne tokove; PAD : natančnost za podatke o dejavnosti; TiR-EF : časovna reprezentativnost za elementarne tokove; TiR-AD : časovna reprezentativnost za podatke o dejavnosti; TeR-EF : tehnološka reprezentativnost za elementarne tokove; TeR-AD : tehnološka reprezentativnost za podatke o dejavnosti; GeR-EF : geografska reprezentativnost za elementarne tokove; GeR-AD: geografska reprezentativnost za podatke o dejavnosti.

4.6.5.3    Ocena kakovosti podatkov iz sekundarnih naborov podatkov, uporabljenih pri študijah okoljskega odtisa izdelkov

V tem oddelku je opisan postopek za izračun ocene kakovosti podatkov iz sekundarnih naborov podatkov, uporabljenih pri študiji okoljskega odtisa izdelkov. To vključuje vnovični izračun ocene kakovosti podatkov iz sekundarnega nabora podatkov, skladnega z okoljskim odtisom (ki jo je izračunal ponudnik podatkov), kadar se uporablja pri modeliranju najpomembnejših postopkov (glej oddelek 4.6.5.4), da se uporabniku metode okoljskega odtisa izdelkov omogoči, da oceni merila za oceno kakovosti podatkov, specifična glede na okoliščine (tj. TeR, TiR in GeR najpomembnejših postopkov). Merila TeR, TiR in GeR je treba znova oceniti na podlagi preglednice 24. Spreminjanje meril ni dovoljeno. Skupno oceno kakovosti podatkov iz nabora podatkov je treba znova izračunati z uporabo enačbe 19.

Preglednica 24

Kako dodeliti vrednosti meril za oceno kakovosti podatkov pri uporabi sekundarnih naborov podatkov.

Ocena	TiR	TeR	GeR
1	Poročilo o okoljskem odtisu je objavljeno v obdobju veljavnosti nabora podatkov.	Tehnologija, uporabljena v študiji okoljskega odtisa, je povsem enaka tehnologiji v obsegu nabora podatkov.	Postopek, modeliran v študiji okoljskega odtisa, poteka v državi, za katero je nabor podatkov veljaven.
2	Poročilo o okoljskem odtisu je objavljeno največ dve leti po obdobju veljavnosti nabora podatkov.	Tehnologije, uporabljene v študiji okoljskega odtisa, so vključene v kombinacijo tehnologij v obsegu nabora podatkov.	Postopek, modeliran v študiji okoljskega odtisa, poteka v geografski regiji (npr. Evropi), za katero je nabor podatkov veljaven.
3	Poročilo o okoljskem odtisu je objavljeno največ štiri leta po obdobju veljavnosti nabora podatkov.	Tehnologije, uporabljene v študiji okoljskega odtisa, so le deloma vključene v nabor podatkov.	Postopek, modeliran v študiji okoljskega odtisa, poteka v eni od geografskih regij, za katere je nabor podatkov veljaven.
4	Poročilo o okoljskem odtisu je objavljeno največ šest let po obdobju veljavnosti nabora podatkov.	Tehnologije, uporabljene v študiji okoljskega odtisa, so podobne tehnologijam, vključenim v nabor podatkov.	Postopek, modeliran v študiji okoljskega odtisa, poteka v državi, ki ni v geografskih regijah, za katere je nabor podatkov veljaven, vendar je na podlagi strokovne presoje ocenjeno, da obstajajo zadostne podobnosti.
5	Poročilo o okoljskem odtisu je objavljeno več kot šest let po obdobju veljavnosti nabora podatkov ali pa obdobje veljavnosti ni določeno.	Tehnologije, uporabljene v študiji okoljskega odtisa, so drugačne od tehnologij, vključenih v nabor podatkov.	Postopek, modeliran v študiji okoljskega odtisa, poteka v državi, ki ni država, za katero je nabor podatkov veljaven.
TiR: časovna reprezentativnost; TeR: tehnološka reprezentativnost; GeR: geografska reprezentativnost.

4.6.5.4    Matrika potreb po podatkih

Matriko potreb po podatkih je treba uporabljati za ocenjevanje zahtev glede podatkov za vse postopke, ki so potrebni za modeliranje vključenega izdelka (glej preglednico 25). Matrika kaže, za katere postopke je treba uporabiti podatke, specifične za določeno podjetje, ali sekundarne podatke oziroma za katere postopke se lahko uporabijo takšni podatki, odvisno od tega, kako velik vpliv ima podjetje na postopek. Vključuje naslednje tri primere, ki so pojasnjeni v nadaljevanju.

1.	Primer 1: podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa organizacije, vodi postopek.

2.	Primer 2: podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ne vodi postopka, vendar ima dostop do informacij (specifičnih za določeno podjetje).

3.	Primer 3: podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ne vodi postopka in nima dostopa do informacij (specifičnih za določeno podjetje).

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora storiti naslednje:

1.	določiti stopnjo vpliva podjetja (primer 1, 2 ali 3) na vsak postopek v dobavni verigi podjetja. Od te odločitve je odvisno, katera možnost iz

2.	preglednice 25 je ustrezna za posamezni postopek;

3.	v poročilo o okoljskem vplivu izdelkov vključiti preglednico, v kateri so navedeni vsi postopki in njihovo stanje v skladu z matriko potreb po podatkih;

4.	izpolniti zahteve glede podatkov, navedene v preglednici 25;

5.	izračunati/znova oceniti vrednosti ocene kakovosti podatkov (za vsako merilo + skupaj) za vse nabore podatkov, uporabljene za najpomembnejše postopke, in novo oblikovane nabore podatkov, kot je navedeno v oddelkih 4.6.5.6–4.6.5.8.

Preglednica 25:

Matrika potreb po podatkih – zahteve za podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov.

Možnosti, navedene za vsak primer, niso razvrščene hierarhično.

		Zahteve glede podatkov
Primer 1: postopek, ki ga vodi podjetje	Možnost 1	Zagotoviti je treba podatke, specifične za določeno podjetje (podatke o dejavnosti in neposredne emisije), in ustvariti nabor podatkov, specifičen za določeno podjetje (DQR ≤ 1,5). Izračunati je treba oceno kakovosti podatkov iz nabora podatkov, ob upoštevanju pravila iz oddelka 4.6.5.2.
Primer 2: podjetje ne vodi postopka, ima pa dostop do informacij, specifičnih za določeno podjetje	Možnost 1	Zagotoviti je treba podatke, specifične za določeno podjetje, in ustvariti nabor podatkov, specifičen za določeno podjetje (DQR ≤ 1,5). Izračunati je treba oceno kakovosti podatkov iz nabora podatkov, ob upoštevanju pravila iz oddelka 4.6.5.2.
	Možnost 2	Uporabiti je treba sekundarni nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, podatke o dejavnosti, specifične za določeno podjetje, je treba uporabiti za prevoz (dolžina), podpostopke, uporabljene za mešanico virov električne energije in prevoz, pa je treba nadomestiti z nabori podatkov, skladnimi z okoljskimi odtisom in specifičnimi za določeno dobavno verigo (DQR ≤ 3,0). Znova je treba izračunati uporabljeni nabor podatkov (glej oddelek 4.6.5.6).
Primer 3: podjetje ne vodi postopka in nima dostopa do informacij, specifičnih za določeno podjetje	Možnost 1	Uporabiti je treba sekundarni nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, v združeni obliki (DQR ≤ 3,0). Če je postopek najpomembnejši, je treba oceno kakovosti podatkov znova izračunati (glej oddelek 4.6.5.7).

Upoštevati je treba, da se lahko za vsak sekundarni nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, uporabi nabor podatkov, skladen z ILCD – začetna stopnja. Ta lahko prispeva največ 10 % k enotnemu skupnemu rezultatu vključenega izdelka (glej oddelek 4.6.3). Za te nabore podatkov ni treba znova izračunati ocene kakovosti podatkov.

4.6.5.5    Primer 1 matrike potreb po podatkih

Za vse postopke, ki jih vodi podjetje, in če podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, uporablja podatke, specifične za določeno podjetje, je treba oceno kakovosti podatkov za novo oblikovani nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, pridobiti, kot je opisano v oddelku 4.6.5.2.

4.6.5.6    Primer 2 matrike potreb po podatkih

Če se izvaja postopek iz primera 2 (tj. podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ne vodi postopka, ima pa dostop do podatkov, specifičnih za določeno podjetje) sta na voljo dve možnosti:

1.	uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov ima dostop do obsežnih informacij, specifičnih za določenega dobavitelja, in lahko oblikuje nov nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom (možnost 1);

2.	podjetje ima nekaj informacij, specifičnih za določenega dobavitelja, in lahko uvede nekatere minimalne spremembe (možnost 2).

Primer 2/možnost 1

Za vse postopke, ki jih ne vodi podjetje, in če podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, uporablja podatke, specifične za določeno podjetje, je treba oceno kakovosti podatkov za novo oblikovani nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, pridobiti, kot je opisano v oddelku 4.6.5.2.

Primer 2/možnost 2

Za postopke iz primera 2/možnosti 2 se uporablja razčlenjen sekundarni nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom. Podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, mora:

—	podatke o dejavnosti, specifične za določeno podjetje, uporabiti za prevoz;

—	nadomestiti podpostopke za mešanico virov električne energije in prevoz, uporabljene v razčlenjenem sekundarnem naboru podatkov, skladnim z okoljskim odtisom, z nabori podatkov, skladnimi z okoljskimi odtisom in specifičnimi za določeno dobavno verigo.

Uporabijo se lahko vrednosti R1, specifične za določeno podjetje. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora izračunati merila za oceno kakovosti podatkov za postopke iz primera 2/možnosti 2. Z uporabo preglednice 24 mora znova oceniti TeR in TiR, da pridobi oceno kakovosti podatkov, specifično glede na okoliščine. Vrednost merila GeR je treba znižati za 30 % in ohraniti prvotno vrednost merila P.

4.6.5.7    Primer 3 iz matrike potreb po podatkih

Če se izvaja postopek iz primera 3 (tj. podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, ne vodi postopka in nima dostopa do podatkov, specifičnih za določeno podjetje), mora podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov, uporabiti sekundarne nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom.

V primeru najpomembnejšega postopka mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov, ob upoštevanju postopka, opisanega v oddelku 7.3, z uporabo preglednice 24 znova oceniti TeR, TiR in GeR, da pridobi oceno kakovosti podatkov, specifično glede na okoliščine. Ohraniti je treba prvotno vrednost parametra P.

Podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa organizacije, mora za postopke, ki niso najpomembnejši postopki, ob upoštevanju postopka, opisanega v oddelku 7.3, uporabiti vrednosti ocene kakovosti podatkov iz prvotnega nabora podatkov.

4.6.5.8    Ocena kakovosti podatkov za študijo okoljskega odtisa izdelkov

Za izračun ocene kakovosti podatkov iz študije okoljskega odtisa izdelkov mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov ločeno izračunati TeR, TiR, GeR in P. Izračunati jih je treba kot ponderirano povprečje vrednosti ocen kakovosti podatkov za vse najpomembnejše postopke, in sicer na podlagi njihovega sorazmernega prispevka k enotnemu skupnemu rezultatu, z uporabo enačbe 20.

5.   Presoja vpliva okoljskega odtisa

Ko je popis življenjskega kroga pripravljen, je treba izvesti presojo vpliva okoljskega odtisa (72) , da se izračuna okoljska uspešnost izdelka, pri čemer se uporabijo vse kategorije in modeli vpliva okoljskega odtisa. Presoja vpliva okoljskega odtisa vključuje štiri faze: klasifikacijo karakterizacijo, normalizacijo in ponderiranje. Rezultate študije okoljskega odtisa izdelkov je treba izračunati in navesti v poročilu okoljskega odtisa izdelkov kot rezultate karakterizacije ter normalizirane in ponderirane rezultate za vsako kategorijo vpliva okoljskega odtisa in kot enoten skupni rezultat na podlagi faktorjev ponderiranja iz oddelka 6.5.2.2. Rezultate je treba navesti za (i) celotni življenjski krog in (ii) celotni življenjski krog brez faze uporabe.

5.1   Klasifikacija in karakterizacija

5.1.1   Klasifikacija

Klasifikacija pomeni dodelitev vhodnih/izhodnih materialov/virov energije, navedenih v popisu življenjskega kroga, ustrezni kategoriji vpliva okoljskega odtisa. V fazi klasifikacije se na primer vsi vhodni/izhodni tokovi, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, dodelijo kategoriji „podnebne spremembe“. Podobno se vhodni/izhodni tokovi, ki povzročajo emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, dodelijo kategoriji „tanjšanje ozonskega plašča“. V nekaterih primerih lahko vhodni ali izhodni tok prispevata k več kategorijam vpliva okoljskega odtisa (klorofluoroogljikovodiki (CFC) na primer prispevajo k podnebnim spremembam in tanjšanju ozonskega plašča).

Pomembno je, da so podatki izraženi glede na sestavne dele, za katere so na voljo karakterizacijski faktorji (glej naslednji oddelek). Podatke o sestavljenem gnojilu NPK je treba na primer razčleniti in razvrstiti glede na vsebovane deleže N, P in K, saj vsak sestavni element prispeva k drugi kategoriji vpliva okoljskega odtisa. V praksi je mogoče velik del podatkov popisa življenjskega kroga pridobiti iz obstoječih javnih ali komercialnih zbirk podatkov popisa življenjskega kroga, v katerih je bila klasifikacija podatkov že opravljena. V takih primerih je treba zagotoviti (na primer s strani izvajalca), da klasifikacija in z njo povezane poti presoje vpliva okoljskega odtisa izpolnjujejo zahteve metode okoljskega odtisa izdelkov.

Vse vhodne/izhodne tokove, evidentirane med pripravo popisa okoljskega odtisa, je treba dodeliti kategorijam vpliva okoljskega odtisa, h katerim prispevajo, pri čemer je treba uporabiti podatke o klasifikaciji, ki jih da na voljo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (73).

Podatke je treba kot del klasifikacije popisa življenjskega kroga izraziti glede na sestavne dele, za katere so na voljo karakterizacijski faktorji, kolikor je to mogoče.

5.1.2   Karakterizacija

Karakterizacija pomeni izračun obsega prispevka posameznega razvrščenega vhodnega in izhodnega toka k ustreznim kategorijam vpliva okoljskega odtisa in zbiranje prispevkov znotraj posamezne kategorije. Izvede se tako, da se vrednosti iz popisa življenjskega kroga pomnožijo s karakterizacijskim faktorjem, ki ustreza posamezni kategoriji vpliva okoljskega odtisa.

Karakterizacijski faktorji so specifični za določeno snov ali določeni vir. Predstavljajo intenzivnost vpliva snovi glede na skupno referenčno snov za kategorijo vpliva okoljskega odtisa (kazalnik kategorije vpliva). Pri izračunu vplivov na podnebne spremembe so na primer vse emisije toplogrednih plinov, navedene v popisu življenjskega kroga, ponderirane glede na intenzivnost vpliva ogljikovega dioksida, ki je referenčna snov za to kategorijo. Tako se omogoči združevanje potencialnih vplivov in njihovo izražanje glede na enotno ekvivalentno snov (v tem primeru ekvivalenti CO2) za posamezno kategorijo vpliva okoljskega odtisa.

Vsem razvrščenim vhodnim/izhodnim tokovom v posamezni kategoriji vpliva okoljskega odtisa je treba dodeliti karakterizacijske faktorje, ki pomenijo prispevek k posamezni kategoriji glede na enoto vhodnega/izhodnega toka, pri čemer je treba uporabiti navedene karakterizacijske faktorje (74). Nato je treba za vsako kategorijo vpliva okoljskega odtisa izračunati rezultate presoje vpliva okoljskega odtisa, in sicer tako, da se količina vsakega vhodnega/izhodnega toka pomnoži s karakterizacijskim faktorjem zadevnega toka in da se prispevki vseh vhodnih/izhodnih tokov v posamezni kategoriji seštejejo v enotno merilo, ki je izraženo kot ustrezne referenčne enote.

5.2   Normalizacija in ponderiranje

Presojo vpliva okoljskega odtisa je treba po fazah klasifikacije in karakterizacije dopolniti z normalizacijo in ponderiranjem.

5.2.1   Normalizacija rezultatov presoje vpliva okoljskega odtisa

Normalizacija je faza, v kateri se rezultati presoje vpliva življenjskega kroga delijo s faktorji normalizacije, da se izračuna in primerja obseg njihovih prispevkov h kategorijam vplivov okoljskega odtisa glede na referenčno enoto. Tako se pridobijo brezdimenzijski in normalizirani rezultati. Pri teh rezultatih so upoštevane obremenitve, ki jih je mogoče pripisati izdelku, in sicer glede na referenčno enoto. V okviru metode okoljskega odtisa izdelkov so faktorji normalizacije izraženi na prebivalca in temeljijo na globalni vrednosti (75).

Vendar normalizirani rezultati okoljskega odtisa ne prikazujejo resnosti ali pomembnosti posameznih vplivov.

V študijah okoljskega odtisa izdelkov se normaliziranih rezultatov ne sme združiti, ker to implicitno zahteva enakovredno ponderiranje. Poleg normaliziranih rezultatov je treba navesti rezultate karakterizacije.

5.2.2   Ponderiranje rezultatov presoje vpliva okoljskega odtisa

Ponderiranje je obvezna faza v študijah okoljskega odtisa izdelkov, ki podpira razlago in sporočanje rezultatov analize. V tej fazi se normalizirani rezultati pomnožijo s sklopom faktorjev ponderiranja (v %), ki izražajo relativni pomen obravnavanih kategorij vplivov življenjskega kroga. Ponderirani rezultati različnih kategorij vplivov se lahko nato med seboj primerjajo, da se oceni njihov relativni pomen. Lahko se tudi združijo prek kategorij vplivov življenjskega kroga, s čimer se dobi enoten skupni rezultat, izražen v točkah.

Podporni postopek za oblikovanje faktorjev ponderiranja okoljskega odtisa je opisan v članku Sale in drugih iz leta 2018. Faktorji ponderiranja (76), ki jih je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov, so navedeni na spletu (77) , (78).

Rezultate presoje vpliva okoljskega odtisa pred ponderiranjem (tj. rezultate karakterizacije in normalizirane rezultate) je treba sporočiti skupaj s ponderiranimi rezultati iz poročila o okoljskem odtisu izdelkov.

6.   Razlaga rezultatov okoljskega odtisa izdelkov

6.1   Uvod

Cilja razlage rezultatov študije okoljskega odtisa izdelkov sta dva:

1.	prvi je zagotoviti, da učinkovitost modela študij okoljskega odtisa izdelkov izpolnjuje cilje in zahteve glede kakovosti v zvezi s študijo. V tem smislu se lahko model okoljskega odtisa izdelkov postopno izboljšuje na podlagi razlage življenjskega kroga, dokler niso izpolnjeni vsi cilji in zahteve;

2.	drugi pa je na podlagi analize pripraviti zanesljive sklepne ugotovitve in priporočila, na primer v podporo okoljskim izboljšavam.

Da bodo ti cilji doseženi, mora faza razlage vključevati korake, ki so opisani v tem oddelku.

6.2   Ocena zanesljivosti modela okoljskega odtisa izdelkov

Ocena zanesljivosti modela okoljskega odtisa izdelkov vključuje oceno obsega vpliva metodoloških izbir, kot so meje sistema, viri podatkov in izbire dodelitve, na analitične rezultate.

Za oceno zanesljivosti modela okoljskega odtisa izdelkov bi bilo treba med drugim uporabiti naslednja orodja:

(a)

preverjanja celovitosti za dostop do podatkov popisa življenjskega kroga, da se zagotovi celovitost podatkov glede na opredeljene cilje, obseg, meje sistema in merila kakovosti. To vključuje oceno celovitosti glede pokritosti postopkov (tj. vključeni so vsi postopki vseh obravnavanih faz dobavne verige) in pokritosti vhodnih/izhodnih tokov (tj. vključeni so vsi vhodni tokovi materiala ali energije in emisije vseh postopkov);

(b)

preverjanja občutljivosti, da se oceni obseg vpliva posebnih metodoloških izbir na rezultate in vpliva izvajanja drugih izbir, kadar jih je mogoče opredeliti. Dobro je, če so preverjanja občutljivosti izvedena v vsaki fazi študije okoljskega odtisa izdelkov, vključno z opredelitvijo ciljev in obsega, popisom življenjskega kroga ter presojo vpliva okoljskega odtisa;

(c)	preverjanja doslednosti, da se oceni doslednosti uporabe predpostavk, metod in pomislekov glede kakovosti podatkov v študiji okoljskega odtisa izdelkov.

Morebitne težave, ugotovljene med tem vrednotenjem, se lahko uporabijo za postopne izboljšave študije okoljskega odtisa izdelkov.

6.3   Opredelitev kritičnih točk: najpomembnejše kategorije vplivov, faze življenjskega kroga, postopki in elementarni tokovi

Potem ko uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov zagotovi, da je model okoljskega odtisa izdelkov zanesljiv in skladen z vsemi vidiki, opredeljenimi v fazah opredelitve ciljev in obsega, je treba opredeliti glavne elemente, ki vplivajo na rezultate okoljskega odtisa izdelkov. To fazo je mogoče opredeliti tudi kot analizo „kritičnih točk“. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov mora opredeliti in v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov (skupaj s %) navesti najpomembnejše:

1.	kategorije vplivov;

2.	faze življenjskega kroga;

3.

postopke;

4.	elementarne tokove.

Obstaja pomembna operativna razlika med najpomembnejšimi kategorijami vplivov in fazami življenjskega kroga na eni strani ter najpomembnejšimi postopki in elementarnimi tokovi na drugi. Najpomembnejše kategorije vplivov in faze življenjskega kroga so lahko pomembne predvsem v okviru sporočanja rezultatov študije okoljskega odtisa izdelkov. Uporabljajo se lahko za izpostavitev okoljskih področij, na katera bi morala biti organizacija pozorna.

Opredelitev najpomembnejših postopkov in elementarnih tokov je pomembnejša za inženirje in oblikovalce, da opredelijo ukrepe za izboljšanje skupnega odtisa, kot so na primer izogibanje postopku ali sprememba postopka, nadaljnja optimizacija postopka ali uporaba tehnologije proti onesnaževanju. To je zlasti pomembno za notranje študije, da se podrobneje preuči, kako je mogoče izboljšati okoljsko uspešnost izdelka. Postopek, ki ga je treba uporabiti za opredelitev najpomembnejših kategorij vplivov, faz življenjskega kroga, postopkov in elementarnih tokov, je opisan v naslednjem oddelku.

6.3.1   Postopek opredelitve najpomembnejših kategorij vplivov

Opredelitev najpomembnejših kategorij vplivov mora temeljiti na normaliziranih in ponderiranih rezultatih. Najpomembnejše kategorije vplivov je treba opredeliti kot vse kategorije vplivov, ki skupaj prispevajo najmanj 80 % k enotnemu skupnemu rezultatu. Prispevke je treba navesti od največjega do najmanjšega.

Kot najpomembnejše je treba opredeliti vsaj tri pomembne kategorije vplivov. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko na seznam najpomembnejših doda več kategorij vplivov, nobene pa ne sme izbrisati.

6.3.2   Postopek opredelitve najpomembnejših faz življenjskega kroga

Najpomembnejše faze življenjskega kroga so tiste, ki skupaj prispevajo več kot 80 % h kateri koli od opredeljenih najpomembnejših kategorij vplivov. Prispevke je treba navesti od največjega do najmanjšega. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko na seznam najpomembnejših doda več faz življenjskega kroga, nobene pa ne sme izbrisati. Upoštevati je treba vsaj faze življenjskega kroga, opisane v oddelku 4.2.

Če faza uporabe predstavlja več kot 50 % skupnega vpliva najpomembnejše kategorije vpliva, je treba znova izvesti postopek in pri tem izključiti fazo uporabe. V tem primeru je treba kot najpomembnejše faze življenjskega kroga navesti tiste, ki so bile izbrane v znova izvedenem postopku, in fazo uporabe.

6.3.3   Postopek opredelitve najpomembnejših postopkov

Vsako najpomembnejšo kategorijo vplivov je treba nadalje preučiti z opredelitvijo najpomembnejših postopkov, uporabljenih za modeliranje vključenega izdelka. Najpomembnejši postopki so tisti, ki skupaj prispevajo več kot 80 % h kateri koli od opredeljenih najpomembnejših kategorij vplivov. Enake postopke (79), ki potekajo v različnih fazah življenjskega kroga (npr. prevoz, raba električne energije), je treba upoštevati ločeno. Enake postopke, ki potekajo v isti fazi življenjskega kroga, je treba upoštevati skupaj. Seznam najpomembnejših postopkov je treba vključiti v poročilo o okoljskem odtisu izdelkov skupaj z ustrezno fazo življenjskega kroga (ali več fazami življenjskega kroga, če je ustrezno) in prispevkom v %. Opredelitev najpomembnejših faz življenjskega kroga je treba izvesti v skladu s preglednico 26.

Preglednica 26:

Merila za izbiro, na kateri ravni faze življenjskega kroga se opredelijo najpomembnejši postopki

— Prispevek faze uporabe k skupnemu vplivu najpomembnejše kategorije vplivov	— Najpomembnejši postopki, opredeljeni na ravni
— ≥ 50 %	— celotnega življenjskega kroga razen faze uporabe in — faze uporabe
— < 50 %	— celotnega življenjskega kroga

O tej analizi je treba poročati ločeno za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva. Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko na seznam najpomembnejših doda več postopkov, nobenega pa ne sme izbrisati.

6.3.4   Postopek opredelitve najpomembnejših elementarnih tokov

Najpomembnejši elementarni tokovi so tisti, ki skupaj prispevajo vsaj 80 % k skupnemu vplivu vsake najpomembnejše kategorije vpliva za vsak najpomembnejši postopek, in sicer od tistih, ki prispevajo največ, do tistih, ki prispevajo najmanj. O tej analizi je treba poročati ločeno za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva.

Pri vplivu lahko prevladujejo elementarni tokovi, ki pripadajo sekundarnemu sistemu najpomembnejšega postopka. Če so torej na voljo razčlenjeni nabori podatkov, mora uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov opredeliti tudi najpomembnejše neposredne elementarne tokove za vsak najpomembnejši postopek.

Najpomembnejši neposredni elementarni tokovi so tisti, ki skupaj prispevajo vsaj 80 % k skupnemu vplivu neposrednih elementarnih tokov postopka za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva. Analiza mora biti omejena na neposredne emisije naborov podatkov, razčlenjenih na ravni 1 (80). To pomeni, da je treba 80-odstotni kumulativni prispevek izračunati glede na vpliv, ki ga povzročajo zgolj neposredne emisije, in ne glede na skupni vpliv postopka.

Uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov lahko na seznam najpomembnejših doda več tokov, nobenega pa ne sme izbrisati. Seznam najpomembnejših elementarnih tokov (ali neposrednih elementarnih tokov, če je ustrezno) za posamezen najpomembnejši postopek je treba vključiti v poročilo o okoljskem odtisu izdelkov.

6.3.5   Obravnavanje negativnih števil

Pri opredelitvi odstotnega deleža prispevka k vplivu za kateri koli postopek ali elementarni tok je pomembno, da se uporabijo absolutne vrednosti. To omogoča opredelitev ustreznosti morebitnih dobropisov (npr. iz recikliranja). V primeru postopkov ali tokov z negativno oceno vpliva je treba uporabiti naslednji postopek:

(a)	upoštevati je treba absolutne vrednosti (tj. vplive postopkov ali tokov s pozitivnim predznakom, tj. pozitivno oceno);

(b)	oceno skupnega vpliva je treba znova izračunati z vključitvijo pretvorjenih negativnih ocen;

(c)	ocena skupnega vpliva je nastavljena na 100 %;

(d)	odstotni delež prispevka k vplivu za kateri koli postopek ali elementarni tok se oceni v skladu s to novo oceno skupnega vpliva.

Ta postopek se ne uporablja za opredelitev najpomembnejših faz življenjskega kroga.

6.3.6   Povzetek zahtev

V preglednici 27 so povzete zahteve za opredelitev najpomembnejših prispevkov.

Preglednica 27

Povzetek zahtev za opredelitev najpomembnejših prispevkov

Element	Na kateri ravni je treba opredeliti pomembnost?	Prag
Najpomembnejše kategorije vplivov	Enotni skupni rezultat	Kategorije vplivov, ki skupaj prispevajo k najmanj 80 % enotnega skupnega rezultata.
Najpomembnejše faze življenjskega kroga	Za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva	Vse faze življenjskega kroga, ki skupaj prispevajo več kot 80 % k zadevni kategoriji vpliva. Če faza uporabe predstavlja več kot 50 % skupnega vpliva najpomembnejše kategorije vpliva, je treba znova izvesti postopek in pri tem izključiti fazo uporabe.
Najpomembnejši postopki	Za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva	Vsi postopki, ki skupaj (v celotnem življenjskem krogu) prispevajo več kot 80 % k zadevni kategoriji vpliva, pri čemer se upoštevajo absolutne vrednosti.
Najpomembnejši elementarni tokovi	Za vsak najpomembnejši postopek, ob upoštevanju najpomembnejših kategorij vplivov	Vsi elementarni tokovi, ki skupaj prispevajo vsaj 80 % skupnega vpliva najpomembnejše kategorije vpliva za vsak najpomembnejši postopek. Če so na voljo razčlenjeni podatki: za vsak najpomembnejši postopek, vsi neposredni elementarni tokovi, ki skupaj prispevajo vsaj 80 % k zadevni kategoriji vpliva (povzročenega samo z neposrednimi elementarnimi tokovi).

6.3.7   Primer

V nadaljevanju so navedeni izmišljeni primeri, ki ne temeljijo na rezultatih nobene specifične študije okoljskega odtisa izdelkov.

Najpomembnejše kategorije vplivov

Preglednica 28

Prispevek različnih kategorij vplivov na podlagi normaliziranih in ponderiranih rezultatov – primer

Kategorija vpliva	Prispevek k skupnemu vplivu (v %)
Podnebne spremembe	21,5
Tanjšanje ozonskega plašča	3,0
Strupenost za ljudi, rakotvorna	6,0
Strupenost za ljudi, nerakotvorna	0,1
Trdni delci	14,9
Ionizirajoče sevanje, zdravje ljudi	0,5
Fotokemično nastajanje ozona, zdravje ljudi	2,4
Zakisljevanje	1,5
Evtrofikacija, kopenska	1,0
Evtrofikacija, sladka voda	1,0
Evtrofikacija, morska voda	0,1
Strupenost za okolje, sladka voda	0,1
Raba zemljišč	14,3
Raba vode	18,6
Raba virov, minerali in kovine	6,7
Raba virov, fosilni viri	8,3
Najpomembnejše kategorije vplivov, skupaj (v %)	84,3

Glede na normalizirane in ponderirane rezultate so najpomembnejše kategorije vplivov: „podnebne spremembe“, „trdni delci“, „raba vode“, „raba zemljišč“ in „raba virov (minerali in kovine ter fosilni viri)“, ki kumulativno prispevajo 84,3 % k skupnemu vplivu.

Najpomembnejše faze življenjskega kroga

Preglednica 29:

Prispevek različnih faz življenjskega kroga h kategoriji vpliva „podnebne spremembe“ (na podlagi rezultatov karakterizacije popisa) – primer

Faza življenjskega kroga	Prispevek (v %)
Pridobivanje surovin in predobdelava	46,3
Proizvodnja glavnega izdelka	21,2
Distribucija in skladiščenje izdelkov	16,5
Faza uporabe	5,9
Konec življenjskega kroga	10,1
Najpomembnejše faze življenjskega kroga, skupaj (v %)	88,0

Tri rdeče obarvane faze življenjskega kroga so opredeljene kot najpomembnejše za kategorijo „podnebne spremembe“, saj k njej prispevajo več kot 80 %. Prispevke je treba navesti od največjega do najmanjšega.

Ta postopek je treba ponoviti za vse najpomembnejše kategorije vplivov okoljskega odtisa, ki so izbrane.

Najpomembnejši postopki

Preglednica 30:

Prispevek različnih postopkov h kategoriji vpliva „podnebne spremembe“ (na podlagi rezultatov karakterizacije popisa) – primer

Faza življenjskega kroga	Postopek enote	Prispevek (v %)
Pridobivanje surovin in predobdelava	Postopek A	4,9
	Postopek B	41,4
Proizvodnja glavnega izdelka	Postopek C	18,4
	Postopek D	2,8
Distribucija in skladiščenje izdelkov	Postopek E	16,5
Faza uporabe	Postopek F	5,9
KŽK	Postopek G	10,1
Najpomembnejši postopki, skupaj (v %)		86,4

V skladu s predlaganim postopkom je treba postopke B, C, E in G izbrati kot „najpomembnejše“.

Ta postopek je treba ponoviti za vse najpomembnejše kategorije vplivov, ki so izbrane.

Obravnavanje negativnih števil in enakih postopkov v različnih fazah življenjskega kroga

Preglednica 31:

Primer obravnave negativnih števil in enakih postopkov v različnih fazah življenjskega kroga

L1442022SL110120211215SL0001.00012176Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279z dne 15. decembra 2021o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem kroguEVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 191 in 292 Pogodbe,ob upoštevanju naslednjega:(1)Zanesljivo in pravilno merjenje ter informacije o okoljski uspešnosti izdelkov in organizacij so bistveni pri okoljskem odločanju zelo različnih subjektov.(2)Z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij (v nadaljnjem besedilu: metode okoljskega odtisa) lahko podjetja merijo in sporočajo svojo okoljsko uspešnost ter tako konkurirajo na trgu na podlagi zanesljivih okoljskih informacij. Metodi vključujeta podrobna navodila za modeliranje in izračun vplivov izdelkov in organizacij na okolje. Temeljita na obstoječih, mednarodno priznanih praksah, kazalnikih in pravilih.(3)Komisija je leta 2013 sprejela Priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU)Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).. Njihovo uporabo priporoča državam članicam, podjetjem, zasebnim organizacijam in finančni skupnosti, vsebuje pa tudi dve prilogi s predlaganimi metodami.(4)Komisija je vzpostavila okvir za nadaljnji razvoj metod okoljskega odtisa v okviru pilotne faze v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki, vključno z industrijo ter zlasti z MSP.(5)V pilotni fazi med letoma 2013 in 2018 se je ob dejavnem sodelovanju deležnikov preskušal razvoj pravil, specifičnih za določene izdelke (pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov), in pravil, specifičnih za določene sektorje (sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij), kar je privedlo do dokončnega oblikovanja 19 pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in dveh sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.(6)Metodi okoljskega odtisa sta bili tudi posodobljeni v zvezi z več tehničnimi vidiki, kot so: (1) uporaba načela pomembnosti (deluj, ko je potrebno); (2) opredelitev referenčnega merila, ki ustreza profilu okoljskega odtisa povprečnega izdelka na trgu, imenovanega tudi reprezentativni izdelek/organizacija; (3) dogovori o modeliranju ključnih vidikov v zvezi s podnebnimi spremembami, električno energijo, prevozom, infrastrukturo in opremo, embalažo, koncem življenjskega kroga in kmetijstvom; (4) vključitev normalizacije in ponderiranja; (5) smernice o tem, kako vključiti biotsko raznovrstnost kot dodatno okoljsko informacijo; (6) izboljšava nekaterih metod presoje vpliva, s posebnim poudarkom na metodah, povezanih s strupenostjo (strupenost za ljudi – rakotvorni učinki, strupenost za ljudi – nerakotvorni učinki, strupenost za sladkovodno okolje, raba vode, raba zemljišč, viri in delci); (7) opredelitev karakterizacijskih faktorjev na podlagi podatkov iz uredbe REACH ter (8) priročnik o naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom.(7)Rezultati pilotne faze so bili predstavljeni leta 2019 v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom Trajnostni proizvodi v krožnem gospodarstvu – k okviru EU za politiko proizvodov, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvuSWD(2019) 91 final.. V navedenem delovnem dokumentu služb Komisije so bile navedene tudi možne uporabe metod okoljskega odtisa pri oblikovanju politike na ravni EU. Komisija je od leta 2019 in po razpisu za prijavo interesa, naslovljenem na industrijo, nadaljevala razvoj novih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov.(8)Svet je v svojih sklepih oktobra 2019https://www.consilium.europa.eu/media/40928/st12791-en19.pdf pozdravil pilotno izvajanje metodologije EU za okoljski odtis in vse pobude za podporo obveščanju o vplivih na okolje na podlagi pilotne faze okoljskega odtisa.(9)Cilj evropskega zelenega dogovoraCOM(2019) 640 final. je spodbuditi različne vrste industrije k zavezanosti čistemu in krožnemu gospodarstvu, pri čemer se v njem poudarja, da so potrebne zanesljive, primerljive in preverljive informacije, da bi lahko kupci sprejemali bolj trajnostne odločitve in bi se zmanjšalo tveganje lažnega oglaševanja prijaznosti do okolja.(10)Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo EvropoCOM(2020) 98 final. poudarila, da bi morala podjetja utemeljiti svoje okoljske trditve z uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in organizacij, ter se zavezala preskušanju vključitve teh metod v znak EU za okolje.(11)V sporočilu z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanjeCOM(2020) 696 final. je navedeno, da namerava Komisija za spodbujanje bolj prostovoljnih ukrepov podjetij sodelovati z gospodarskimi subjekti, da bi jih spodbudila k prostovoljnim obljubam, da bodo razkrili okoljski odtis podjetja potrošnikom, izboljšali trajnostnost in zmanjšali vpliv na okolje.(12)Svet je v svojih sklepih iz decembra 2020 ugotovil, da bi lahko metoda okoljskega odtisa izdelkov postala ena od temeljnih metodologij za različna orodja politike za izdelke v EU in v okviru za trajnostne izdelke ob upoštevanju tudi drugih ustreznih metodologij.(13)Uporaba metod okoljskega odtisa je že predvidena v politikah in zakonodaji EU, na primer v uredbi o taksonomijiUredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., pobudi za trajnostne baterijeCOM(2020) 798 final. in pobudi za zavezanost zeleni potrošnjihttps://ec.europa.eu/info/sites/default/files/working_document_for_the_green_consumption_pledges_0.pdf.(14)Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba posodobiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU, da se vključi tehnični razvoj iz pilotne faze, zlasti razvoj pravil za kategorije in sektorje, ter tako zagotovi trdna podlaga za nadaljnji razvoj in izvajanje politike. Podjetjem bi moralo omogočati, da izračunajo svojo okoljsko uspešnost na podlagi zanesljivih, preverljivih in primerljivih informacij, drugim akterjem (na primer javnim upravam, NVO in poslovnim partnerjem) pa dostop do takih informacij. Poleg tega bi se moral z njim okrepiti razvoj zbirke podatkov EU o okoljskem odtisu.(15)Mala in srednja podjetja morda nimajo zadostnega strokovnega znanja in virov, da bi lahko izpolnila zahteve glede informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu. Zato bi jih morale poleg Komisije pri tem podpirati tudi države članice in industrijska združenja.(16)S pojavom novih, mednarodno sprejetih pristopov se bodo metode okoljskega odtisa predvidoma posodobile, da se vanje vključijo novi kazalniki ali pravila modeliranja. O teh vidikih razpravlja strokovna skupina Komisije v okviru tehničnega svetovalnega odbora za okoljski odtis. Trenutno se na primer obravnavajo vplivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo.(17)Kot je bilo napovedano v novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, bo Komisija preučila razvoj regulativnega okvira za certificiranje odvzemov ogljika na podlagi zanesljivega in preglednega izračunavanja količin ogljika za spremljanje in preverjanje pristnosti odvzemov ogljika. Ta okvir se bo razvijal v sinergiji in skladu z metodo okoljskega odtisa, po potrebi pa ga bodo odražale prihodnje posodobitve tega priporočila.(18)Čeprav se to priporočilo osredotoča na vplive na okolje, imajo na svetovni ravni čedalje pomembnejšo vlogo pomisleki v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vplivi, vključno z delovnimi praksami. Komisija bo še naprej pozorno spremljala ta razvoj dogodkov ter metode za analizo okoljskih, družbenih in gospodarskih vplivov dobavne verige izdelkov, porabljenih v EU, ki imajo vplive vzdolž dobavne verige v tretjih državah.(19)To priporočilo bi moralo nadomestiti Priporočilo Komisije 2013/179/EU –SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:1.NAMEN IN PODROČJE UPORABE1.1To priporočilo spodbuja uporabo metod okoljskega odtisa v ustreznih politikah in sistemih, povezanih z merjenjem in/ali sporočanjem okoljske uspešnosti vseh vrst izdelkov, kar vključuje blago in storitve, ter organizacij v njihovem življenjskem krogu.1.2To priporočilo je naslovljeno na države članice ter zasebne in javne organizacije, ki merijo ali načrtujejo, da bodo merile okoljsko uspešnost svojega izdelka ali organizacije v življenjskem krogu, in/ali sporočajo ali načrtujejo, da bodo sporočale informacije o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu kateremu koli zasebnemu ali javnemu deležniku ali deležniku civilne družbe v EU.1.3To priporočilo se ne uporablja za izvajanje zavezujoče zakonodaje EU, ki določa posebno metodologijo za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu. Lahko pa je to priporočilo v zakonodaji ali politiki EU določeno kot metoda za izračun okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu.2.OPREDELITEV POJMOVV tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(a)metoda okoljskega odtisa izdelkov: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva izdelka v njegovem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi I;(b)metoda okoljskega odtisa organizacij: splošna metoda za merjenje in sporočanje potencialnega vpliva organizacije v njenem življenjskem krogu na okolje, kot je določena v Prilogi III;(c)okoljski odtis izdelkov: rezultat študije okoljskega odtisa izdelkov na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov;(d)okoljski odtis organizacij: rezultat študije okoljskega odtisa organizacij na podlagi metode okoljskega odtisa organizacij;(e)pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov: pravila, specifična za določeno kategorijo izdelkov, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa izdelkov z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifične kategorije izdelkov. Če pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa izdelka, ki spada v zadevno kategorijo izdelkov;(f)sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij: pravila, specifična za določeni sektor, ki temeljijo na življenjskem krogu in dopolnjujejo splošne metodološke smernice za študije okoljskega odtisa organizacij z zagotavljanjem dodatnih specifikacij na ravni specifičnega sektorja. Če sektorsko pravilo o okoljskem odtisu organizacij obstaja, bi ga bilo treba uporabiti za izračun okoljskega odtisa organizacije, ki spada v sektor;(g)okoljska uspešnost v življenjskem krogu: količinsko opredeljeno merjenje potencialnih vplivov na okolje, pri katerem so upoštevane vse ustrezne faze življenjskega kroga izdelka ali organizacije z vidika dobavne verige;(h)sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu: vsako razkritje informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, tudi poslovnim partnerjem, vlagateljem, javnim organom ali potrošnikom;(i)organizacija: družba, korporacija, podjetje, organ ali institucija ali njihov del ali kombinacija, ki je bodisi združena ali ne, javna ali zasebna ter ima lastne naloge in upravo;(j)sistem: pridobitna ali nepridobitna pobuda, ki jo vzpostavijo zasebne družbe ali njihovo združenje, javno-zasebno partnerstvo, vladne ali nevladne organizacije in pri kateri je potrebno merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(k)industrijsko združenje: organizacija, ki na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni zastopa zasebna podjetja, ki so člani zadevne organizacije, ali zasebna podjetja iz posameznega sektorja;(l)finančna skupnost: vsi akterji, ki zagotavljajo finančne storitve (vključno s finančnim svetovanjem), vključno z bankami, vlagatelji in zavarovalnicami.3.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V POLITIKAH DRŽAV ČLANICDržave članice bi morale:3.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov ali metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij v okviru prostovoljnih politik, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu, če je to primerno, ob zagotavljanju, da takšne politike ne ovirajo prostega pretoka blaga v EU;3.2informacije ali trditve o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, ki temeljijo na uporabi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, upoštevati kot veljavne v zadevnih nacionalnih sistemih, ki vključujejo merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov ali organizacij v njihovem življenjskem krogu;3.3poskušati izboljšati razpoložljivost visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu z uvedbo ukrepov za razvoj, pregled in zagotovitev razpoložljivosti nacionalnih zbirk podatkov ter s prispevanjem k dopolnitvi obstoječih javnih zbirk podatkov ob upoštevanju zahtev za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Zagotovljena bi morala biti usklajenost različnih zbirk podatkov;3.4prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;3.5MSP zagotoviti pomoč in orodja, ki jim bodo pomagali izmeriti, izboljšati in sporočati okoljsko uspešnost njihovih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij. Organi bi se morali pri tem izogniti podvajanju obstoječih orodij, kadar ta ustrezajo namenu;3.6spodbujati uporabo metode okoljskega odtisa organizacij in povezanih sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti javnih organizacij v življenjskem krogu;3.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu. Organi bi morali pri tem preučiti možnost zagotavljanja pomoči in orodij MSP v partnerskih državah EU za merjenje in izboljšanje okoljske uspešnosti vseh vmesnih izdelkov ali polizdelkov, ki jih proizvajajo, v njihovem življenjskem krogu.4.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ V PODJETJIH IN DRUGIH ZASEBNIH ORGANIZACIJAHPodjetja in druge zasebne organizacije, ki se odločijo za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu, bi morali:4.1uporabljati metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti svojih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu;4.2prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.3preučiti možnost za zagotavljanje podpore podjetjem v svojih dobavnih verigah, zlasti MSP, pri čemer jim zagotovijo informacije na podlagi okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ali pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij ter izboljšanje okoljske uspešnosti njihovih organizacij in izdelkov v življenjskem krogu.Industrijska združenja bi morala:4.4spodbujati svoje člane, naj uporabljajo metodo okoljskega odtisa izdelkov in metodo okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij;4.5prispevati k pregledu javnih zbirk podatkov in njihovi dopolnitvi z visokokakovostnimi podatki o življenjskem krogu v skladu z zahtevami za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom. Prispevati k prizadevanjem Komisije na področju razpoložljivosti visokokakovostnih naborov podatkov, skladnih z okoljskim odtisom;4.6zagotoviti poenostavljena orodja za izračun in strokovno znanje, ki bodo MSP, ki so njihovi člani, pomagali izračunati okoljsko uspešnost lastnih izdelkov ali organizacije v življenjskem krogu na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij;4.7spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.5.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V SISTEMIH, POVEZANIH Z MERJENJEM ALI SPOROČANJEM OKOLJSKE USPEŠNOSTI V ŽIVLJENJSKEM KROGU5.1V sistemih, povezanih z merjenjem ali sporočanjem okoljske uspešnosti v življenjskem krogu, bi se morali metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov oziroma sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljati kot referenčna metoda za merjenje ali sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu.6.UPORABA METOD OKOLJSKEGA ODTISA IZDELKOV IN OKOLJSKEGA ODTISA ORGANIZACIJ TER POVEZANIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU KATEGORIJ IZDELKOV IN SEKTORSKIH PRAVIL O OKOLJSKEM ODTISU ORGANIZACIJ V FINANČNI SKUPNOSTIČlani finančne skupnosti bi po potrebi morali:6.1spodbujati uporabo informacij o okoljski uspešnosti v življenjskem krogu, izračunanih na podlagi metode okoljskega odtisa izdelkov ali metode okoljskega odtisa organizacij ter povezanih pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij, v oceni finančnega tveganja v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;6.2spodbujati uporabo informacij, ki temeljijo na študijah okoljskega odtisa organizacij, v oceni ravni uspešnosti za okoljsko sestavino indeksov trajnosti.6.3spodbujati in podpirati uporabo metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij na mednarodni ravni, tudi v večstranskih forumih ali v zvezi s sistemi za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti v življenjskem krogu.7.PREVERJANJE7.1Če se študije okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij razkrijejo tretjim osebam, bi jih bilo treba preveriti v skladu z zahtevami iz metod okoljskega odtisa izdelkov in okoljskega odtisa organizacij ter vseh specifičnih navedb iz pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorskih pravil o okoljskem odtisu organizacij.8.POROČANJE O IZVAJANJU PRIPOROČILA8.1Države članice so pozvane, da Komisijo vsako leto obvestijo o ukrepih, ki so jih sprejele glede na to priporočilo. Prvo obvestilo naj bi predložile eno leto po sprejetju tega priporočila. Predložene informacije bi morale vključevati:(a)podatke o tem, kako se metoda okoljskega odtisa izdelkov in metoda okoljskega odtisa organizacij ter povezana pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov in sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacij uporabljajo v pobudah politike;(b)število izdelkov in organizacij, ki so vključeni v pobudo;(c)pobude v zvezi z okoljsko uspešnostjo v življenjskem krogu;(d)pobude v zvezi z razvojem visokokakovostnih podatkov o življenjskem krogu;(e)pomoč, ki je bila zagotovljena MSP v zvezi z zagotavljanjem okoljskih informacij v življenjskem krogu in izboljšanjem njihove okoljske uspešnosti v življenjskem krogu;(f)morebitne težave ali ozka grla, ugotovljeni med uporabo metod.9.RAZVELJAVITEV PREJŠNJEGA PRIPOROČILAPriporočilo Komisije 2013/179/EU se razveljavi. Sklici na razveljavljeno priporočilo se štejejo kot sklici na to priporočilo.V Bruslju, 15. decembra 2021Za KomisijoVirginijus Sinkevičiusčlan Komisije

6.4   Sklepne ugotovitve in priporočila

Zadnji del faze razlage okoljskega odtisa obsega:

(a)	oblikovanje sklepnih ugotovitev na podlagi analitičnih rezultatov;

(b)	odgovarjanje na vprašanja, postavljena na začetku študije okoljskega odtisa izdelkov, in

(c)	posredovanje priporočil, primernih za ciljno skupino in okvir, pri čemer je treba izrecno upoštevati morebitne omejitve v zvezi z zanesljivostjo in uporabnostjo rezultatov.

Okoljski odtis izdelkov dopolnjuje druge ocene in instrumente, kot so presoje vplivov na okolje ali ocene nevarnosti kemikalij, specifične za določeno območje.

Opredeliti bi bilo treba možne izboljšave, kot so uporaba čistejše tehnologije ali proizvodnih tehnik, spremembe zasnove izdelka, uporaba sistemov okoljskega upravljanja (npr. sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali standarda EN ISO 14001:2015) ali drugi sistematični pristopi.

Sklepne ugotovitve, priporočila in omejitve je treba opisati v skladu z opredeljenimi cilji ter obsegom študije okoljskega odtisa izdelkov. Sklepne ugotovitve bi morale vključevati povzetek opredeljenih „kritičnih točk“ dobavne verige in morebitne izboljšave, povezane z intervencijami upravljanja.

7.   Poročila o okoljskem odtisu izdelkov

7.1   Uvod

Poročilo o okoljskem odtisu izdelkov dopolnjuje študijo o okoljskem odtisu izdelkov ter zagotavlja ustrezen, celovit, dosleden, natančen in pregleden povzetek študije. Najboljše razpoložljive informacije so povzete tako, da je poročilo čim bolj uporabno za sedanje in prihodnje ciljne uporabnike, v njem pa so pregledno navedene tudi omejitve. Za učinkovito poročanje o okoljskem odtisu izdelkov mora biti izpolnjenih več postopkovnih (kakovost poročila) in vsebinskih (vsebina poročila) meril. Predloga poročila o okoljskem odtisu izdelka je na voljo v Prilogi II, del E. Ta predloga vsebuje minimalne informacije, ki jih je treba sporočiti v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

Poročilo o okoljskem odtisu izdelkov mora vsebovati vsaj: povzetek, glavno poročilo, združen nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, in prilogo. Zaupne informacije in informacije z lastninsko pravico so lahko dokumentirane v četrtem delu, tj. dodatnem zaupnem poročilu. Priložijo se poročila o pregledu.

7.1.1   Povzetek

Povzetek mora biti samostojna enota ter ne sme vplivati na rezultate in sklepne ugotovitve/priporočila (če so vključeni). Povzetek mora izpolnjevati enaka merila glede preglednosti, doslednosti itd. kot podrobno poročilo. Kolikor je mogoče, mora biti povzetek napisan za nestrokovno ciljno skupino.

7.1.2   Združen nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom

Uporabnik mora za vsak izdelek, vključen v študijo okoljskega odtisa izdelkov, dati na voljo nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom.

Če uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov ali pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov objavi tak nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, je treba objaviti tudi poročilo o okoljskem odtisu izdelkov, na podlagi katerega je ustvarjen nabor podatkov.

7.1.3   Glavno poročilo

Glavno poročilo (81) mora vključevati vsaj:

1.	splošne informacije;

2.	cilj študije;

3.	obseg študije;

4.	analizo popisa življenjskega kroga;

5.	rezultate presoje vpliva življenjskega kroga;

6.	razlago rezultatov okoljskega odtisa izdelkov.

7.1.4   Izjava o potrditvi

Glej oddelek 8.5.3.

7.1.5   Priloge

V prilogah so navedeni bolj tehnični podporni elementi glavnega poročila (npr. podrobni izračuni za oceno kakovosti podatkov, alternativni pristop za model za dušik na kmetijskih površinah, če študija okoljskega odtisa izdelkov vključuje kmetijsko modeliranje, rezultati analize občutljivosti, ocena zanesljivosti modela okoljskega odtisa izdelkov, bibliografski viri).

7.1.6   Zaupno poročilo

Zaupno poročilo ni obvezno. Če se uporabi, mora vsebovati vse podatke (vključno z neobdelanimi podatki) in informacije, ki so zaupni ali povezani z lastninsko pravico in ne smejo biti na voljo javnosti. Zaupno poročilo mora biti na voljo za postopek preverjanja in potrjevanja študije okoljskega odtisa izdelkov (glej oddelek 8.4.3).

8.   Preverjanje in potrjevanje študij okoljskega odtisa izdelkov, poročil o okoljskem odtisu izdelkov in sredstev za obveščanje

Če politike v zvezi z izvajanjem metode okoljskega odtisa izdelkov določajo posebne zahteve glede preverjanja in potrjevanja študij okoljskega odtisa izdelkov, poročil o okoljskem odtisu izdelkov in sredstev za obveščanje, morajo te zahteve prevladati.

8.1   Opredelitev obsega preverjanja

Preverjanje in potrjevanje študije okoljskega odtisa izdelkov je obvezno, kadar se študija ali del informacij v njej uporablja za kakršno koli zunanjo komunikacijo (tj. komunikacijo z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki niso naročnik študije ali uporabnik metode okoljskega odtisa izdelkov v okviru študije).

Preverjanje pomeni postopek ugotavljanja skladnosti, ki ga izvedejo preveritelji okoljskega odtisa, da preverijo, ali je bila študija okoljskega odtisa izdelkov izvedena v skladu s Prilogo I.

Potrjevanje pomeni potrditev preveriteljev okoljskega odtisa, ki so izvedli preverjanje, da so informacije in podatki v študiji okoljskega odtisa izdelkov, poročilu o okoljskem odtisu izdelkov in sredstvih za obveščanje, ki so na voljo ob potrjevanju, zanesljivi, verodostojni in točni.

Preverjanje in potrjevanje morata obsegati naslednja tri področja:

1.	študijo okoljskega odtisa izdelkov (kar med drugim vključuje zbrane, izračunane in ocenjene podatke ter osnovni model);

2.	poročilo o okoljskem odtisu izdelkov;

3.	tehnično vsebino sredstev za obveščanje, kjer je ustrezno.

S preverjanjem študije okoljskega odtisa izdelkov je treba zagotoviti, da je zadevna študija izvedena v skladu s Prilogo I ali pravilom o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, ki se uporablja.

S preverjanjem informacij v študiji okoljskega odtisa izdelkov je treba zagotoviti, da:

(a)	so podatki in informacije, uporabljeni za študijo okoljskega odtisa izdelkov, dosledni, zanesljivi in sledljivi;

(b)	izvedeni izračuni ne vsebujejo pomembnih (82) napak.

S preverjanjem informacij v poročilu o okoljskem odtisu izdelkov je treba zagotoviti, da:

(a)	je poročilo o okoljskem odtisu izdelkov popolno, dosledno in skladno s predlogo poročila o okoljskem odtisu izdelkov iz Priloge II, del E;

(b)	so vključeni podatki in informacije dosledni, zanesljivi in sledljivi;

(c)	so vključeni in ustrezno izpolnjeni vsi obvezni podatki in oddelki;

(d)	so v poročilo vključene vse tehnične informacije, ki bi se lahko uporabile za namene komunikacije, ne glede na sredstvo za obveščanje, ki ga je treba uporabiti.

Opomba:

zaupne informacije je treba potrditi, vendar se lahko izvzamejo iz poročila o okoljskem odtisu izdelkov.

S potrjevanjem tehnične vsebine sredstva za obveščanje je treba zagotoviti, da:

(a)	so vključeni tehnični podatki in informacije zanesljivi ter usklajeni z informacijami iz študije okoljskega odtisa izdelkov in poročila o okoljskem odtisu izdelkov;

(b)	so informacije v skladu z zahtevami direktive o nepoštenih poslovnih praksah (83);

(c)	je sredstvo za obveščanje v skladu z načeli preglednosti, razpoložljivosti in dostopnosti, zanesljivosti, popolnosti, primerljivosti in jasnosti, kot je opisano v Sporočilu Komisije o oblikovanju enotnega trga za ekološke proizvode (84).

8.2   Postopek preverjanja

Postopek preverjanja obsega naslednje korake.

1.	Naročnik študije mora izbrati preveritelja ali skupino za preverjanje v skladu s pravili, opisanimi v oddelku 9.3.1.

2.	Preverjanje mora potekati v skladu s postopkom preverjanja, opisanim v oddelku 9.4.

3.	Preveritelj mora naročniku sporočiti vse napačne navedbe, neskladnosti in potrebna pojasnila (oddelek 9.3.2) ter pripraviti izjavo o potrditvi (oddelek 8.5.2).

4.

Naročnik se mora odzvati na pripombe preveritelja ter vnesti popravke in spremembe (če je potrebno), da zagotovi končno skladnost študije okoljskega odtisa izdelkov, poročila o okoljskem odtisu izdelkov in tehnične vsebine sredstev za obveščanje. Če preveritelj presodi, da se naročnik ni ustrezno odzval v razumnem časovnem obdobju, mora izdati spremenjeno izjavo o potrditvi.

5.	Pripravi se končna izjava o potrditvi, v kateri so upoštevani (če je potrebno) popravki in spremembe, ki jih je vnesel naročnik.

6.	Preveri se, da je poročilo o okoljskem odtisu izdelkov na voljo v obdobju veljavnosti izjave o potrditvi (kot je opredeljeno v oddelku 8.5.3).

Če preveritelj odkrije nepravilnost, ki kaže na goljufijo ali neupoštevanje zakonov ali drugih predpisov, mora o tem nemudoma obvestiti naročnika študije.

8.3   Preveritelji

Ta oddelek ne posega v posebne določbe zakonodaje EU.

Preverjanje/potrjevanje lahko izvede en sam preveritelj ali skupina za preverjanje. Neodvisni preveritelji ne smejo biti del organizacije, ki je izvedla študijo okoljskega odtisa izdelkov.

Vedno je treba zagotoviti neodvisnost preveriteljev, kar pomeni, da morajo preveritelji izpolnjevati cilje na podlagi zahtev iz standarda EN ISO/IEC 17020:2012 v zvezi z zunanjimi preveritelji, poleg tega pa ne smejo imeti navzkrižij interesov v zvezi z zadevnimi izdelki.

Preveritelji morajo izpolnjevati minimalne zahteve in dobiti vsaj minimalno oceno, kot je navedeno v nadaljevanju. Če preverjanje/potrjevanje izvaja en sam preveritelj, mora izpolnjevati vse minimalne zahteve in dobiti vsaj minimalno oceno (glej oddelek 9.3.1); če preverjanje/potrjevanje izvaja skupina, mora skupina kot celota izpolnjevati vse minimalne zahteve in dobiti vsaj minimalno oceno. Dokumente, ki dokazujejo usposobljenost preveriteljev, je treba priložiti k poročilu o preverjanju ali pa jih dati na voljo v elektronski obliki.

Če se vzpostavi skupina za preverjanje, je treba enega od članov skupine imenovati za glavnega preveritelja.

8.3.1   Minimalne zahteve za preveritelje

Ta oddelek ne posega v posebne določbe zakonodaje EU.

Ocena usposobljenosti preveritelja ali skupine za preverjanje temelji na sistemu točkovanja, pri katerem se upoštevajo: (i) izkušnje na področju preverjanja in potrjevanja; (ii) metodologijo in prakso v zvezi z okoljskim odtisom/oceno življenjskega kroga ter (iii) poznavanje zadevnih tehnologij, postopkov ali drugih dejavnosti, ki jih zajemajo izdelki/organizacije, vključene v študijo.

V preglednici 32 je naveden sistem točkovanja za vsako ustrezno temo v zvezi s sposobnostmi in izkušnjami.

Izjava preveritelja, ki temelji na sistemu točkovanja, šteje za minimalno zahtevo, ki mora biti izpolnjena, razen če je v okviru namenjene uporabe določeno drugače. Preveritelji morajo predložiti izjavo o svojih kvalifikacijah (npr. univerzitetna diploma, delovne izkušnje, potrdila), v kateri morajo navesti število točk, ki so jih dosegli pri posameznem merilu, in skupno število doseženih točk. Ta izjava mora biti sestavni del poročila o preverjanju študije okoljskega odtisa izdelkov.

V skladu z zahtevami glede predvidene uporabe je treba izvesti preverjanje študije okoljskega odtisa izdelkov. Če ni navedeno drugače, mora preveritelj ali skupina za preverjanje dobiti najmanj šest točk, pri čemer mora dobiti vsaj eno točko za vsako od treh obveznih meril (tj. praksa na področju preverjanja in potrjevanja, metodologija in praksa v zvezi z okoljskim odtisom izdelkov/oceno življenjskega kroga ter poznavanje tehnologij ali drugih dejavnosti v zvezi s študijo okoljskega odtisa izdelkov).

Preglednica 32

Sistem točkovanja za vsako ustrezno temo v zvezi s sposobnostmi in izkušnjami za oceno usposobljenosti preveriteljev

			Ocena (število točk)
	Tema	Merila	0	1	2	3	4
Obvezna merila	Postopek preverjanja in potrjevanja	Leta izkušenj  (85)	< 2	2  ≤ x < 4	4  ≤ x < 8	8  ≤ x < 14	≥ 14
		Število opravljenih preverjanj  (86)	≤ 5	5  < x ≤ 10	11  ≤ x ≤ 20	21  ≤ x ≤ 30	> 30
	Metodologija in praksa v zvezi z oceno življenjskega kroga	Leta izkušenj  (87)	< 2	2  ≤ x < 4	4  ≤ x < 8	8  ≤ x < 14	≥ 14
		Število opravljenih študij ali pregledov ocen življenjskega kroga  (88)	≤ 5	5  < x ≤ 10	11  ≤ x ≤ 20	21  ≤ x ≤ 30	> 30
	Poznavanje določenega sektorja	Leta izkušenj  (89)	< 1	1  ≤ x < 3	3  ≤ x < 6	6  ≤ x < 10	≥ 10
Dodatna merila	Praksa na področju pregledov, preverjanja/potrjevanja	Neobvezne točke v zvezi s preverjanjem/potrjevanjem	— 2  točki: akreditacija za zunanjega preveritelja za EMAS — 1 točka: akreditacija za zunanjega pregledovalca za vsaj eno shemo okoljskih deklaracij proizvoda, standard EN ISO 14001:2015 ali drug sistem ravnanja z okoljem

8.3.2   Vloga glavnega preveritelja v skupini za preverjanje

Glavni preveritelj je član skupine, ki ima dodatne naloge. Glavni preveritelj mora:

—	članom skupine dodeliti naloge, ki jih je treba opraviti, v skladu z njihovimi posebnimi kompetencami (veščinami/spretnostmi), da zagotovi izpolnitev vseh nalog in kar najbolje izkoristi posebne kompetence članov skupine;

—	usklajevati celoten postopek preverjanja/potrjevanja in poskrbeti, da si vsi člani skupine enotno razlagajo naloge, ki jih morajo opraviti;

—	zbrati vse pripombe in zagotoviti, da bodo posredovane naročniku študije okoljskega odtisa izdelkov na jasen in razumljiv način;

—	razrešiti morebitne nasprotujoče si navedbe članov skupine;

—	poskrbeti, da se pripravita poročilo o preverjanju in izjava o potrditvi ter da ju podpišejo vsi člani skupine za preverjanje.

8.4   Zahteve glede preverjanja in potrjevanja

Preveritelji morajo predstaviti vse rezultate v zvezi s preverjanjem in potrjevanjem študije o okoljskem odtisu izdelkov, poročila o okoljskem odtisu izdelkov in sredstva za obveščanje o okoljskem odtisu izdelkov ter dati naročniku študije okoljskega odtisa izdelkov možnost, da po potrebi izvede izboljšave. Glede na naravo rezultatov bo morda potrebna dodatna izmenjava pripomb in odgovorov. Vse spremembe, izvedene na podlagi rezultatov preverjanja ali potrjevanja, je treba dokumentirati in utemeljiti v poročilu o preverjanju ali potrditvi. Tak povzetek je lahko v obliki preglednice v ustreznih dokumentih. Povzetek mora vsebovati pripombe preveriteljev, odgovor naročnika in razloge za spremembe.

Preverjanje se lahko izvede po zaključku študije okoljskega odtisa izdelkov ali vzporedno (sočasno) z njo, potrjevanje pa je treba vedno izvesti po zaključku študije.

Preverjanje/potrjevanje mora obsegati pregled dokumentov in potrditev modela.

—

Pregled dokumentov vključuje poročilo o okoljskem odtisu izdelkov, tehnično vsebino povezanih sredstev za obveščanje, ki so na voljo med potrjevanjem, in podatke, uporabljene pri izračunih na podlagi zahtevanih povezanih dokumentov. Preveritelji lahko opravijo pregled dokumentov v pisarni, na kraju samem ali oboje. V okviru potrjevanja podatkov, specifičnih za določeno podjetje, je treba vedno organizirati obisk proizvodnih obratov, na katere se podatki nanašajo.

—

Potrjevanje modela se lahko izvede v proizvodnem obratu naročnika študije ali organizira na daljavo. Preveritelji morajo imeti dostop do modela, da preverijo njegovo strukturo, uporabljene podatke ter njegovo skladnost s poročilom o okoljskem odtisu izdelkov in študijo okoljskega odtisa izdelkov. Naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov in preveritelj se dogovorita, kako bo preveritelj dostopal do modela.

—	Pri potrjevanju poročila o okoljskem odtisu izdelkov je treba preveriti dovolj informacij, da se pridobi razumno zagotovilo, da je vsebina v skladu z modeliranjem in rezultati študije okoljskega odtisa izdelkov.

Preveritelji morajo pri potrjevanju podatkov zagotoviti:

a)	pokritost, natančnost, popolnost, reprezentativnost, doslednost, ponovljivost, vire in negotovost;

b)	verodostojnost, kakovost in točnost podatkov, ki temeljijo na oceni življenjskega kroga;

c)	kakovost in točnost dodatnih okoljskih in tehničnih informacij;

d)	kakovost in točnost podpornih informacij.

Pri preverjanju in potrjevanju študije okoljskega odtisa izdelkov je treba upoštevati minimalne zahteve, navedene v oddelku 8.4.1.

8.4.1   Minimalne zahteve za preverjanje in potrjevanje študije okoljskega odtisa izdelkov

Preveritelji morajo potrditi točnost in zanesljivost kvantitativnih informacij, uporabljenih pri izračunu študije. Ker je lahko za to potrebnih zelo veliko virov, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve.

—

Preveritelji morajo preveriti, ali je bila uporabljena pravilna različica vseh metod presoje vpliva. Preveriti je treba najmanj 50 % karakterizacijskih faktorjev za vsako najpomembnejšo kategorijo vpliva okoljskega odtisa ter vse faktorje normalizacije in ponderiranja za vse kategorije vplivov. Preveritelji morajo zlasti preveriti, ali karakterizacijski faktorji ustrezajo karakterizacijskim faktorjem iz metode presoje vpliva okoljskega odtisa, s katero naj bi bila študija skladna (90). To se lahko stori tudi posredno, na primer: 1) izvozite nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, iz programske opreme za oceno življenjskega kroga, ki ste jo uporabili za študijo okoljskega odtisa izdelkov, in jih analizirajte v programu Look@LCI (91), da pridobite rezultate presoje vpliva življenjskega kroga. Če je odstopanje med rezultati v programu Look@LCI in rezultati v programski opremi za oceno življenjskega kroga manjše od 1 %, lahko preveritelji domnevajo, da je bila izvedba karakterizacijskih faktorjev v programski opremi, uporabljeni za študijo okoljskega odtisa izdelkov, pravilna; 2) primerjajte rezultate presoje vpliva življenjskega kroga za najpomembnejše postopke, izračunane s programsko opremo, uporabljeno za študijo okoljskega odtisa izdelkov, z rezultati iz metapodatkov prvotnega nabora podatkov. Če je odstopanje med primerjanimi rezultati manjše od 1 %, lahko preveritelji domnevajo, da je bila izvedba karakterizacijskih faktorjev v programski opremi, uporabljeni za študijo okoljskega odtisa izdelkov, pravilna.

—	Preveritelji morajo preveriti, ali uporabljena izključitev (če obstaja) izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.6.4.

—	Preveritelji morajo preveriti, ali vsi uporabljeni nabori podatkov izpolnjujejo zahteve glede podatkov (oddelka 4.6.3 in 4.6.5.).

—

Preveritelji morajo za vsaj 80 % (po številu) najpomembnejših postopkov (kot so opredeljeni v oddelku 6.3.3) potrditi vse povezane podatke o dejavnostih in nabore podatkov, uporabljene pri modeliranju teh postopkov. Po potrebi je treba na enak način potrditi tudi parametre formule krožnega odtisa in nabore podatkov, uporabljene pri njihovem modeliranju. Preveritelji morajo preveriti, ali so opredeljeni najpomembnejši postopki, kot je določeno v oddelku 6.3.3.

—

Preveritelji morajo za vsaj 30 % (po številu) vseh ostalih postopkov (kar ustreza 20 % postopkov, kot so opredeljeni v oddelku 6.3.3) potrditi vse povezane podatke o dejavnostih in nabore podatkov, uporabljene pri modeliranju teh postopkov. Po potrebi je treba na enak način potrditi tudi parametre formule krožnega odtisa in nabore podatkov, uporabljene pri njihovem modeliranju.

—

Preveritelji morajo preveriti, ali so nabori podatkov ustrezno vneseni v programsko opremo (tj. odstopanje med rezultati presoje vpliva življenjskega kroga iz nabora podatkov v programski opremi in rezultati iz metapodatkov je manjše od 1 %). Preveriti je treba najmanj 50 % (po številu) naborov podatkov, uporabljenih pri modeliranju najpomembnejših postopkov, in 10 % naborov podatkov, uporabljenih pri modeliranju drugih postopkov.

Preveritelji morajo preveriti, ali je združen nabor podatkov, skladen z okoljskim odtisom, ki predstavlja vključeni izdelek, na voljo Evropski komisiji (92). Naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov se lahko odloči objaviti nabor podatkov.

Dodatne okoljske in tehnične informacije morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 3.2.4.1.

8.4.2   Načini preverjanja in potrjevanja

Preveritelji morajo oceniti in potrditi, ali so uporabljene metodologije izračuna dovolj natančne, zanesljive, ustrezne in izvedene v skladu z metodo okoljskega odtisa izdelkov. Preveritelji morajo potrditi, da so pretvorbe merskih enot pravilne.

Preveritelji morajo preveriti, ali so uporabljeni postopki vzorčenja v skladu s postopkom vzorčenja, opredeljenim v metodi okoljskega odtisa izdelka, kot je določeno v oddelku 4.4.6. Sporočene podatke je treba preveriti glede na izvirno dokumentacijo, da se preveri njihova skladnost.

Preveritelji morajo oceniti, ali so metode za ocenjevanje ustrezne in dosledno uporabljene.

Preveritelji lahko ocenijo alternative ocenam ali sprejetim možnostim, da ugotovijo, ali je bila izbrana konzervativna možnost.

Preveritelji lahko opredelijo negotovosti, ki so večje od pričakovanih, in ocenijo učinek opredeljene negotovosti na končne rezultate okoljskega odtisa izdelkov.

8.4.3   Zaupnost podatkov

Podatke za potrjevanje je treba predstaviti sistematično in celovito. Preveriteljem je treba poslati vso podporno projektno dokumentacijo za potrditev študije okoljskega odtisa izdelkov, vključno z modelom okoljskega odtisa, zaupnimi informacijami, podatki in poročilom o okoljskem odtisu izdelkov. Preveritelji morajo vse informacije in podatke, ki jih preverjajo/potrjujejo, obravnavati kot zaupne in jih lahko uporabljajo le med postopkom preverjanja/potrjevanja.

Naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov lahko iz poročila o okoljskem odtisu izdelkov izključi zaupne podatke in informacije, če:

—	so izključeni samo vhodni podatki, vsi izhodni podatki pa so vključeni;

—	naročnik preveriteljem zagotovi zadostne informacije o naravi izključenih podatkov in informacij ter razlogih za njihovo izključitev;

—	preveritelji sprejmejo nerazkritje ter v poročilu o preverjanju in potrditvi navedejo razloge za svojo odločitev; če preveritelji ne sprejmejo nerazkritja in naročnik ne izvede korektivnih ukrepov, morajo preveritelji v poročilu o preverjanju in potrditvi navesti, da nerazkritje ni upravičeno;

—	naročnik hrani dokument z nerazkritimi informacijami za morebitno ponovno ovrednotenje odločitve o nerazkritju v prihodnosti.

Poslovni podatki so lahko zaupne narave zaradi vidikov konkurenčnosti, pravic intelektualne lastnine ali podobnih zakonskih omejitev. Zato je treba poslovne podatke, ki so opredeljeni kot zaupni in posredovani med postopkom potrjevanja, hraniti kot zaupne. Preveritelji brez dovoljenja organizacije ne smejo razširjati nobenih informacij, ki so jim bile razkrite med postopkom preverjanja/potrjevanja. ali jih kako drugače hraniti za uporabo. Naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov lahko od preveriteljev zahteva, da podpišejo sporazum o zaupnosti.

8.5   Rezultati postopka preverjanja/potrjevanja

8.5.1   Vsebina poročila o preverjanju in potrditvi

Poročilo o preverjanju in potrditvi (93) vsebuje vse ugotovitve postopka preverjanja/potrjevanja, ukrepe, ki jih je sprejel naročnik v odziv na pripombe preveriteljev, in dokončno sklepno ugotovitev. Poročilo je obvezno, vendar je lahko zaupno. Zaupne informacije se lahko na zahtevo posredujejo le Evropski komisiji ali organu, ki nadzoruje oblikovanje pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, in skupini za pregled.

Možnih je več sklepnih ugotovitev:

—	„izpolnjuje zahteve“, če se s pregledom dokumentacije ali preverjanji na kraju samem dokaže, da so izpolnjene zahteve tega oddelka;

—	„ne izpolnjuje zahtev“, če se s pregledom dokumentacije ali preverjanji na kraju samem dokaže, da zahteve tega oddelka niso izpolnjene;

—	„potrebne so dodatne informacije“, če preveritelji na podlagi pregleda dokumentacije ali preverjanj na kraju samem ne morejo podati sklepne ugotovitve o izpolnjevanju zahtev. Do tega lahko pride, če informacije niso pregledno ali zadostno dokumentirane ali pa niso na voljo.

V poročilu o preverjanju in potrditvi mora biti jasno opredeljena študija okoljskega odtisa izdelkov, ki se preverja. V ta namen je treba navesti naslednje informacije:

—	naslov študije okoljskega odtisa izdelkov, ki se preverja/potrjuje, skupaj z različico poročila o okoljskem odtisu izdelkov, na katero se nanaša izjava o potrditvi;

—	ime naročnika študije okoljskega odtisa izdelkov;

—	ime uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov;

—	ime preveritelja ali, v primeru skupine za preverjanje, imena članov skupine z navedbo glavnega preveritelja;

—	odsotnost navzkrižja interesov preveriteljev v zvezi z zadevnimi izdelki in naročnikom ter kakršnega koli sodelovanja pri prejšnjem delu (kjer je ustrezno, svetovalno delo, opravljeno za uporabnika metode okoljskega odtisa v zadnjih treh letih);

—	opis cilja preverjanja/potrjevanja;

—	ukrepe, ki jih je sprejel naročnik v odziv na pripombe preveriteljev;

—	izjavo o rezultatu (ugotovitvah) preverjanja/potrjevanja, ki vsebuje dokončno sklepno ugotovitev iz poročila o preverjanju in potrditvi;

—	morebitne omejitve rezultatov preverjanja/potrjevanja;

—	datum izdaje izjave o potrditvi;

—	različico temeljne metode okoljskega odtisa izdelkov in, če je primerno, temeljnega pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov;

—	podpise preveriteljev.

8.5.2   Vsebina izjave o potrditvi

Izjava o potrditvi je obvezna in jo je treba vedno priložiti poročilu o okoljskem odtisu izdelkov.

Preveritelji morajo v izjavi o potrditvi navesti vsaj naslednje elemente in vidike:

—	naslov študije okoljskega odtisa izdelkov, ki se preverja/potrjuje, skupaj z različico poročila o okoljskem odtisu izdelkov, na katero se nanaša izjava o potrditvi;

—	ime naročnika študije okoljskega odtisa izdelkov;

—	ime uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov;

—	ime preveritelja ali, v primeru skupine za preverjanje, imena članov skupine z navedbo glavnega preveritelja;

—	odsotnost navzkrižja interesov preveriteljev v zvezi z zadevnimi izdelki in naročnikom ter kakršnega koli sodelovanja pri prejšnjem delu (kjer je ustrezno, svetovalno delo, opravljeno za uporabnika metode okoljskega odtisa v zadnjih treh letih);

—	opis cilja preverjanja/potrjevanja;

—	izjavo o rezultatu preverjanja/potrjevanja, ki vsebuje dokončno sklepno ugotovitev iz poročila o preverjanju in potrditvi;

—	morebitne omejitve rezultatov preverjanja/potrjevanja;

—	datum izdaje izjave o potrditvi;

—	različico temeljne metode okoljskega odtisa izdelkov in, če je primerno, temeljnega pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov;

—	podpise preveriteljev.

8.5.3   Veljavnost poročila o preverjanju in potrditvi ter izjave o potrditvi

Poročilo o preverjanju in potrditvi ter izjava o potrditvi se lahko nanašata le na eno specifično poročilo o okoljskem odtisu izdelkov. V poročilu o preverjanju in potrditvi ter izjavi o potrditvi mora biti jasno opredeljena študija okoljskega odtisa izdelkov, ki se preverja (npr. z navedbo naslova, naročnika študije okoljskega odtisa izdelkov in uporabnika metode okoljskega odtisa izdelkov – glej oddelka 8.5.1 in 8.5.2), skupaj s točno različico končnega poročila o okoljskem odtisu izdelkov, na katero se nanašata poročilo o preverjanju in potrditvi ter izjava o potrditvi (npr. z navedbo datuma poročila in številke različice).

Poročilo o preverjanju in potrditvi ter izjavo o potrditvi je treba izpolniti na podlagi končnega poročila o okoljskem odtisu izdelkov po izvedbi vseh popravnih ukrepov, ki so jih zahtevali preveritelji. Vsebovati morata lastnoročne ali elektronske podpise preveriteljev, v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 (94).

Najdaljše obdobje veljavnosti poročila o preverjanju in potrditvi ter izjave o potrditvi ne sme presegati treh let od datuma njune izdaje.

Naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov in preveritelji se morajo v času veljavnosti preverjanja dogovoriti o nadzoru (spremljanju), s katerim se oceni, ali je vsebina še vedno v skladu s trenutnim stanjem (predlagano je, da se tako preverjanje izvede enkrat letno, o čemer se dogovorijo naročnik študije okoljskega odtisa izdelkov in preveritelji).

Redna preverjanja se morajo osredotočiti na parametre, ki bi po mnenju preveriteljev lahko pomembno spremenili rezultate študije okoljskega odtisa izdelkov. To pomeni, da je treba glede na spremembe opredeljenih parametrov znova izračunati rezultate. Navedeni parametri so med drugim:

—	kosovnica/seznam sestavnih delov;

—	mešanica virov energije, uporabljena za postopke v primeru 1 matrike potreb po podatkih;

—	sprememba embalaže;

—	spremembe pri dobaviteljih (materiali/geografija);

—	spremembe v logistiki;

—	pomembne tehnološke spremembe postopkov v primeru 1 matrike potreb po podatkih.

Med rednimi preverjanji bi bilo treba tudi ponovno preučiti razloge za nerazkritje informacij. Nadzorno preverjanje se lahko opravi s pregledom dokumentacije in/ali z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.

Ne glede na veljavnost je treba v obdobju nadzornega preverjanja posodobiti študijo okoljskega odtisa izdelkov (in posledično poročilo o okoljskem odtisu izdelkov), če so se rezultati ene od sporočenih kategorij vplivov poslabšali za več kot 10,0 % v primerjavi s preverjenimi podatki ali če se je skupni združeni rezultat v primerjavi s preverjenimi podatki poslabšal za več kot 5,0 %.

Če te spremembe vplivajo tudi na vsebino sredstva za obveščanje, ga je treba ustrezno posodobiti.

Viri

ADEME (2011): General principles for an environmental communication on mass market products BPX 30-323-0.

Beck, T., Bos, U., Wittstock, B., Baitz, M., Fischer, M., Sedlbauer, K. (2010). „LANCA Land Use Indicator Value Calculation in Life-cycle Assessment – Method Report“, Fraunhofer Institute for Building Physics.

Bos, U., Horn, R., Beck, T., Lindner, J. P., Fischer, M. (2016). LANCA® - Characterisation Factors for Life Cycle Impact Assessment, različica 2.0, 978-3-8396-0953-8, Fraunhofer Verlag, Stuttgart.

Boucher, O., P. Friedlingstein, B. Collins, in Shine, K. P. (2009). The indirect global warming potential and global temperature change potential due to methane oxidation. Environ. Res. Lett., 4, 044007.

BSI (2011). PAS 2050:2011. Specification for the assessment of the life cycle greenhouse gas emissions of goods and services. London, Britanski inštitut za standardizacijo.

BSI (2012). PAS 2050-1:2012. Assessment of life cycle greenhouse gas emissions from horticultural products – Supplementary requirements for the cradle to gate stages of GHG assessments of horticultural products undertaken in accordance with PAS 2050. London, Britanski inštitut za standardizacijo.

CE Delft (2010). Biofuels: GHG impact of indirect land use change. Na voljo na spletnem naslovu http://www.birdlife.org/eu/pdfs/PPT_carbon_bomb_CE_delft.pdf.

Svet Evropske unije (2008): Sklepi Sveta o akcijskem načrtu za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko. https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/envir/104503.pdf

Svet Evropske unije (2010): Sklepi Sveta o trajnostnem upravljanju materialov ter trajnostni proizvodnji in potrošnji: ključni prispevek za Evropo, gospodarno z viri.

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/envir/118642.pdf.

De Laurentiis, V., Secchi, M., Bos, U., Horn, R., Laurent, A., in Sala, S., (2019). Soil quality index: Exploring options for a comprehensive assessment of land use impacts in LCA. Journal of cleaner production 215, str. 63–74.

Dreicer, M., Tort, V., in Manen, P. (1995): ExternE, Externalities of Energy, Vol. 5, Nuclear, Centre d'étude sur l'Evaluation de la Protection dans le domaine nucléaire (CEPN). Uredila Evropska komisija, DGXII, Science, Research and development JOULE, Luxembourg.

Standard EN (2007). 15343:2007: Polimerni materiali – Reciklirani polimerni materiali – Sledljivost in ugotavljanje skladnosti recikliranih polimernih materialov in recikliranih vsebin

ENVIFOOD Protocol, Environmental Assessment of Food and Drink Protocol, evropska okrogla miza o trajnostni potrošnji in proizvodnji hrane (SCRP RT), delovna skupina 1, Bruselj, Belgija. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC90431

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče – Inštitut za okolje in trajnostni razvoj (2010): International Reference Life Cycle Data System (ILCD) Handbook – General guide for Life Cycle Assessment – Detailed guidance. Prva izdaja: marec 2010. ISBN 978-92-79-19092-6, DOI: 10.2788/38479. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (2010a): International Reference Life Cycle Data System (ILCD) Handbook – Review schemes for Life Cycle Assessment. Prva izdaja: marec 2010. ISBN 978-92-79-19094-0, DOI: 10.2788/39791. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (2010b): International Reference Life Cycle Data System (ILCD) Handbook – Framework and Requirements for Life Cycle Impact Assessment Models and Indicators. Prva izdaja: marec 2010. ISBN 978-92-79-17539-8, DOI: 10.2788/38719. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (2010c): International Reference Life Cycle Data System (ILCD) Handbook – Nomenclature and other conventions. Prva izdaja: marec 2010. ISBN 978-92-79-15861-2, DOI: 10.2788/96557. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (2011 a): International Reference Life Cycle Data System (ILCD) Handbook – Recommendations based on existing environmental impact assessment models and factors for Life Cycle Assessment in a European context. Urad za publikacije Evropske unije, v tisku.

Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče (2011b): Analysis of Existing Environmental Footprint methodologies for Products and Organisations: Recommendations, Rationale, and Alignment, v tisku.

Evropska komisija (2005): Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

Evropska komisija (2010): Sklep Komisije (C(2010) 3751) z dne 10. junija 2010 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES (UL L 151, 17.6.2010, str. 19).

Evropska komisija (2011): Sporočilo Komisije COM(2011) 571 – Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri {SEC(2011) 1067 final} {SEC(2011) 1068 final}.

Evropska komisija (2012): Uredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 337, 11.12.2012, str. 31).

Evropska komisija (2012): Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, COM(2012) 595 final. {SWD(2012) 343 final} {SWD(2012) 344 final}.

Evropska komisija (2013): Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).

Evropska komisija (2013): Priloga II: Priročnik o okoljskem odtisu izdelkov v Priporočilu Komisije z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU) (UL L 124, 4.5.2013, str. 6).

Evropska komisija (2016): Smernice za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah. Delovni dokument služb Komisije (2016) 163 final.

Evropski parlament in Svet Evropske unije (2009): Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).

Evropski parlament in Svet Evropske unije (2018): Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).

Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/web/main/data/database

Fantke, P., Evans, J., Hodas, N., Apte, J., Jantunen, M., Jolliet, O., McKone, T. E. (2016). Health impacts of fine particulate matter. V: Frischknecht, R., Jolliet, O. (ur.), Global Guidance for Life Cycle Impact Assessment Indicators: Volume 1. UNEP/SETAC Life Cycle Initiative, Pariz, str. 76–99. Pridobljeno januarja 2017 s spletnega naslova www.lifecycleinitiative.org/applying-lca/lcia-cf/.

Fantke, P., Bijster, M.,Guignard, C., Hauschild, M., Huijbregts, M., Jolliet, O., Kounina, A., Magaud, V., Margni, M., McKone, T. E., Posthuma, L., Rosenbaum, R. K., van de Meent, D., van Zelm, R., 2017. USEtox®2.0 Documentation (različica 1), http://usetox.org, https://doi.org/10.11581/DTU:00000011.

FAO (2016 a). Environmental performance of animal feeds supply chains: Guidelines for assessment. Livestock Environmental Assessment and Performance Partnership. FAO, Rim, Italija. na voljo na spletnem naslovu http://www.fao.org/partnerships/leap/publications/en/.

FAO (2016b). Greenhouse gas emissions and fossil energy use from small ruminant supply chains: Guidelines for assessment. Livestock Environmental Assessment and Performance Partnership. FAO, Rim, Italija. na voljo na spletnem naslovu http://www.fao.org/partnerships/leap/publications/en/.

Fazio, S. Castellani, V. Sala, S., Schau, EM. Secchi, M. Zampori, L., Supporting information to the characterisation factors of recommended EF Life Cycle Impact Assessment methods, EUR 28888 EN, Evropska komisija, Ispra, 2018a, ISBN 978-92-79-76742-5, DOI: 10.2760/671368, JRC109369.

Fazio, S., Biganzoli, F., De Laurentiis, V., Zampori, L., Sala, S., in Diaconu, E., Supporting information to the characterisation factors of recommended EF Life Cycle Impact Assessment methods, EUR 29600 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018b, ISBN 978-92-79-98584-3 (elektronska oblika), 978-92-79-98585-0 (tiskana oblika), DOI:10.2760/002447 (elektronska oblika),10.2760/090552 (tiskana oblika), JRC114822

Fazio S., Zampori L., De Schryver A., Kusche O., Guide on Life Cycle Inventory (LCI) data generation for the Environmental Footprint, EUR 29560 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018c, ISBN 978-92-79-98372-6, DOI: 10.2760/120983, JRC 114593.

Frischknecht R., Steiner R. in Jungbluth N (2008). The Ecological Scarcity method – Eco-Factors 2006. A method for impact assessment in LCA. Environmental studies no. 0906. Zvezni urad za okolje (FOEN), Bern. 188 str.

Global Footprint Network (2009): Ecological Footprint Standards 2009. Na voljo na spletnem naslovu http://www.footprintnetwork.org/images/uploads/Ecological_Footprint_Standards_2009.pdf.

Horn, R., Maier, S., LANCA® – Characterization Factors for Life Cycle Impact Assessment, različica 2.5, 2018, na voljo na spletnem naslovu: http://publica.fraunhofer.de/documents/N-379310.html

IDF, 2015. A common carbon footprint approach for dairy sector: The IDF guide to standard life cycle assessment methodology. Bulletin of the International Dairy Federation 479/2015.

Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC (2003): IPCC Good Practice Guidance for Land Use, Land-Use Change and Forestry, Medvladni panel za podnebne spremembe, Hayama.

Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC (2006): IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories: Volume 4, Agriculture, Forestry and Other Land Use, IGES, Japonska.

Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC (2007): IPCC Climate Change Fourth Assessment Report: Climate Change 2007. https://www.ipcc.ch/reports/?rp=ar4

Medvladni panel za podnebne spremembe – IPCC (2013). Myhre, G., Shindell, D., Bréon, F.-M.,Collins, W., Fuglestvedt, J., Huang, J., Koch, D., Lamarque, J.-F., Lee, D., Mendoza, B., Nakajima, T., Robock, A., Stephens, G., Takemura, T., in Zhang, H., 2013: Anthropogenic and Natural Radiative Forcing. V: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Prispevek delovne skupine I k petemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (Stocker, T. F., Qin, D., Plattner, G.-K., Tignor, M., Allen, S. K., Boschung, J., Nauels, A., Xia Y., Bex. V. in Midgley, P.M. (ur.)]. Cambridge University Press, Cambridge, Združeno kraljestvo in New York, NY, ZDA.

EN ISO 14001:2015 Sistemi ravnanja z okoljem – Zahteve z navodili za uporabo. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14020:2001 Okoljske označbe in deklaracije – Splošna načela. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14021:2016 Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (okoljsko označevanje II. vrste). Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14025:2010. Mednarodni standard – Okoljske označbe in deklaracije – Okoljske deklaracije tipa III – Načela in postopki. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14040:2006. Mednarodni standard – Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Načela in okviri. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14044:2006. Mednarodni standard – Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Zahteve in smernice. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

ISO 14046:2014. Ravnanje z okoljem – Vodni odtis – Načela, zahteve in smernice. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

EN ISO 14067:2018. Mednarodni standard – Toplogredni plini – Ogljični odtis izdelkov – Zahteve in smernice za merjenje. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

ISO 14050:2020 Ravnanje z okoljem – Slovar. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

CEN ISO/TS 14071:2016 – Ravnanje z okoljem – Ocenjevanje življenjskega cikla – Kritični pregled procesov in kompetence recenzenta: Dodatne zahteve in smernice za EN ISO 14044:2006. Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

ISO 17024:2012 Ugotavljanje skladnosti – Splošne zahteve za organe na področju certificiranja osebja; Mednarodna organizacija za standardizacijo. Ženeva, Švica.

Milà i Canals, L., Romanyà, J., in Cowell, S. J. (2007). Method for assessing impacts on life support functions (LSF) related to the use of ‘fertile land’ in Life Cycle Assessment (LCA). Journal of Cleaner Production 15: 1426–1440.

Nederlands Instituut voor Bouwbiologie en Ecologie (2014). Vergelijkend LCA onderzoek houten en kunststof pallets.

NRC (2007). Nutrient requirements of small ruminants: Sheep, goats, cervids, and new world camelids. National Research Council. Washington, D. C., National Academies Press.

PAS 2050 (2011). Specification for the assessment of the life cycle greenhouse gas emissions of goods and services. Na voljo na spletnem naslovu https://www.bsigroup.com/fr-FR/A-propos-de-BSI/espace-presse/Communiques-de-presse/actualite-2011/La-norme-PAS-2050-nouvellement-revisee-sapprete-a-relancer-les-efforts-internationaux-pour-les-produits-relatifs-a-lEmpreinte-Carbone/

PERIFEM in ADEME, Guide sectoriel 2014: Réalisation d’un bilan des émissions de gaz à effet de serre pour distribution et commerce de detail.

Rosenbaum, R. K., Anton, A., Bengoa, X., in drugi. 2015. The Glasgow consensus on the delineation between pesticide emission inventory and impact assessment for LCA. International Journal of Life Cycle Assessment 20: 765.

Rosenbaum, R. K., Bachmann, T. M., Gold, L. S., Huijbregts, M. A. J., Jolliet, O., Juraske, R., Köhler, A., Larsen, H. F., MacLeod, M., Margni, M., McKone, T. E., Payet, J., Schuhmacher, M., van de Meent, D., in Hauschild, M. Z. (2008). USEtox – The UNEP-SETAC toxicity model: recommended characterisation factors for human toxicity and freshwater ecotoxicity in Life Cycle Impact Assessment. International Journal of Life Cycle Assessment 13(7): 532–546, 2008.

Sala, S., Cerutti, A. K., Pant, R., Development of a weighting approach for the Environmental Footprint, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-68042-7, EUR 28562, DOI 10.2760/945290.

Saouter, E., Biganzoli, F., Ceriani, L., Pant, R., Versteeg, D., Crenna, E., Zampori, L. Using REACH and EFSA database to derive input data for the USEtox model. EUR 29495 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-98183-8, DOI: 10.2760/611799, JRC 114227.

Seppälä, J., Posch, M., Johansson, M., in Hettelingh, J. P. (2006): Country-dependent Characterisation Factors for Acidification and Terrestrial Eutrophication Based on Accumulated Exceedance as an Impact Category Indicator. International Journal of Life Cycle Assessment 11(6): 403–416.

Struijs, J., Beusen, A., van Jaarsveld, H., in Huijbregts, M. A. J. (2009). Aquatic Eutrophication. Poglavje 6 v: Goedkoop, M., Heijungs, R., Huijbregts, M. A. J., De Schryver, A., Struijs, J., Van Zelm, R. (2009). ReCiPe 2008 – A life cycle impact assessment method which comprises harmonised category indicators at the midpoint and the endpoint level. Report I: Characterisation factors, prva izdaja.

Thoma in drugi (2013). A biophysical approach to allocation of life cycle environmental burdens for fluid milk supply chain analysis. International Dairy Journal 31.

UNEP (2011): Global guidance principles for life cycle assessment databases. ISBN: 978-92-807-3174-3. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.lifecycleinitiative.org/wp-content/uploads/2012/12/2011%20-%20Global%20Guidance%20Principles.pdf.

UNEP (2016): Global guidance for life cycle impact assessment indicators. Volume 1. ISBN: 978-92-807-3630-4. Na voljo na spletnem naslovu: http://www.lifecycleinitiative.org/life-cycle-impact-assessment-indicators-and-characterization-factors/.

Van Oers, L., de Koning, A., Guinee, J. B., in Huppes, G. (2002). Abiotic Resource Depletion in LCA. Inštitut za ceste in hidrotehniko, Ministrstvo za promet in vodo, Amsterdam.

Van Zelm, R., Huijbregts, M. A. J., Den Hollander, H. A., Van Jaarsveld, H. A., Sauter, F. J., Struijs, J., Van Wijnen, H. J., in Van de Meent, D. (2008). European characterisation factors for human health damage of PM10 and ozone in life cycle impact assessment. Atmospheric Environment 42, 441–453.

Svetovna meteorološka organizacija (SMO) (2014). Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2014, Global Ozone Research and Monitoring Project Report No. 55, Ženeva, Švica.

Svetovni inštitut za vire (WRI) in Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (WBSCD) (2011). Product Life Cycle Accounting and Reporting Standard. Greenhouse Gas Protocol. WRI, ZDA, 144 str.

Svetovni inštitut za vire (WRI) in Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (WBCSD) (2004). Greenhouse Gas Protocol – Corporate Accounting and Reporting Standard.

Svetovni inštitut za vire (WRI) in Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (WBCSD) (2011). Greenhouse Gas Protocol Corporate Value Chain (Scope 3) Accounting and Reporting Standard.

Svetovni inštitut za vire (WRI) in Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (WBCSD) (2015). GHG Protocol Scope 2 Guidance. An amendment to the GHG Protocol. Corporate Standard.

Seznam slik

Slika 1:

Primer nabora podatkov, ki je delno razčlenjen na ravni 1

18

Slika 2:

Faze študije okoljskega odtisa izdelkov

25

Slika 3:

Privzeti scenarij prevoza

47

Slika 4:

Točka nadomestitve na ravni 1 in ravni 2

56

Slika 5:

Primer točke nadomestitve v različnih fazah vrednostne verige.

57

Slika 6:

Možnost modeliranja, kadar se za predpotrošniške odpadke trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina

59

Slika 7:

Možnost modeliranja, kadar se za predpotrošniške odpadke ne trdi, da so predpotrošniška reciklirana vsebina

59

Slika8:

Poenostavljena shema zbiranja in recikliranja materiala

59

Slika 9:

Grafična predstavitev nabora podatkov, specifičnega za določeno podjetje.

82

Slika J-1:

Potek postopka za oblikovanje/revizijo pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov. PEF-RP: študija okoljskega odtisa izdelkov za reprezentativni izdelek.

117

Slika A-11:

Postopek oblikovanja pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov

121

Slika L-3:

Primer strukture pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov s horizontalnimi pravili, specifičnimi za določeno kategorijo izdelkov, različnimi podkategorijami izdelkov in vertikalnimi pravili, specifičnimi za določeno podkategorijo izdelkov.

125

Slika M-3:

Razredi uspešnosti v zvezi z okoljskim odtisom izdelkov

149

Seznam preglednic

Preglednica 1:

Primer opredelitve ciljev – okoljski odtis majice s kratkimi rokavi

26

Preglednica 2:

Kategorije vplivov okoljskega odtisa z ustreznimi kazalniki kategorij vplivov in karakterizacijskimi modeli.

29

Preglednica 3:

Faktorji emisije stopnje 1 iz smernic IPCC (2006) (spremenjeno)

38

Preglednica 4:

Alternativni pristop k modeliranju dušika

39

Preglednica 5:

Minimalna merila za zagotovitev pogodbenih instrumentov dobaviteljev – smernice za izpolnjevanje meril

41

Preglednica 6:

Opredelitev podpopulacije za primer 2

50

Preglednica 7:

Povzetek podpopulacije za primer 2

51

Preglednica 8:

Primer: kako izračunati število podjetij v posameznem podvzorcu

52

Preglednica 9:

Zbirna preglednica uporabe formule krožnega odtisa v različnih primerih

62

Preglednica 10:

Privzeti faktorji dodelitve za govedo v fazi kmetovanja

72

Preglednica 11:

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEvolne za ovce in koze

73

Preglednica 12:

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NE1 za ovce in koze

73

Preglednica 13:

Konstanti, ki se uporabljata za izračun NEg za ovce

74

Preglednica 14:

Privzete vrednosti, ki jih je treba uporabiti za izračun NEg za ovce in koze

74

Preglednica 15:

Privzeti faktorji dodelitve, ki jih je treba uporabiti v študijah okoljskega odtisa izdelkov za ovce v fazi kmetovanja

75

Preglednica 16:

Dodelitev v fazi kmetovanja med prašički in svinjami

75

Preglednica 17:

Razmerja ekonomske dodelitve za govedino

76

Preglednica 18:

Razmerja ekonomske dodelitve za prašiče

77

Preglednica 19:

Razmerja ekonomske dodelitve za ovce

78

Preglednica 20:

Merila kakovosti podatkov, dokumentacija, nomenklatura in pregled

80

Preglednica 21:

Ocena kakovosti podatkov (DQR) in ravni kakovosti podatkov posameznih meril kakovosti podatkov

81

Preglednica 22:

Splošna raven kakovosti podatkov za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, glede na oceno dosežene kakovosti podatkov

81

Preglednica 23:

Dodelitev vrednosti meril za oceno kakovosti podatkov pri uporabi informacij, specifičnih za določeno podjetje. Merila se ne smejo spreminjati.

83

Preglednica 24:

Kako dodeliti vrednosti meril za oceno kakovosti podatkov pri uporabi sekundarnih naborov podatkov.

84

Preglednica 25:

Matrika potreb po podatkih – zahteve za podjetje, ki izvaja študijo okoljskega odtisa izdelkov.

85

Preglednica 26:

Merila za izbiro, na kateri ravni faze življenjskega kroga se opredelijo najpomembnejši postopki

90

Preglednica 27:

Povzetek zahtev za opredelitev najpomembnejših prispevkov

91

Preglednica 28:

Prispevek različnih kategorij vplivov na podlagi normaliziranih in ponderiranih rezultatov – primer

92

Preglednica 29:

Prispevek različnih faz življenjskega kroga h kategoriji vpliva „podnebne spremembe“ (na podlagi rezultatov karakterizacije popisa) – primer

92

Preglednica 30:

Prispevek različnih postopkov h kategoriji vpliva „podnebne spremembe“ (na podlagi rezultatov karakterizacije popisa) – primer

93

Preglednica 31:

Primer obravnave negativnih števil in enakih postopkov v različnih fazah življenjskega kroga

93

Preglednica 32:

Sistem točkovanja za vsako ustrezno temo v zvezi s sposobnostmi in izkušnjami za oceno usposobljenosti preveriteljev

97

Preglednica GG-1:

Povzetek zahtev za pravilo o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, ki zajema eno samo kategorijo izdelkov, in za pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov, ki zajemajo podkategorije. Zahteve veljajo za končne izdelke.

126

Preglednica HH-2:

Štirje vidiki funkcionalne enote z dodatnimi zahtevami za pravila o okoljskem odtisu kategorij izdelkov v zvezi z živili in neživilskimi proizvodi

128

Preglednica II-3:

Alternativni pristop k modeliranju dušika

130

Preglednica JJ-4:

Smernice glede pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov

135

Preglednica KK-5:

Primer uporabljenih podatkov o dejavnosti in sekundarnih naborov podatkov

135

Preglednica LL-6:

Postopki v fazi uporabe suhih testenin (povzeto po končnem pravilu o okoljskem odtisu kategorij izdelkov za suhe testenine). Najpomembnejši postopki so navedeni v zelenem okviru.

136

Preglednica MM-8:

Matrika potreb po podatkih – zahteve za uporabnika sektorskega pravila o okoljskem odtisu organizacije. Možnosti, navedene za vsak primer, niso razvrščene hierarhično. Za določitev vrednosti R1, ki jo je treba uporabiti, glej preglednico A-7.

146

Preglednica NN-9:

Določitev meja razredov uspešnosti

149

---

(1)  Na podlagi opredelitve obsega 3 Protokola o toplogrednih plinih iz dokumenta Corporate Accounting and Reporting Standard (Standard obračunavanja in poročanja za podjetja) (Svetovni inštitut za vire, 2011).

(2)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf.

(3)  https://ec.europa.eu/energy/intelligent/projects/en/projects/e-track-ii.

(4)  Več podrobnosti je na voljo v smernicah za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, na spletnem naslovu https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf.

(5)  Več podrobnosti je na voljo v smernicah za nabore podatkov, skladne z okoljskim odtisom, na spletnem naslovu https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf.

(6)  Na voljo na spletnem naslovu http://eplca.jrc.ec.europa.eu/?page_id=86.

(7)  Global Footprint Network Standards Committee (2009) Ecological Footprint Standards 2009.

(8)  WRI/WBCSD 2011, Greenhouse Gas Protocol – Product Life Cycle Accounting and Reporting Standard.

(9)  Umaknjena maja 2016.

(10)  ENVIFOOD Protocol, Environmental Assessment of Food and Drink Protocol, evropska okrogla miza o trajnostni potrošnji in proizvodnji hrane (SCRP RT), delovna skupina 1, Bruselj, Belgija.

(11)  Evropska komisija – Skupno raziskovalno središče – Inštitut za okolje in trajnostni razvoj (2011b). Analysis of Existing Environmental Footprint methodologies for Products and Organisations: Recommendations, Rationale, and Alignment. Evropska komisija – Inštitut za okolje in trajnostni razvoj – Skupno raziskovalno središče, Ispra, november 2011.

(12)  Pri tej metodi se namesto izraza „kategorija vpliva“ iz standarda ISO 14044:2006 uporablja izraz „kategorija vpliva okoljskega odtisa“.

(13)  Pri tej metodi se namesto izraza „kategorija vpliva“ iz standarda EN ISO 14044:2006 uporablja izraz „kategorija vpliva okoljskega odtisa“.

(14)  Referenčni sveženj za okoljski odtis vključuje vse informacije za izvedbo faze presoje vpliva življenjskega kroga (v obliki ILCD). Vključuje referenčne elemente, kot so elementarni tokovi, lastnosti tokov, skupine enot, metode presoje vpliva itd., ter je na voljo na spletnem naslovu https://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(15)  Kazalnik „Podnebne spremembe, skupaj“ je sestavljen iz treh podkazalnikov: podnebne spremembe – fosilni viri; podnebne spremembe – biogeni viri; Podnebne spremembe – raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč. Podkazalniki so podrobneje opisani v Prilogi I, oddelek 4.4.10. O podkategorijah „Podnebne spremembe – fosilni viri“, „Podnebne spremembe – biogeni viri“ in „Podnebne spremembe – raba zemljišč“ je treba poročati ločeno, če kažejo, da vsaka podkategorija prispeva več kot 5 % k skupni oceni podnebnih sprememb.

(16)  Nanaša se na posedovanje in preoblikovanje.

(17)  Ta indeks je rezultat združitve štirih kazalnikov (biotska proizvodnja, odpornost na erozijo, mehansko filtriranje in obnavljanje podtalnice), ki jo je izvedlo Skupno raziskovalno središče, pri čemer so bili ti kazalniki določeni z modelom LANCA za ocenjevanje vplivov zaradi rabe zemljišč, kot je sporočeno v De Laurentiis in drugi, 2019.

(18)  Na seznamu tokov okoljskega odtisa in za trenutno priporočilo je uran vključen na seznam nosilcev energije ter se meri v MJ.

(19)  Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah in z njo povezane smernice so na voljo na spletnem naslovu https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=LEGISSUM%3Al32011.

(20)  UL L 39, 16.2.1993, str. 3.

(21)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(22)  http://eplca.jrc.ec.europa.eu/repository/EF

(23)  Environmental performance of animal feed supply chains (Okoljska uspešnost dobavnih verig živalske krme) (str. 36–43), FAO 2016, na voljo na spletnem naslovu http://www.fao.org/partnerships/leap/publications/en/.

(24)  Glej standard EN ISO 14067:2018.

(25)  https://ghgprotocol.org/sites/default/files/standards/Scope%202%20Guidance_Final_Sept26.pdf.

(26)  European Residual Mix | AIB (aib-net.org).

(27)  Za nekatere države to ni najslabša možnost, temveč najboljša.

(28)  Stopnja obremenitve je razmerje med dejansko obremenitvijo in polno obremenitvijo/zmogljivostjo (npr. masa ali prostornina) vozila med eno vožnjo.

(29)  Podatki Eurostata za leto 2015 kažejo, da je 21 % kilometrov prevoza s tovornimi vozili prevoženih brez tovora, 79 % pa z (neznanim) tovorom. Samo v Nemčiji povprečna obremenitev tovornega vozila znaša 64 %.

(30)  Izračunano kot ponderirano povprečje mase za kategorije blaga 06, 08 in 10 z uporabo klasifikacije blaga RAMON za statistiko prevoza po letu 2007. Kategorija „nekovinski mineralni izdelki“ je izključena, saj se lahko šteje dvojno s steklom.

(31)  Izračunano kot ponderirano povprečje mase blaga vseh kategorij.

(32)  https://www.searates.com/services/distances-time/ ali https://co2.myclimate.org/en/flight_calculators/new

(33)  Sektorska pravila o okoljskem odtisu organizacije za maloprodajni sektor (v 1.0) so na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/eussd/smgp/pdf/OEFSR-Retail_15052018.pdf.

(34)  Raziskovalec ima nadzor nad podpopulacijami, vključenimi v vzorec, medtem ko enostavno naključno vzorčenje ne zagotavlja ustrezne zastopanosti podpopulacij (stratumov) dane populacije v končnem vzorcu. Vendar je glavna pomanjkljivost stratificiranega vzorčenja ta, da je težko opredeliti ustrezne podpopulacije za populacijo.

(35)  Specifikacije za pripravo in revizijo pravil o kategorijah izdelkov (10. december 2014), ADEME.

(36)  Evropska komisija redno pregleduje in posodablja seznam vrednosti v Prilogi II, del C; uporabniki metode okoljskega odtisa izdelkov lahko preverijo in uporabijo najnovejše vrednosti, na voljo na spletnem naslovu http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(37)  Zbrani statistični podatki, ki ustrezajo točki 8 na sliki 8, se lahko uporabijo za izračun izhodne stopnje recikliranja. Točka 8 ustreza ciljem recikliranja, izračunanim v skladu s splošnim pravilom iz Direktive (EU) 2018/851 z dne 30. maja 2018. V nekaterih primerih so lahko podatki pod strogimi pogoji in z odstopanjem od splošnega pravila na voljo na točki 6 na sliki 8 in se lahko uporabijo za izračun izhodne stopnje recikliranja.

(38)  Predpostavka, ki temelji na finskem sistemu monopola. http://ec.europa.eu/environment/waste/studies/packaging/finland.pdf

(39)  Tehnični približek, ker ni bilo mogoče najti nobenega vira podatkov. Tehnične specifikacije zagotavljajo življenjsko dobo 10 let. Vračilo 3-krat na leto (od 2- do 4-krat) je uporabljeno kot prvi približek.

(40)  Uporabljena je manj konservativna številka.

(41)  Polovica plastičnih palet je uporabljena kot približek.

(42)  Na primer: Predvidevajmo, da podkategorija „podnebne spremembe – biogeni viri“ prispeva 7 % (pri uporabi absolutnih vrednosti) k skupnemu vplivu na podnebne spremembe, podkategorija „podnebne spremembe – raba zemljišč in sprememba rabe zemljišč“ pa k skupnemu vplivu na podnebne spremembe prispeva 3 %. V tem primeru je treba poročati o skupnem vplivu na podnebne spremembe in podkategoriji „podnebne spremembe – biogeni viri“.

(43)  Avtohtoni gozdovi se nanašajo na avtohtone ali dolgoročne, nedegradirane gozdove. Opredelitev je povzeta po preglednici 8 iz Priloge k Direktivi C(2010)3751 o smernicah za izračun zalog ogljika v zemljišču za namene Priloge V k Direktivi 2009/28/ES. Načeloma so iz te opredelitve izključeni kratkoročni gozdovi, degradirani gozdovi, upravljani gozdovi in gozdovi s kratkotrajno ali dolgotrajno rotacijo.

(44)  V skladu s pristopom takojšnje oksidacije iz smernic IPCC iz leta 2013 (oddelek 2).

(45)  V primeru spremenljivosti proizvodnje v letih zadevnega obdobja bi bilo treba uporabiti dodelitev glede na maso.

(46)  Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165/80).

(47)  Neposredno pripisljiv se nanaša na postopek, dejavnost ali vpliv znotraj opredeljene meje sistema.

(48)  Posredna zamenjava pomeni, da je izdelek zamenjan, vendar ni točno znano, kateri izdelki so ga nadomestili.

(49)  Thoma in drugi, 2013.

(50)  Uporablja se enako poimenovanje kot v smernicah IPCC (2006).

(51)  Privzeta vrednost 24 MJ/kg-1, ki je bila prvotno vključena v dokument IPPC, je bila spremenjena na 157 MJ/kg-1 v skladu z navedbo iz smernic FAO za ocenjevanje emisij toplogrednih plinov iz dobavnih verig drobnice in potreb dobavnih verig drobnice po energiji iz fosilnih virov (2016).

(52)  Wiedemann in drugi, Int J. of LCA 2015.

(53)  Ta preglednica ustreza preglednici 10.6 v smernicah IPCC (2006).

(54)  Stran 10.24 smernic IPCC (2006).

(55)  Faktorji dodelitve za koze se izračunajo na podlagi neto potreb po energiji za koze, ocenjenih na podlagi neto potreb po energiji za ovce, in ob upoštevanju naslednjega: teža ovce = 64,8 kg in teža koze = 57,05 kg.

(56)  Na podlagi študije preverjanja okoljskega odtisa izdelkov (različica 1.0, november 2015) v okviru pilotne faz uporabe pravil o okoljskem odtisu kategorij izdelkov za meso (govedo, prašiči in ovce), na voljo na spletnem naslovu https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/wikis/pages/viewpage.action?pageId=81474527. Za dostop do spletnega mesta je potrebna registracija v ECAS.

(*1)  AR se je izračunal tako, da se je „ekonomska dodelitev“ delila z „masnim deležem“.

(57)  Na podlagi študije preverjanja okoljskega odtisa izdelkov (različica 1.0, november 2015) v okviru pilotnega projekta za meso, na voljo na spletnem naslovu https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/wikis/pages/viewpage.action?pageId=81474527.

(58)  Na podlagi študije preverjanja okoljskega odtisa izdelkov (različica 1.0, november 2015) v okviru pilotnega projekta za meso, na voljo na spletnem naslovu https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/wikis/pages/viewpage.action?pageId=81474527.

(59)  V nekaterih sektorjih je enakovredna seznamu sestavnih delov.

(60)  Glej https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf.

(61)  V primeru uporabe nabora podatkov, skladnega z ILCD – začetna stopnja, mora biti nomenklatura elementarnih tokov usklajena z referenčnim svežnjem za okoljski odtis, ki se uporablja pri naborih podatkov, skladnih z okoljskim odtisom, v preostalem modelu (na voljo na strani za pripravo podatkov o okoljskem odtisu na naslednji povezavi http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml).

(62)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf

(63)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf

(64)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf

(65)  Podrobne zahteve v zvezi z dokumentacijo in pregledom so na voljo na spletnem naslovu http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(66)  Izraz „metodološka primernost in doslednost“, ki se uporablja v zvezi s to postopkovno metodo, je enakovreden izrazu „doslednost“ iz standarda EN ISO 14044:2006.

(67)  Izraz „tehnološka reprezentativnost“, ki se uporablja v zvezi s to postopkovno metodo, je enakovreden izrazu „tehnološka pokritost“ iz standarda EN ISO 14044:2006.

(68)  Izraz „geografska reprezentativnost“, ki se uporablja v zvezi s to postopkovno metodo, je enakovreden izrazu „geografska pokritost“ iz standarda EN ISO 14044:2006.

(69)  Izraz „časovna reprezentativnost“, ki se uporablja v zvezi s to postopkovno metodo, je enakovreden izrazu „časovna pokritost“ iz standarda EN ISO 14044:2006.

(70)  Izraz „negotovost parametrov“, ki se uporablja v zvezi s to postopkovno metodo, je enakovreden izrazu „natančnost“ iz standarda EN ISO 14044:2006.

(71)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/permalink/Guide_EF_DATA.pdf

(72)  Presoja vpliva okoljskega odtisa ni namenjena nadomestitvi drugih (regulativnih) metod, ki imajo drugačna področje uporabe in cilj, kot so ocena tveganja (za okolje), presoja vplivov na okolje, specifična za določeno območje, ali zdravstveni in varnostni predpisi na ravni izdelka ali povezani z varnostjo na delovnem mestu. Presoja vpliva okoljskega odtisa zlasti ni namenjena napovedovanju, ali bodo na določeni lokaciji ob določenem času preseženi pragi in se bodo pojavili dejanski vplivi. Nasprotno, opisuje obstoječe pritiske na okolje. Tako se presoja vpliva okoljskega odtisa dopolnjuje z drugimi preizkušenimi orodji in dodaja vidik življenjskega kroga.

(73)  http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(74)  Na voljo na spletnem naslovu http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(75)  Faktorji normalizacije okoljskega odtisa, ki jih je treba uporabiti, so na voljo na spletnem naslovu http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(76)  Za več informacij o obstoječih pristopih k ponderiranju pri okoljskem odtisu izdelkov glej poročila, ki jih je pripravilo Skupno raziskovalno središče in so na voljo na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/eussd/smgp/documents/2018_JRC_Weighting_EF.pdf.

(77)  http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(78)  Upoštevati je treba, da so faktorji ponderiranja izraženi v odstotkih in da jih je treba zato deliti s 100, preden se uporabijo v izračunih.

(79)  Dva postopka sta enaka, če imata enak UUID.

(80)  Za opis naborov podatkov, razčlenjenih na ravni 1, glej http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developerEF.xhtml.

(81)  Glavno poročilo, kakor je opredeljeno v tem dokumentu, mora čim bolj izpolnjevati zahteve glede poročanja iz standarda ISO 14044:2006 za študije, ki ne vsebujejo primerjalnih izjav, predvidenih za razkritje javnosti.

(82)  Napake so pomembne, če spremenijo končni rezultat za več kot 5 % za katero koli od kategorij vplivov ali za opredeljene najpomembnejše kategorije vplivov, faze življenjskega kroga in postopke v življenjskem krogu.

(83)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah).

(84)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52013DC0196.

(85)  Leta izkušenj na področju izvajanja okoljskih preverjanj in/ali pregledov študij ocen življenjskega kroga/okoljskega odtisa izdelkov/okoljskih deklaracij proizvoda.

(86)  Število opravljenih preverjanj za EMAS, EN ISO 14001: 2015, mednarodno shemo okoljske deklaracije proizvoda ali drug sistem ravnanja z okoljem.

(87)  Leta izkušenj na področju modeliranja ocen življenjskega kroga. Delo, opravljeno med podiplomskim in dodiplomskim študijem, je treba izključiti. Delo, opravljeno med ustreznim doktorskim študijem, je treba upoštevati. Izkušnje na področju modeliranja ocen življenjskega kroga med drugim vključujejo:

—	modeliranje ocen življenjskega kroga v komercialni in nekomercialni programski opremi;

—	razvoj naborov podatkov in zbirk podatkov.

(88)  Študije, ki so v skladu z enim od naslednjih standardov/metod: okoljski odtis izdelkov, okoljski odtis organizacij, ISO 14040-44, EN ISO 14067:2018, EN ISO 14025:2010.

(89)  Leta izkušenj v sektorju, povezanem s preučevanimi izdelki. Izkušnje v tem sektorju je mogoče pridobiti s študijami ocen življenjskega kroga ali z drugimi vrstami dejavnosti. Študije ocen življenjskega kroga je treba izvesti v imenu proizvodne/upravljavske industrije in z dostopom do njenih primarnih podatkov. Kvalifikacija za znanje o tehnologijah ali drugih dejavnostih se dodeljuje v skladu s klasifikacijo kod NACE (Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2). Uporabijo se lahko tudi enakovredne klasifikacije drugih mednarodnih organizacij. Izkušnje, pridobljene v zvezi s tehnologijami ali postopki v celotnem sektorju, se upoštevajo tudi za vse njegove podsektorje.

(90)  Na voljo na spletnem naslovu: http://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developer.xhtml.

(91)  https://eplca.jrc.ec.europa.eu/LCDN/developer.xhtml

(92)  Svoje nabore podatkov pošljite na e-naslov ENV-ENVIRONMENTAL-FOOTPRINT@ec.europa.eu.

(93)  Oba postopka, potrjevanje in preverjanje, sta zajeta v enem poročilu.

(94)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).