Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document L:2018:294:FULL

Uradni list Evropske unije, L 294, 21. november 2018


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 294

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 61
21. november 2018


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2018/1793 z dne 20. novembra 2018 o odobritvi spremembe tehnične dokumentacije za geografsko označbo žgane pijače, registrirano v Prilogi III Uredbe (ES) št. 110/2008, s katero se spreminjajo njene glavne specifikacije (Ron de Guatemala (GO))

1

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1794 z dne 20. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji

3

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1795 z dne 20. novembra 2018 o določitvi postopka in meril za uporabo preskusa ekonomskega ravnovesja v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

5

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1796 z dne 20. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorpirifos, klorpirifos-metil, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, dimoksistrobin, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, mankozeb, mekoprop-P, metiram, nikosulfuron, oksamil, pikloram, piraklostrobin, piriproksifen in tritosulfuron ( 1 )

15

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2018/1797 z dne 19. novembra 2018 o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO

18

 

 

NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

 

*

Spremembe Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča

23

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1793

z dne 20. novembra 2018

o odobritvi spremembe tehnične dokumentacije za geografsko označbo žgane pijače, registrirano v Prilogi III Uredbe (ES) št. 110/2008, s katero se spreminjajo njene glavne specifikacije („Ron de Guatemala“ (GO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (1) ter zlasti člena 17(8) in člena 21 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 110/2008 preučila zahtevo, ki jo je združenje Asociación Nacional de Fabricantes de Alcoholes y Licores (ANFAL) vložilo za odobritev spremembe tehnične dokumentacije za geografsko označbo „Ron de Guatemala“, registrirano v skladu z isto Uredbo (ES) št. 110/2008 (2).

(2)

Ker je Komisija ugotovila, da je zahteva v skladu z Uredbo (ES) št. 110/2008, jo je v skladu s členom 17(6) navedene uredbe objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba odobriti spremembo tehnične dokumentacije v skladu s členom 17(8) Uredbe (ES) št. 110/2008.

(4)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za žgane pijače –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba tehnične dokumentacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Ron de Guatemala“ (GO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 97/2014 z dne 3. februarja 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L 33, 4.2.2014, str. 1).

(3)  UL C 317, 23.9.2017, str. 6.


21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/3


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1794

z dne 20. novembra 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (1) ter zlasti člena 5a(2) in člena 19(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 12 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/220 (2) določa skupno število ustrezno izpolnjenih in predloženih poročil s kmetijskega gospodarstva na državo članico, ki so upravičena do standardnega plačila. Člen 19(1)(a) Uredbe (ES) št. 1217/2009 določa znižanje standardnega plačila na 80 %, kadar je skupno število ustrezno izpolnjenih in poslanih poročil s kmetijskih gospodarstev za regijo FADN ali državo članico nižje od 80 % števila poročevalskih kmetij, določenega za to regijo FADN ali zadevno državo članico. Da se zagotovi pravična uporaba navedene določbe, se ne bi smelo dovoliti kompenziranja za neposlana poročila s kmetijskih gospodarstev za regijo FADN, za katero je zadevna država članica predložila manj kot 80 % števila poročevalskih kmetij, določenega za to regijo FADN.

(2)

Člen 14(4) Izvedbene Uredbe (EU) 2015/220 določa dvomesečni rok za potrditev morebitne upravičenosti predloženih poročil s kmetijskih gospodarstev do izplačila povečanega standardnega plačila. Da bi bilo trajanje tega obdobja jasneje določeno, bi ga bilo treba izraziti v delovnih dneh v zadevni državi članici. Poleg tega bi Komisija morala imeti možnost, da v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih to obdobje podaljša.

(3)

Izvedbeno uredbo (EU) 2015/220 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)

Ob upoštevanju njihove narave je primerno, da se spremembe začnejo uporabljati od začetka obračunskega leta 2018.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2015/220 se spremeni:

(1)

v členu 12 se doda naslednji odstavek:

„Vendar se poročila s kmetijskih gospodarstev iz regije FADN z večjim številom predloženih poročil s kmetijskih gospodarstev, kot je za zadevno regijo FADN določeno v Prilogi II, ne upoštevajo kot poročila, upravičena do izplačila standardnega plačila v regiji FADN, za katero je država članica predložila manj kot 80 % zahtevanega števila poročevalskih kmetij.“;

(2)

v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Zvišanemu standardnemu plačilu iz točk (a) in (b) odstavka 3 se lahko dodata zneska 2 EUR za obračunsko leto 2018 in 5 EUR od obračunskega leta 2019 dalje, če računovodske podatke preveri Komisija v skladu s točko (b) prvega odstavka člena 13 te uredbe in jih šteje za ustrezno izpolnjene v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 1217/2009, bodisi ob predložitvi Komisiji bodisi v 40 delovnih dneh od datuma, ko Komisija obvesti državo članico, ki je predložila računovodske podatke, da predloženi podatki niso ustrezno izpolnjeni.

Komisija se lahko v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odloči navedeno obdobje 40 delovnih dni podaljšati.

Iztek navedenega obdobja 40 delovnih dni ali kakršnega koli podaljšanja tega obdobja se pisno potrdi med Komisijo in organom za zvezo zadevne države članice.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od obračunskega leta 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 328, 15.12.2009, str. 27.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).


21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/5


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1795

z dne 20. novembra 2018

o določitvi postopka in meril za uporabo preskusa ekonomskega ravnovesja v skladu s členom 11 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (1) in zlasti drugega pododstavka člena 11(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2012/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2016/2370 (2), je odprla trg notranjih storitev železniškega potniškega prometa, da se dokonča enotni evropski železniški prostor. To lahko vpliva na organiziranje in financiranje storitev železniškega potniškega prometa, ki se opravljajo na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe. Države članice lahko v svoji zakonodaji uvedejo možnost, da zavrnejo dostop do infrastrukture, kadar bi odprt dostop novih storitev železniškega potniškega prometa ogrozil ekonomsko ravnovesje takih pogodb o izvajanju javne službe.

(2)

Po drugi strani take storitve, ki so odvisne od posebnih značilnosti, kot so kakovost, čas, namembni kraji in potencialne ciljne stranke, javnim službam ne konkurirajo nujno neposredno, zato imajo le omejen učinek na ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe. Poleg tega lahko prinesejo pozitivne učinke na omrežje za izvajalce javne službe, neto koristi za potnike ali širše družbene koristi, ki bi jih bilo treba upoštevati.

(3)

Zato je treba legitimne interese izvajalcev, ki izvajajo pogodbo o izvajanju javne službe, in pristojnih organov uravnotežiti tako s krovnimi cilji dokončanja enotnega evropskega železniškega prostora kot tudi z zagotavljanjem širših družbenih koristi. Preskus ekonomskega ravnovesja bi moral uravnotežiti navedene nasprotujoče si interese.

(4)

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da se lahko izvajalcem kot nagrada za izvajanje obveznosti opravljanja železniških potniških storitev dodeli finančno nadomestilo ali izključne pravice ali oboje. Vendar pa dodelitev izključnih pravic prevoznikom v železniškem prometu ne bi smela omejiti dostopa do trgov notranjih storitev železniškega potniškega prometa.

(5)

Take izključne pravice ne bi smele preprečiti pravice dostopa drugim prevoznikom v železniškem prometu, razen če preskus ekonomskega ravnovesja pokaže, da bi nova storitev železniškega potniškega prometa ob upoštevanju vrednosti izključnih pravic bistveno negativno vplivala na dobičkonosnost storitev, ki se opravljajo na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe, ali na neto strošek njihovega izvajanja za pristojni organ ali oboje, odvisno od dogovorov o delitvi tveganja, določenih v pogodbi o izvajanju javne službe.

(6)

Preskus ekonomskega ravnovesja bi se moral zahtevati le za storitve železniškega potniškega prometa, ki se ne zagotavljajo na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe in so bodisi popolnoma nove ali pomenijo bistveno spremembo obstoječe storitve. Ta pojem zajema tudi komercialne storitve, ki jih opravlja isti izvajalec, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe.

(7)

Ali bi bilo treba predlagano spremembo storitve železniškega potniškega prometa šteti za bistveno, bi moral oceniti regulatorni organ. Povečanje pogostosti ali števila postankov bi se lahko štelo za bistveno spremembo. Razlika v cenah se ne bi smela šteti za bistveno spremembo, razen če ni v skladu z običajnim tržnim ravnanjem ter, kadar je ustrezno, s poslovnim načrtom, predloženim regulatornemu organu v času, ko je bil opravljen prejšnji preskus ekonomskega ravnovesja.

(8)

Sklep regulatornega organa bi moral vključevati oceno neto koristi za stranke, ki izhajajo iz nove storitve železniškega potniškega prometa v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju, ter upoštevati tehnične informacije, ki jih upravljavec infrastrukture zagotovi v zvezi z ustreznimi infrastrukturnimi zahtevami, in pričakovane učinke na delovanje omrežja in optimalno izkoriščenost zmogljivosti s strani vseh prosilcev.

(9)

Regulatorni organ bi moral imeti pravico, da oceni verjetni učinek nove storitve potniškega prometa in oceni, ali bi bil takšen učinek bistven ter ali bi tako ogrozil ekonomsko ravnotežje obstoječe pogodbe o izvajanju javne službe.

(10)

Da bi se izognili prekinitvi delovanja že začete nove storitve železniškega potniškega prometa in da bila za to novo storitev zagotovljena pravna varnost v zvezi z možnostjo njenega delovanja, bi bilo treba obdobje, v katerem je mogoče zahtevati preskus ekonomskega ravnovesja, omejiti in vezati na datum predložitve uradnega obvestila prosilca o interesu za opravljanje nove storitve železniškega potniškega prometa.

(11)

Da bi bila prošnja za preskus ekonomskega ravnovesja ustrezna, bi morala vsebovati utemeljitev, da bi predlagana nova storitev ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe.

(12)

Da se vsem udeleženim stranem zagotovi pravna varnost in upravljavcu infrastrukture omogoči, da obdela prošnje za dodelitev zmogljivosti v skladu s postopkom iz oddelka 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU, bi moral regulatorni organ sprejeti odločitev o ekonomskem ravnovesju v vnaprej določenem časovnem okviru, v vsakem primeru pa pred rokom za prejem prošenj za dodelitev zmogljivosti, ki ga določi upravljavec infrastrukture v skladu s točko 3 Priloge VII k Direktivi 2012/34/EU.

(13)

Vendar če je v času prejema uradnega obvestila prosilca pogodba o izvajanju javne službe v konkurenčnem razpisnem postopku in je bil zaprošen preskus ekonomskega ravnovesja, se lahko regulatorni organ odloči, da začasno ustavi obravnavo vloge za novo storitev železniškega potniškega prometa za časovno obdobje do dodelitve nove pogodbe o izvajanju javne službe. Začasna ustavitev bi morala trajati največ 12 mesecev od prejema uradnega obvestila prosilca ali do zaključka razpisnega postopka, kar koli je prej.

Te posebne določbe ne posegajo v uporabo te uredbe za pogodbo o izvajanju javne službe, ki se izvaja v času prejema uradnega obvestila prosilca. V teh okoliščinah in kadar preskus ekonomskega ravnovesja za obstoječo pogodbo o izvajanju javne službe pokaže, da se dostop lahko odobri, bi moral biti tak dostop časovno omejen do prenehanja obstoječe pogodbe o izvajanju javne službe.

(14)

Ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe bi se moralo šteti za ogroženo, če bi predlagana nova storitev bistveno negativno učinkovala na raven dobička izvajalca javne službe in/ali bi njeno delovanje pomenilo bistveno povečanje neto stroškov za pristojni organ.

(15)

Regulatorni organ bi moral pri ocenjevanju, ali je učinek bistven, upoštevati merila, kot je, ali bi nova storitev ogrozila izvedljivost in kontinuiteto javne službe, ker izvajanje pogodbe ne bi bilo ekonomsko vzdržno za izvajalca javne službe ali ker bi to pomenilo bistveno povišanje neto stroškov pristojnega organa.

(16)

Poleg ekonomske analize bi moral regulatorni organ oceniti in upoštevati tudi kratkoročne in dolgoročne neto koristi za stranke ter kakršne koli učinke na delovanje omrežja in uporabo zmogljivosti. Regulatorni organ bi moral upoštevati tehnične informacije, ki jih je predložil upravljavec infrastrukture v zvezi z ustreznimi infrastrukturnimi zahtevami, o pričakovanih učinkih na delovanje omrežja in optimalno izkoriščenost zmogljivosti s strani vseh prosilcev.

(17)

Ekonomska analiza bi se morala osredotočiti na učinek predlagane nove storitve na pogodbo o izvajanju javne službe kot celoto, vključno s storitvami, ki jih še posebej zadeva, in sicer v celotnem časovnem obdobju ob upoštevanju vrednosti vseh obstoječih izključnih pravic, ki so bile odobrene. Noben vnaprej določen količinsko opredeljen prag v zvezi s škodo se ne bi smel uporabljati strogo ali ločeno niti taki pragovi ne bi smeli biti določeni v nacionalni zakonodaji. Ocena bi morala temeljiti na objektivni metodologiji, ki jo sprejme regulatorni organ ob upoštevanju posebnosti železniškega prometa v zadevni državi članici.

(18)

Kadar regulatorni organ ugotovi, da bi nova storitev železniškega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe, bi moral v svoji odločitvi navesti, če je ustrezno, možne spremembe nove storitve železniškega potniškega prometa, ki bi omogočile odobritev dostopa. Regulatorni organ lahko pristojnemu organu izda priporočila v zvezi z drugimi mogočimi pogoji, ki bi omogočili odobritev dostopa, zlasti glede na svojo analizo neto koristi za stranke zaradi nove storitve železniškega potniškega prometa.

(19)

Če prošnja za dostop zadeva novo storitev železniškega potniškega prometa, kot je opredeljena v členu 3(36) Direktive 2012/34/EU in bi po objektivni ekonomski analizi regulatornega organa nova storitev potniškega prometa bistveno negativno učinkovala na ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe, bi moral regulatorni organ določiti pogoje, ki bi omogočili odobritev dostopa v skladu s členom 11a Direktive 2012/34/EU.

(20)

Regulatorni organ pri nobenih svojih dejavnostih, povezanih s preskusom ekonomskega ravnovesja, ne bi smel razkriti zaupnih ali poslovno občutljivih informacij, prejetih od zadevnih strani. Zlasti bi moral prikriti take informacije v odločitvi, ki se objavi. Vse odločitve regulatornega organa, vključno z odločitvami o zaupnosti prejetih informacij, so predmet sodnega nadzora v skladu s členom 56(10) Direktive 2012/34/EU.

(21)

Kadar se preskus ekonomskega ravnovesja izvede za novo storitev mednarodnega potniškega prometa, bi si morali zadevni regulatorni organi brez poseganja v načelo neodvisnosti regulatornih organov pri odločanju iz člena 55(1) Direktive 2012/34/EU izmenjevati informacije in sodelovati za razumno razrešitev zadeve.

(22)

Regulatorni organi bi si morali izmenjevati dobre prakse pri uporabi preskusa ekonomskega ravnovesja, da bi sčasoma prilagodili in razvili usklajeno metodologijo v državah članicah, ki je lahko zajeta v členu 57(8) Direktive 2012/34/EU.

(23)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 869/2014 (4) določa merila in postopke za uporabo preskusa glavnega namena in ekonomskega ravnovesja v zvezi z novimi storitvami mednarodnega železniškega potniškega prometa. Vendar je zaradi odpiranja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa preskus glavnega namena zastarel in bi se morala enaka merila in postopki uporabljati za vse nove storitve železniškega potniškega prometa, ne glede na to, ali so notranje ali mednarodne. Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 869/2014 bi bilo zato treba razveljaviti.

(24)

Ker se člena 10 in 11(1) Direktive 2012/34/EU uporabljata od 1. januarja 2019, vendar ne za storitve železniškega prometa, ki se začnejo izvajati pred 12. decembrom 2020, se mora Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 869/2014 po 1. januarju 2019 še naprej uporabljati, a le za nove storitve železniškega potniškega prometa, ki naj bi se začele izvajati pred 12. decembrom 2020. Uporaba Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 869/2014 bi morala biti pogojena s predložitvijo uradnih obvestil prosilcev v roku, ki omogoča razumen čas za dokončanje postopka odobritve in določitve voznega reda, da bi se storitve lahko dejansko začele izvajati pred 12. decembrom 2020.

(25)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 62(1) Direktive 2012/34/EU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa podrobnosti postopka in merila, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali bi nova storitev železniškega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe v železniškem prometu.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja, kadar se je država članica odločila omejiti pravico dostopa iz člena 10(2) Direktive 2012/34/EU za nove storitve železniškega potniškega prometa med danim odhodnim in namembnim krajem, kadar isto progo pokriva ena ali več pogodb o izvajanju javne službe, kot je določeno v členu 11(1) navedene direktive.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„nova storitev železniškega potniškega prometa“ pomeni storitev železniškega potniškega prometa, ki je zasnovana za izvajanje v obliki redne storitve z voznim redom, ki je bodisi popolnoma nova ali pomeni bistveno spremembo obstoječe storitve železniškega potniškega prometa, zlasti v smislu pogostejših storitev ali več postankov, in ki se ne opravlja na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe;

(2)

„preskus ekonomskega ravnovesja“ pomeni postopek ocenjevanja, ki je opisan v členu 11(1) do (4) in členu 11a Direktive 2012/34/EU ter podrobneje opisan v členu 10 in ki ga izvede regulatorni organ na prošnjo enega od subjektov iz člena 11(2) Direktive 2012/34/EU, da bi ugotovil, ali bi predlagana nova storitev železniškega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe;

(3)

„pogodba o izvajanju javne službe“ pomeni pogodbo o izvajanju javne službe, kot je opredeljena v členu 2(i) Uredbe (ES) št. 1370/2007 na področju železniškega prometa;

(4)

„pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1370/2007;

(5)

„neto finančni učinek“ pomeni učinek nove storitve železniškega potniškega prometa na neto bilanco stroškov in prihodkov, ki nastanejo pri izpolnjevanju obveznosti javne službe, določenih v pogodbi o izvajanju javne službe, kar vključuje razumni dobiček;

(6)

„izključna pravica“ pomeni pravico, kakor je opredeljena v členu 2(f) Uredbe (ES) št. 1370/2007.

Člen 4

Uradno obvestilo o načrtovani novi storitvi železniškega potniškega prometa

1.   Prosilec uradno obvesti upravljavce infrastrukture in zadevne regulatorne organe o svoji nameri opravljati novo storitev železniškega potniškega prometa v skladu z rokom iz člena 38(4) Direktive 2012/34/EU.

2.   Regulatorni organi pripravijo in na svojem spletišču objavijo standardni obrazec za objavo, ki ga morajo izpolniti in predložiti prosilci in vsebuje le naslednje informacije:

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registrsko številko prosilca (če je primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

podatke o licenci in varnostnem spričevalu prosilca ali navedbo faze v postopku za njuno pridobitev;

(d)

podrobnosti o progi, z navedbo postaj v odhodnem in namembnem kraju ter vmesnih postaj;

(e)

načrtovani datum začetka delovanja predlagane nove storitve železniškega potniškega prometa;

(f)

okvirni vozni red, pogostost in zmogljivost predlagane nove storitve železniškega potniškega prometa, vključno s predlaganimi časi odhoda in prihoda ter povezavami in vsemi odstopanji glede pogostosti ali postankov od standardnega voznega reda v obeh smereh;

(g)

okvirne informacije o tirnih vozilih, ki jih prosilec namerava uporabljati.

3.   Informacije v zvezi z načrtovanim opravljanjem nove storitve železniške potniškega prometa zajemajo najmanj prva tri leta in, kolikor je mogoče, prvih pet let delovanja. Vendar se regulatorni organ lahko strinja s krajšim rokom.

4.   Regulatorni organ na svojem spletišču objavi standardni obrazec za uradno obvestilo, ki ga je predložil prosilec, in brez nepotrebnega odlašanja ter najpozneje v 10 dneh od prejema popolnega obrazca uradnega obvestila uradno obvesti:

(a)

kateri koli pristojni organ, ki je dodelil pogodbo o izvajanju javne službe za storitev železniškega potniškega prometa na navedeni progi v smislu Direktive 2012/34/EU;

(b)

kateri koli drug zainteresirani pristojni organ, ki ima na podlagi člena 11 Direktive 2012/34/EU pravico omejiti dostop;

(c)

vse prevoznike v železniškem prometu, ki opravljajo storitve na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe na progi nove storitve železniškega potniškega prometa ali nadomestni progi.

5.   Vse informacije, ki jih je prosilec predložil na standardnem obrazcu za uradno obvestilo, in vsa dokazila se regulatornemu organu in upravljavcem infrastrukture pošljejo elektronsko. Vendar regulatorni organ lahko v ustrezno utemeljenih primerih sprejme, da se dokumenti predložijo v papirni obliki.

6.   Če je uradno obvestilo nepopolno, regulatorni organ obvesti prosilca, da se nepopolne prošnje ne bodo upoštevale, in mu da možnost, da prošnjo dopolni v razumnem roku, ki ni daljši od desetih delovnih dni.

Člen 5

Rok za prošnjo za preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Subjekti iz prvega pododstavka člena 11(2) Direktive 2012/34/EU prošnjo za preskus ekonomskega ravnovesja predložijo regulatornemu organu v roku iz navedene določbe.

2.   Kadar je ob prejemu uradnega obvestila prosilca iz člena 4 za pogodbo o izvajanju javne službe, ki zajema isto ali nadomestno progo, ponudba v konkurenčnem razpisnem postopku in je potekel rok za predložitev ponudb pristojnemu organu, lahko subjekti iz člena 11(2) Direktive 2012/34/EU v zvezi s prihodnjo pogodbo o izvajanju javne službe v roku iz odstavka 1 zahtevajo preskus ekonomskega ravnovesja.

To ne posega v uporabo te uredbe za pogodbo o izvajanju javne službe, ki je v času uradnega obvestila prosilca še veljavna.

3.   Če se zahteva za preskus ekonomskega ravnovesja ne predloži v roku iz odstavka 1, regulatorni organ o tem nemudoma obvesti prosilca in upravljavca infrastrukture. Upravljavec infrastrukture obdela prošnjo za dostop v skladu z oddelkom 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU.

Člen 6

Pogodbe o izvajanju javne službe z izključnimi pravicami

Če je pristojni organ prevozniku v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe, dodelil izključne pravice v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1370/2007, obstoj takšnih pravic ne izključuje možnosti, da se prosilcu odobri dostop do izvajanja nove storitve železniškega potniškega prometa, če dostop ne bi ogrozil gospodarskega ravnovesja pogodbe o izvajanju javne službe.

Pri izvajanju preskusa v skladu s členom 10 regulatorni organ ustrezno upošteva vrednost vseh takih izključnih pravic.

Člen 7

Zahteve v zvezi z informacijami za preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Subjekt, ki zaprosi za preskus ekonomskega ravnovesja, predloži naslednje informacije:

(a)

ime, naslov, pravno obliko in registrsko številko subjekta prosilca (če je to primerno);

(b)

kontaktne podatke osebe, pristojne za vprašanja;

(c)

utemeljitev, da bi nova storitev železniškega potniškega prometa ogrozila ekonomsko ravnovesje pogodbe;

(d)

kopijo pogodbe o izvajanju javne storitve, če je subjekt prosilec pristojni organ ali prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe.

2.   Regulatorni organ lahko zahteva vse potrebne informacije, kar na primer vključuje:

(a)

od pristojnega organa:

(1)

relevantni promet, napovedi povpraševanja in prihodkov, vključno z metodologijo napovedovanja;

(2)

kadar je primerno, metodologijo in podatke, ki se uporabljajo za izračun neto finančnega učinka v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1370/2007 in Prilogo k navedeni uredbi;

(b)

od prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe:

(1)

kopijo pogodbe o izvajanju javne službe, če ni bila predložena na podlagi točke (d) odstavka 1,

(2)

poslovni načrt podjetja za progo, zajeto v pogodbi o izvajanju javne službe, ali nadomestno progo;

(3)

relevantni promet, napovedi povpraševanja in prihodkov, vključno z metodologijo napovedovanja;

(4)

informacije o prihodkih in stopnjah dobička, ki jih podjetje pridobi na progi, ki je zajeta v pogodbi o izvajanju javne službe, ali nadomestni progi;

(5)

informacije o voznem redu za storitve, vključno s časi odhodov, vmesnimi postanki, časi prihodov in povezavami;

(6)

predvideno prožnost storitev (npr. cenovna prožnost, prožnost v zvezi s kakovostjo storitev);

(7)

strošek kapitala in operativni stroški za storitve, opravljene na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe, ter spremembe stroškov in povpraševanja zaradi nove storitve železniškega potniškega prometa;

(c)

informacije prosilca o njegovih načrtih za opravljanje nove storitve železniškega potniškega prometa, kar vključuje:

(1)

poslovni načrt;

(2)

napoved potniškega prometa in prihodkov, vključno z metodologijo napovedovanja;

(3)

strategije oblikovanja cen;

(4)

ureditve izdajanja vozovnic;

(5)

specifikacije tirnih vozil (tj. faktor obremenitve, število sedežev, konfiguracija vozil);

(6)

strategijo trženja;

(d)

od upravljavca infrastrukture:

(1)

informacije o zadevnih progah ali odsekih za zagotovitev, da lahko nova storitev železniškega potniškega prometa deluje na zadevni infrastrukturi;

(2)

informacije o morebitnih učinkih na učinkovitost in odpornost predlagane nove storitve železniškega potniškega prometa;

(3)

oceno učinkov na uporabo zmogljivosti,

(4)

načrte za razvoj infrastrukture v zvezi s progami, ki jih zajema predlagana nova storitev železniškega potniškega prometa, vključno z navedbo časa, ko se bodo taki načrti izvajali,

(5)

informacije o zadevnih okvirnih sporazumih, sklenjenih ali v obravnavi, zlasti s podjetjem, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe.

Te obveznosti upravljavca infrastrukture v zvezi z informacijami iz prvega pododstavka tega odstavka točke (d) ne posegajo v njegove obveznosti na podlagi postopka dodeljevanja iz oddelka 3 poglavja IV Direktive 2012/34/EU.

3.   Vse informacije se regulatornemu organu pošljejo elektronsko. Vendar regulatorni organ lahko v ustrezno utemeljenih primerih sprejme, da se dokumenti predložijo v papirni obliki.

Člen 8

Zaupnost

1.   Regulatorni organ ne sme razkriti poslovno občutljivih informacij, ki jih prejme od zadevnih strani v zvezi s preskusom ekonomskega ravnovesja.

2.   Subjekt, ki zahteva preskus ekonomskega ravnovesja, in prosilec utemeljita kakršno koli predlagano nerazkritje poslovno občutljivih informacij v času posredovanja informacij regulatornemu organu. Take informacije lahko zajemajo zlasti tehnične ali finančne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami podjetja, poslovnim načrtom, stroškovnimi strukturami, strategijami trženja in oblikovanja cen, viri dobave in tržnimi deleži. Regulatorni organ vse poslovno občutljive informacije iz svoje odločitve prikrije pred svojim uradnim obvestilom in objavo v skladu s členom 11(5). Informacije, ki so vključene v standardni obrazec za uradno obvestilo in kot so določene v členu 4(2), se ne štejejo za poslovno občutljive.

3.   Če regulatorni organ ugotovi, da razlogov za nerazkritje, predloženih na podlagi odstavka 2, ni mogoče sprejeti, navedeno odločitev pisno utemelji in sporoči stranki, ki zahteva zaupnost, najmanj dva tedna pred sprejetjem odločitve iz člena 11(1).

4.   Odločitev regulatornega organa o zaupnosti je predmet sodnega nadzora v skladu s členom 56(10) Direktive 2012/34/EU. Regulatorni organ spornih informacij ne razkrije, dokler nacionalno sodišče ne izda sodbe o zaupnosti.

Člen 9

Postopek za preskus ekonomskega ravnovesja

1.   Regulatorni organ lahko v enem mesecu od prejema prošnje od subjekta prosilca za preskus ekonomskega ravnovesja zahteva, da mu predloži dodatne informacije, za katere meni, da so potrebne v skladu s členom 7(2). Subjekt prosilec take informacije predloži v razumnem roku, ki ga določi regulatorni organ. Če regulatorni organ meni, da prejete dodatne informacije ne zadostujejo, lahko zahteva še nadaljnje informacije.

2.   Če so šest tednov pred rokom za prejem prošenj za dodelitev zmogljivosti, določenih v skladu s točko 3 Priloge VII k Direktivi 2012/34/EU, informacije, ki jih predloži subjekt prosilec, še vedno nepopolne, regulatorni organ preskus izvede na podlagi razpoložljivih informacij. Vendar če regulatorni organ meni, da informacije ne zadostujejo za izvedbo preskusa, prošnjo zavrne.

3.   Regulatorni organ v enem mesecu po prejemu prošnje za preskus ekonomskega ravnovesja od drugih strank iz člena 7(2) zahteva tudi, da mu predložijo informacije, potrebne za izvedbo preskusa v skladu z navedeno določbo, kolikor je razumno, da zadevna stran take informacije lahko zagotovi. Kadar so tako predložene informacije nepopolne, lahko regulatorni organ zahteva dodatna pojasnila, v katerih določi razumne roke.

4.   Če šest tednov pred končnim datumom za prejem zahtev po zmogljivosti, določenih v skladu s točko 3 Priloge VII k Direktivi 2012/34/EU, informacije, ki jih predloži prosilec, ki prosi za dostop, še vedno niso popolne, regulatorni organ preskus opravi na podlagi razpoložljivih informacij. Vendar če regulatorni organ meni, da informacije prosilca ne zadostujejo za izvedbo preskusa, sprejme odločitev, s katero se dostop zavrne.

5.   Kadar podjetje, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe, ni subjekt prosilec in kadar so šest tednov pred rokom za prejem prošenj za dodelitev zmogljivosti, določenih v skladu s točko 3 Priloge VII k Direktivi 2012/34/EU, informacije, ki jih predloži to podjetje, še vedno nepopolne, regulatorni organ preskus izvede na podlagi razpoložljivih informacij. Vendar če regulatorni organ meni, da informacije ne zadostujejo za izvedbo preskusa, sprejme odločitev, s katero se dostop odobri.

6.   Regulatorni organ sprejme odločitev v šestih tednih od prejema vseh ustreznih informacij, v vsakem primeru pa pred rokom za prejem prošenj za dodelitev zmogljivosti, določenih v skladu s točko 3 Priloge VII k Direktivi 2012/34/EU. Regulatorni organ o svoji odločitvi brez odlašanja obvesti upravljavca infrastrukture.

7.   Kadar se prošnja za preskus ekonomskega ravnovesja predloži v skladu s členom 5(2) v zvezi s pogodbo o izvajanju javne službe, ki je v konkurenčnem razpisnem postopku, lahko regulatorni organ začasno ustavi obravnavo predlagane vloge za novo storitev železniškega potniškega prometa za največ 12 mesecev od prejema uradnega obvestila prosilca o novi storitvi železniškega potniškega prometa ali do zaključka razpisnega postopka, kar koli je prej.

Člen 10

Vsebina preskusa ekonomskega ravnovesja in merila za ocenjevanje

1.   Regulatorni organ oceni, ali bi bilo zaradi predlagane nove storitve železniškega potniškega prometa ogroženo ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe. Šteje se, da je ekonomsko ravnovesje ogroženo, kadar bi imela nova storitev železniškega potniškega prometa bistven negativen učinek na najmanj enega od naslednjih elementov:

(a)

dobičkonosnost storitev, ki jih prevoznik v železniškem prometu opravlja po pogodbi o izvajanju javne službe;

(b)

neto stroške pristojnega organa, ki je dodelil pogodbo o izvajanju javne službe.

2.   Analiza se nanaša na celotno pogodbo o izvajanju javne službe za ves čas njenega trajanja in ne na posamezne storitve, ki se opravljajo na njeni podlagi. Uporabljajo se lahko vnaprej določeni pragovi ali posebna merila, vendar ne strogo ali ločeno od drugih meril.

3.   Regulatorni organ oceni neto finančni učinek nove storitve železniškega potniškega prometa na pogodbo o izvajanju javne službe. Analiza stroškov in prihodkov, ustvarjenih z opravljanjem storitev, ki jih zajema pogodba o izvajanju javne službe, po vstopu nove storitve železniškega potniškega prometa na trg vključuje naslednje elemente:

(a)

razliko v stroških in prejetih prihodkih, ki jih ima prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo o izvajanju javne službe (vključno z vsemi prihranki pri stroških, kot so tisti, ki izhajajo iz nezamenjave tirnih vozil, ki se bližajo koncu svoje življenjske dobe, ali osebja, čigar pogodba se izteče);

(b)

finančne učinke, ki zaradi predlagane nove storitve železniškega potniškega prometa na podlagi pogodbe o izvajanju javne službe nastanejo v omrežju (kot so novi potniki, ki bi bili lahko zainteresirani za povezavo z regionalno storitvijo, ki jo zajema pogodba o izvajanju javne službe);

(c)

morebitne konkurenčne odzive prevoznikov v železniškem prometu, ki izvajajo pogodbo o izvajanju javne službe;

(d)

učinek na ustrezne naložbe prevoznika v železniškem prometu ali pristojnih organov, na primer naložbe v tirna vozila;

(e)

vrednost vseh obstoječih izključnih pravic.

4.   Regulatorni organ oceni pomembnost učinka, pri čemer upošteva zlasti veljavne pogodbene ureditve med pristojnim organom in prevoznikom v železniškem prometu, ki opravlja javno službo, vključno po potrebi višino nadomestila, določenega v skladu s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1370/2007 ali na podlagi konkurenčne dodelitve, in vse mehanizme za delitev tveganj, kot so tveganja glede prometa in prihodkov.

5.   Regulatorni organ oceni tudi:

(a)

kratkoročne in dolgoročne neto koristi za stranke zaradi nove storitve železniškega potniškega prometa;

(b)

učinek nove storitve železniškega potniškega prometa na učinkovitost in kakovost storitev železniškega prometa;

(c)

učinek nove storitve železniškega potniškega prometa na načrtovanje voznega reda storitev v železniškem prometu;

6.   Kadar regulatorni organ proučuje več prošenj za dostop, lahko do prejetih prošenj zavzame različna stališča na podlagi njihovih učinkov na ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe, konkurenčne učinke, neto koristi za stranke in učinke na omrežje ter njihove kumulativne učinke na ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe.

7.   Ocena, izvedena v skladu s tem členom, ne posega v obveznost regulatornega organa, da nacionalnim organom sporoči vprašanja državne pomoči v skladu z drugim pododstavkom člena 56(12) Direktive 2012/34/EU.

Člen 11

Rezultat preskusa ekonomskega ravnovesja

1.   Regulatorni organ na podlagi rezultata preskusa ekonomskega ravnovesja, izvedenega v skladu s členoma 9 in 10, sprejme odločitev iz člena 11(2) Direktive 2012/34/EU, na podlagi katere se pravica dostopa do železniške infrastrukture dodeli, spremeni in odobri le pod določenimi pogoji ali se zavrne.

2.   Kadar bi bilo ekonomsko ravnovesje pogodbe o izvajanju javne službe zaradi nove storitve železniškega potniškega prometa ogroženo, regulatorni organ:

(a)

kot je ustrezno, navede mogoče spremembe navedene nove storitve železniškega potniškega prometa, kot so sprememba pogostosti, poti, vmesnih postankov ali voznega reda, ki bi zagotovile, da so pogoji za odobritev pravice dostopa iz člena 10(2) Direktive 2012/34/EU izpolnjeni, in/ali

(b)

lahko pristojnim organom izda priporočila, kadar je to ustrezno glede na neto koristi za stranke iz točke (a) člena 10(5) te uredbe, glede drugih sprememb, ki niso povezane z novo storitvijo potniškega prometa in bi zagotovile, da so izpolnjeni pogoji za odobritev pravice dostopa.

3.   Kadar prošnja za dostop zadeva opravljanje nove storitve, kot je opredeljena v členu 3(36) Direktive 2012/34/EU, po postopku in analizi iz te uredbe regulatorni organ ravna v skladu s členom 11a Direktive 2012/34/EU.

4.   V okoliščinah, opisanih v drugem pododstavku člena 5(2), kadar preskus ekonomskega ravnovesja za obstoječo pogodbo o izvajanju javne službe pokaže, da se dostop lahko odobri, je dostop časovno omejen do izida preskusa ekonomskega ravnovesja, ki se opravi v skladu s prvim odstavkom člena 5(2) in členom 9(7).

5.   Regulatorni organ subjektom, navedenim v členu 11(3) Direktive 2012/34/EU, uradno sporoči nezaupno različico svoje odločitve in jo objavi na svojem spletišču.

Člen 12

Sodelovanje med regulatornimi organi, pristojnimi za predlagano novo storitev mednarodnega potniškega prometa

1.   Regulatorni organ po prejemu uradnega obvestila prosilca, da namerava začeti izvajati novo storitev mednarodnega potniškega prometa, o tem obvesti druge regulatorne organe, ki so pristojni za progo predlagane nove storitve. Zadevni regulatorni organi preverijo prejete informacije in se medsebojno obvestijo o kakršnih koli neskladjih.

2.   Po prejemu prošnje subjektov iz člena 11(2) Direktive 2012/34/EU za preskus ekonomskega ravnovesja regulatorni organ o tem obvesti druge pristojne regulatorne organe.

3.   Regulatorni organi si medsebojno izmenjujejo rezultate svojih zadevnih preskusov ekonomskega ravnovesja, da bi drugim regulatornim organom dali dovolj priložnosti za predložitev pripomb k rezultatom navedenih preskusov, preden so zaključeni. Za reševanje zadeve sodelujejo v skladu s členom 57 Direktive 2012/34/EU.

4.   Regulatorni organi pri vsaki izmenjavi informacij o preskusih upoštevajo zaupnost poslovno občutljivih informacij, ki jih posredujejo strani, ki sodelujejo pri teh preskusih. Uporabijo lahko le informacije v zvezi z zadevnim primerom.

Člen 13

Pristojbine

Država članica ali regulatorni organ lahko določi, da subjekt plača pristojbino za preskus ekonomskega ravnovesja, ki ga zahteva.

Člen 14

Metodologija

1.   Regulatorni organ za opravljanje preskusa uporabi jasno, pregledno in nediskriminatorno metodologijo in jo objavi na svojem spletišču.

2.   Regulatorni organi si izmenjujejo izkušnje in dobre prakse uporabe svojih ustreznih metodologij v okviru mreže iz člena 57(1) Direktive 2012/34/EU.

Člen 15

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 869/2014 se razveljavi z učinkom od 12. decembra 2020. Za uradna obvestila prosilcev, prejeta po 1. januarju 2019, se uporablja le, kadar se predložijo dovolj vnaprej, da bi se nove storitve železniškega potniškega prometa lahko začele izvajati pred 12. decembrom 2020.

Člen 16

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019, pravočasno za operativni vozni red, ki začne veljati 12. decembra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 32.

(2)  Direktiva (EU) 2016/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (UL L 352, 23.12.2016, str. 1).

(3)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 869/2014 z dne 11. avgusta 2014 o novih storitvah železniškega potniškega prometa (UL L 239, 12.8.2014, str. 1).


21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/15


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1796

z dne 20. novembra 2018

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede podaljšanja obdobij odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klorpirifos, klorpirifos-metil, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, dimoksistrobin, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, mankozeb, mekoprop-P, metiram, nikosulfuron, oksamil, pikloram, piraklostrobin, piriproksifen in tritosulfuron

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1) ter zlasti prvega odstavka člena 17 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 540/2011 (2) določa aktivne snovi, ki se štejejo za registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009.

(2)

Obdobja odobritve aktivnih snovi klorpirifos, klorpirifos-metil, dimoksistrobin, mankozeb, mekoprop-P, metiram, oksamil in piraklostrobin so bila nazadnje podaljšana z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/84 (3). Obdobja odobritve navedenih snovi se iztečejo 31. januarja 2019.

(3)

Obdobje odobritve aktivne snovi tritosulfuron se izteče 30. novembra 2018.

(4)

Obdobja odobritve aktivnih snovi amidosulfuron, bifenoks, klofentezin, dikamba, difenokonazol, diflubenzuron, diflufenikan, fenoksaprop-P, fenpropidin, lenacil, nikosulfuron, pikloram in piriproksifen se iztečejo 31. decembra 2018.

(5)

Vloge za podaljšanje odobritve navedenih snovi so bile vložene v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 844/2012 (4).

(6)

Ker se je ocenjevanje navedenih snovi zavleklo iz razlogov, na katere vlagatelji ne morejo vplivati, bo odobritev navedenih snovi verjetno potekla, preden bo sprejeta odločitev o podaljšanju njihove odobritve. Zato je treba podaljšati njihova obdobja odobritve.

(7)

Glede na cilj prvega odstavka člena 17 Uredbe (ES) št. 1107/2009 v zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo, ki določa, da se odobritev aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi ne podaljša, ker merila za odobritev niso izpolnjena, Komisija določi isti datum veljavnosti kot pred to uredbo ali datum začetka veljavnosti Uredbe, ki določa, da se odobritev aktivne snovi ne podaljša, odvisno od tega, kateri datum je poznejši. V zvezi s primeri, v katerih Komisija sprejme uredbo o podaljšanju odobritve aktivne snovi iz Priloge k tej uredbi, bo Komisija poskusila določiti, kot je ustrezno v danih okoliščinah, najzgodnejši možni datum začetka uporabe.

(8)

Ob upoštevanju, da se odobritev aktivne snovi tritosulfuron izteče 30. novembra 2018, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej.

(9)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. novembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 309, 24.11.2009, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 540/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede seznama registriranih aktivnih snovi (UL L 153, 11.6.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/84 z dne 19. januarja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 v zvezi s podaljšanjem obdobij odobritve za aktivne snovi klorpirifos, klorpirifos-metil, klotianidin, bakrove spojine, dimoksistrobin, mankozeb, mekoprop-P, metiram, oksamil, petoksamid, propikonazol, propineb, propizamid, piraklostrobin in zoksamid (UL L 16, 20.1.2018, str. 8).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 844/2012 z dne 18. septembra 2012 o opredelitvi določb, potrebnih za izvedbo postopka podaljšanja odobritve aktivnih snovi, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 252, 19.9.2012, str. 26).


PRILOGA

Del A Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 540/2011 se spremeni:

(1)

v šestem stolpcu vrstice 57 se za mekoprop-P datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(2)

v šestem stolpcu vrstice 81 se za piraklostrobin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(3)

v šestem stolpcu vrstice 111 se za klorpirifos datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(4)

v šestem stolpcu vrstice 112 se za klorpirifos-metil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(5)

v šestem stolpcu vrstice 114 se za mankozeb datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(6)

v šestem stolpcu vrstice 115 se za metiram datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(7)

v šestem stolpcu vrstice 116 se za oksamil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(8)

v šestem stolpcu vrstice 128 se za dimoksistrobin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. januar 2020“;

(9)

v šestem stolpcu vrstice 169 se za amidosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(10)

v šestem stolpcu vrstice 170 se za nikosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(11)

v šestem stolpcu vrstice 171 se za klofentezin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(12)

v šestem stolpcu vrstice 172 se za dikambo datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(13)

v šestem stolpcu vrstice 173 se za difenokonazol datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(14)

v šestem stolpcu vrstice 174 se za diflubenzuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(15)

v šestem stolpcu vrstice 176 se za lenacil datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(16)

v šestem stolpcu vrstice 178 se za pikloram datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(17)

v šestem stolpcu vrstice 179 se za piriproksifen datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(18)

v šestem stolpcu vrstice 180 se za bifenoks datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(19)

v šestem stolpcu vrstice 181 se za diflufenikan datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(20)

v šestem stolpcu vrstice 182 se za fenoksaprop-P datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(21)

v šestem stolpcu vrstice 183 se za fenpropidin datum veljavnosti registracije nadomesti z „31. december 2019“;

(22)

v šestem stolpcu vrstice 186 se za tritosulfuron datum veljavnosti registracije nadomesti z „30. november 2019“.


SKLEPI

21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/18


SKLEP SVETA (SZVP) 2018/1797

z dne 19. novembra 2018

o spremembi in posodobitvi Sklepa (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 46(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017 o vzpostavitvi stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in določitvi seznama vključenih držav članic (1),

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 11. decembra 2017 sprejel Sklep (SZVP) 2017/2315.

(2)

Točka (e) člena 4(2) Sklepa (SZVP) 2017/2315 določa, da Svet pripravi seznam projektov, ki se bodo oblikovali v okviru stalnega strukturiranega sodelovanja (PESCO) in bodo hkrati odražali podporo razvoju zmogljivosti ter zagotavljali znatno podporo v okviru sredstev in zmogljivosti za operacije in misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

(3)

Svet je 6. marca 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/340 o pripravi seznama projektov, ki se bodo oblikovali v okviru PESCO (2).

(4)

Svet je 6. marca 2018 sprejel Priporočilo o časovnem načrtu za izvajanje PESCO (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočilo).

(5)

Odstavek 9 priporočila je določil, da bi moral Svet seznam projektov PESCO posodobiti do novembra 2018, tako da bo vključeval tudi naslednji sklop projektov, in sicer v skladu s postopkom iz člena 5 Sklepa (SZVP) 2017/2315, ki zlasti določa, da lahko visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) na podlagi ocene, ki jo predloži sekretariat PESCO, poda priporočilo za opredelitev in ocenitev projektov PESCO, da lahko Svet sprejme sklep na podlagi vojaškega nasveta Vojaškega odbora Evropske unije (VOEU).

(6)

Svet je 25. junija 2018 sprejel Sklep (SZVP) 2018/909 o določitvi skupnih pravil za upravljanje projektov PESCO (4).

(7)

Visoki predstavnik je 11. oktobra 2018 Svetu predložil priporočilo za opredelitev in ocenitev predlaganih projektov v okviru PESCO.

(8)

Politični in varnostni odbor se je 13. novembra 2018 dogovoril o priporočilih iz vojaškega nasveta VOEU o priporočilu visokega predstavnika za opredelitev in ocenitev predlaganih projektov v okviru PESCO.

(9)

Svet bi zato moral spremeniti in posodobiti Sklep (SZVP) 2018/340 –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep (SZVP) 2018/340 se spremeni:

(1)

v členu 1 se na seznam dodajo naslednji projekti:

„18.

Helikoptersko usposabljanje v vročini in na višini (usposabljanje H3)

19.

Skupna obveščevalna akademija EU

20.

Testni in ocenjevalni centri EU

21.

Integrirani zemeljski sistemi brez posadke (UGS)

22.

Kopenski bojni raketni sistemi EU za delovanje zunaj vidnega polja

23.

Modularni paket premestljivih zmogljivosti za podvodno posredovanje (DIVEPACK)

24.

Evropski daljinsko vodeni zrakoplovni sistem za srednje višine in z dolgo avtonomijo – evropski MALE RPAS (Eurodrone)

25.

Evropski jurišni helikopter TIGER Mark III

26.

Obramba pred brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi (C-UAS)

27.

Evropska platforma za zračne ladje v višjih zračnih plasteh (EHAAP) – trajna izvidniško-obveščevalna zmogljivost

28.

Premestljivi štab za taktično poveljevanje in kontrolo sil za specialno delovanje za manjše združene operacije – (SOCC) za SJO

29.

Zmogljivosti za elektronsko bojevanje in program interoperabilnosti za prihodnje sodelovanje pri skupnih izvidniško-obveščevalnih dejavnostih

30.

Kemični, biološki, radiološki in jedrski nadzor kot storitev (CBRN SaaS)

31.

Skupne baze

32.

Geometeorološki in oceanografski podporni element za koordinacijo GeoMETOC (GMSCE)

33.

Radionavigacijska rešitev EU (EURAS)

34.

Evropska mreža za vojaški nadzor in situacijsko zavedanje v vesolju (EU-SSA-N)“;

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Seznam članic projekta za vsak posamezen projekt se nahaja v Prilogi I.“;

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Za namene obveščanja je v Prilogi II prikazan konsolidaran posodobljen seznam članic projekta za vsak posamezen projekt.“;

(4)

Priloga se spremeni:

(a)

preštevilči se v „Priloga I“;

(b)

vnosi iz Priloge I k temu sklepu se dodajo v tabelo;

(5)

besedilo iz Priloge II k temu sklepu se doda kot Priloga II.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 19. novembra 2018

Za Svet

Predsednica

F. MOGHERINI


(1)  UL L 331, 14.12.2017, str. 57.

(2)  UL L 65, 8.3.2018, str. 24.

(3)  UL C 88, 8.3.2018, str. 1.

(4)  UL L 161, 26.6.2018, str. 37.


PRILOGA I

Projekt

Članice projekta

„18.

Helikoptersko usposabljanje v vročini in na višini (usposabljanje H3)

Grčija, Italija, Romunija

19.

Skupna obveščevalna akademija EU

Grčija, Ciper

20.

Testni in ocenjevalni centri EU

Francija, Švedska, Španija, Slovaška

21.

Integrirani zemeljski sistemi brez posadke (UGS)

Estonija, Belgija, Češka, Španija, Francija, Latvijia, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska

22.

Kopenski bojni raketni sistemi EU za delovanje zunaj vidnega polja

Francija, Belgija, Ciper

23.

Modularni paket premestljivih zmogljivosti za podvodno posredovanje (DIVEPACK)

Bolgarija, Grčija, Francija

24.

Evropski daljinsko vodeni zrakoplovni sistem za srednje višine in z dolgo avtonomijo – evropski MALE RPAS (Eurodrone)

Nemčija, Češka, Španija, Francija, Italija

25.

Evropski jurišni helikopter TIGER Mark III

Francija, Nemčija, Španija

26.

Obramba pred brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi (C-UAS)

Italija, Češka

27.

Evropska platforma za zračne ladje v višjih zračnih plasteh (EHAAP) – trajna izvidniško-obveščevalna zmogljivost

Italija, Francija

28.

Premestljivi štab za taktično poveljevanje in kontrol sil za specialno delovanje za manjše združene operacije – (SOCC) za SJO

Grčija, Ciper

29.

Zmogljivosti za elektronsko bojevanje in program interoperabilnosti za prihodnje sodelovanje pri skupnih izvidniško-obveščevalnih dejavnostih

Češka, Nemčija

30.

Kemični, biološki, radiološki in jedrski nadzor kot storitev (CBRN SaaS)

Avstrija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija

31.

Skupne baze

Francija, Belgija, Češka, Nemčija, Španija, Nizozemska

32.

Geometeorološki in oceanografski podporni element za koordinacijo GeoMETOC (GMSCE)

Nemčija, Grčija, Francija, Romunija

33.

Radionavigacijska rešitev EU (EURAS)

Francija, Belgija, Nemčija, Španija, Italija

34.

Evropska mreža za vojaški nadzor in situacijsko zavedanje v vesolju (EU-SSA-N)

Italija, Francija“


PRILOGA II

PRILOGA II

KONSOLIDARAN POSODOBLJEN SEZNAM ČLANIC PROJEKTA ZA VSAK POSAMEZEN PROJEKT

Projekt

Članice projekta

1.

Evropsko zdravstveno poveljstvo

Nemčija, Češka, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Švedska

2.

Evropske varne programsko definirane zveze (ESSOR)

Francija, Belgija, Nemčija, Španija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Finska

3.

Mreža logističnih vozlišč v Evropi in podpora za operacije

Nemčija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Slovenija, Slovaška

4.

Vojaška mobilnost

Nizozemska, Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska

5.

Strokovni center za misije Evropske unije za usposabljanje (EU TMCC)

Nemčija, Belgija, Češka, Irska, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Avstrija, Romunija, Švedska

6.

Evropski center za certificiranje usposabljanja za evropske vojske

Italija, Grčija

7.

Energetska operativna funkcija (EOF)

Francija, Belgija, Španija, Italija

8.

Sveženj razmestljivih vojaških zmogljivosti za pomoč ob nesrečah

Italija, Grčija, Španija, Hrvaška, Avstrija

9.

Pomorski (pol-) avtonomni sistemi za protiminsko delovanje (MAS MCM)

Belgija, Grčija, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija

10.

Pristaniški in pomorski nadzor in zaščita (HARMSPRO)

Italija, Grčija, Poljska, Portugalska

11.

Izpopolnitev pomorskega nadzora

Grčija, Bolgarija, Irska, Španija, Hrvaška, Italija, Ciper

12.

Platforma za izmenjavo informacij v zvezi s kibernetskimi grožnjami in odzivanjem na incidente

Grčija, Španija, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Portugalska

13.

Enote za hitro odzivanje na kibernetske grožnje in medsebojna pomoč na področju kibernetske varnosti

Litva, Estonija, Španija, Francija, Hrvaška, Nizozemska, Poljska, Romunija, Finska

14.

Sistem strateškega poveljevanja in nadzorovanja (C2) za misije in operacije SVOP

Španija, Francija, Nemčija, Italija, Portugalska

15.

Pehotno bojno oklepno vozilo / amfibijsko udarno vozilo / lahko oklepno vozilo

Italija, Grčija, Slovaška

16.

Posredna strelna podpora (EvroArtilerija)

Slovaška, Italija

17.

Operativno jedro za odzivanje na krize pri EUFOR (EUFOR CROC)

Nemčija, Španija, Francija, Italija, Ciper

18.

Helikoptersko usposabljanje v vročini in na višini (usposabljanje H3)

Grčija, Italija, Romunija

19.

Skupna obveščevalna akademija EU

Grčija, Ciper

20.

Testni in ocenjevalni centri EU

Francija, Švedska, Španija, Slovaška

21.

Integrirani zemeljski sistemi brez posadke (UGS)

Estonija, Belgija, Češka, Španija, Francija, Latvijia, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Finska

22.

Kopenski bojni raketni sistemi EU za delovanje zunaj vidnega polja

Francija, Belgija, Ciper

23.

Modularni paket premestljivih zmogljivosti za podvodno posredovanje (DIVEPACK)

Bolgarija, Grčija, Francija

24.

Evropski daljinsko vodeni zrakoplovni sistem za srednje višine in z dolgo avtonomijo – evropski MALE RPAS (Eurodrone)

Nemčija, Češka, Španija, Francija, Italija

25.

Evropski jurišni helikopter TIGER Mark III

Francija, Nemčija, Španija

26.

Obramba pred brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi (C-UAS)

Italija, Češka

27.

Evropska platforma za zračne ladje v višjih zračnih plasteh (EHAAP) – trajna izvidniško-obveščevalna zmogljivost

Italija, Francija

28.

Premestljivi štab za taktično poveljevanje in kontrolo sil za specialno delovanje za manjše združene operacije – (SOCC) za SJO

Grčija, Ciper

29.

Zmogljivosti za elektronsko bojevanje in program interoperabilnosti za prihodnje sodelovanje pri skupnih izvidniško-obveščevalnih dejavnostih

Češka, Nemčija

30.

Kemični, biološki, radiološki in jedrski nadzor kot storitev (CBRN SaaS)

Avstrija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija

31.

Skupne baze

Francija, Belgija, Češka, Nemčija, Španija, Nizozemska

32.

Geometeorološki in oceanografski podporni element za koordinacijo GeoMETOC (GMSCE)

Nemčija, Grčija, Francija, Romunija

33.

Radionavigacijska rešitev EU (EURAS)

Francija, Belgija, Nemčija, Španija, Italija

34.

Evropska mreža za vojaški nadzor in situacijsko zavedanje v vesolju (EU-SSA-N)

Italija, Francija


NOTRANJI AKTI IN POSLOVNIKI

21.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 294/23


SPREMEMBE PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE POSLOVNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA

SPLOŠNO SODIŠČE

na podlagi člena 224 svojega poslovnika;

na podlagi Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča;

ob upoštevanju sprememb Poslovnika, ki jih je Splošno sodišče sprejelo 11. julija 2018 (1), in odločbe Splošnega sodišča o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia, ki jo je Splošno sodišče prav tako sprejelo 11. julija 2018 (2);

ob upoštevanju, da bo na podlagi teh aktov aplikacija e-Curia 1. decembra 2018 postala izključni način izmenjave dokumentov med zastopniki strank in sodnim tajništvom Splošnega sodišča;

ob upoštevanju, da je treba zato prilagoditi nekatere točke Praktičnih določb za izvajanje;

ob upoštevanju, da je tudi z vidika strank in sodišča zaželeno, da se zagotovijo pojasnila glede izračuna rokov, predložitve predlogov za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb, uporabe tehničnih sredstev med obravnavo in tega, kako lahko osebe, ki nimajo statusa zastopnika, prevzamejo besedo;

ob upoštevanju, da je treba črtati vsa sklicevanja na pritožbe, vložene pri Splošnem sodišču zoper odločbe Sodišča za uslužbence Evropske unije, na podlagi Uredbe (EU, Euratom) 2016/1192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o prenosu pristojnosti za odločanje o sporih med Evropsko unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji na Splošno sodišče (3);

ob upoštevanju, da spremembe, vključene v veljavno besedilo Praktičnih določb za izvajanje, zaradi boljše preglednosti upravičujejo preštevilčenje točk in posodobitev navzkrižnega sklicevanja;

SPREJME TE SPREMEMBE PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE POSLOVNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA:

Člen 1

Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (4) se spremenijo tako:

1.

Na koncu desete uvodne izjave se po besedilu „na podlagi člena 105(11) Poslovnika“ vstavi ta opomba:

„Odločba Splošnega sodišča (EU) 2016/2387 z dne 14. septembra 2016 o pravilih o varnosti za podatke ali dokazila, predložena v skladu s členom 105(1) oziroma (2) Poslovnika (UL L 355, 24.12.2016, str. 18) (v nadaljevanju: odločba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2016).“

2.

Po deseti uvodni izjavi se kot enajsta uvodna izjava doda to besedilo:

„ob upoštevanju, da so pravila o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia navedena v odločbi, ki jo je Splošno sodišče sprejelo na podlagi člena 56a(2) Poslovnika;“.

3.

K enajsti uvodni izjavi se doda ta opomba:

„Odločba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018 o vlaganju in vročanju procesnih aktov prek aplikacije e-Curia (UL L 240, 25.9.2018, str. 72) (v nadaljevanju: odločba Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018).“

4.

V zadnji uvodni izjavi, ki se začenja z besedama „po posvetovanju“, se po besedilu „Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)“ doda to besedilo „, ki je postal Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO),“.

5.

V točki 7 se besedilo „Zunaj uradnih ur sodnega tajništva se lahko procesni akti kadar koli podnevi ali ponoči veljavno vložijo“ nadomesti z besedilom „Zunaj uradnih ur sodnega tajništva se lahko priloga iz člena 72(4) Poslovnika in procesni akt iz člena 147(6) Poslovnika kadar koli podnevi ali ponoči veljavno vložita“.

6.

V točki 9 se besedilo „odločba Splošnega sodišča, sprejeta na podlagi člena 105(11) Poslovnika“ nadomesti z besedilom „odločba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2016“.

7.

V točki 13:

(a)

se besedilo „se naredi na izvirniku procesnega akta, ki ga stranke vložijo, ali na različici, ki se šteje za izvirnik tega akta2, in na vsakem prepisu, ki se jim vroči.“ nadomesti z besedilom „se naredi na procesnem aktu, ki se vloži v spis v zadevi, in na vsakem prepisu, ki se vroči strankam.“;

(b)

se črta opomba.

8.

Točke od 14 do 270 in naslovi, ki se nanje nanašajo, se nadomestijo s tem besedilom:

„14.

Dan vložitve, naveden v točki 13 zgoraj, je – odvisno od primera – dan iz člena 5 odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018, dan, ko je sodno tajništvo akt prejelo, dan iz točke 7 zgoraj ali dan iz člena 3, druga alinea, odločbe Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2016. V primerih iz člena 54, prvi odstavek, Statuta je dan vložitve, naveden v točki 13 zgoraj, dan vložitve procesnega akta prek e-Curie pri sodnem tajniku Sodišča, ali če gre za vložitev iz člena 147(6) Poslovnika, dan vložitve akta pri sodnem tajniku Sodišča.

15.

V skladu s členom 125c Poslovnika se dokazila, predložena v postopku mirnega reševanja sporov iz členov od 125a do 125d Poslovnika, vpišejo v poseben vpisnik, za kateri ne velja ureditev iz členov 36 in 37 navedenega poslovnika.

D.   Opravilna številka zadeve

16.

Ob vpisu začetne vloge v vpisnik dobi zadeva zaporedno številko, pred katero je oznaka ‚T-‘, temu pa sledi navedba leta.

17.

Pri predlogih za izdajo začasne odredbe, predlogih za intervencijo, predlogih za popravo, zahtevah za razlago, predlogih za dopolnitev odločbe, predlogih za obnovo postopka, ugovorih zoper zamudno sodbo ali ugovorih tretjega, predlogih za odmero stroškov in prošnjah za brezplačno pravno pomoč, ki se nanašajo na postopke, ki potekajo, se uporabi ista zaporedna številka kot v glavni zadevi, sledi pa ji oznaka, ki pomeni, da gre za posebne, ločene postopke.

18.

Prošnja za brezplačno pravno pomoč, vložena z namenom vložitve tožbe, se označi z zaporedno številko, pred katero je oznaka ‚T-‘, tej številki pa sledi navedba leta in posebna oznaka.

19.

Tožba, pred katero je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč v zvezi z njo, dobi isto opravilno številko kot prošnja.

20.

Zadeva, ki jo Sodišče vrne v razsojanje po razveljavitvi ali preveritvi, dobi številko, ki ji je bila prej dodeljena na Splošnem sodišču, tej pa sledi posebna oznaka.

21.

Zaporedna številka zadeve z navedbo strank se navede v procesnih aktih, korespondenci o tej zadevi in brez poseganja v člen 66 Poslovnika v objavah in publikacijah Splošnega sodišča ter dokumentih Splošnega sodišča, ki se objavijo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

E.   Spis v zadevi in vpogled v spis v zadevi

E.1.   Vodenje spisa v zadevi

22.

Spis v zadevi vsebuje: procesne akte, po potrebi z njihovimi prilogami, ki se bodo upoštevale pri odločitvi o zadevi in na katerih je zaznamek iz točke 13 zgoraj, ki ga podpiše sodni tajnik; korespondenco s strankami; po potrebi zapisnik sestanka s strankami, poročilo za obravnavo, zapisnik o obravnavi in zapisnik o naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa ter odločitve, sprejete v tej zadevi.

23.

Dokumenti, vloženi v spis v zadevi, se označijo s tekočo številko.

24.

Zaupne in nezaupne različice procesnih aktov in njihovih prilog se v spis v zadevi vložijo ločeno.

25.

Dokumenti v zvezi s posebnimi postopki iz točke 17 zgoraj se v spis v zadevi vložijo ločeno.

26.

Dokazila, predložena v postopku mirnega reševanja sporov v smislu člena 125a Poslovnika, se vložijo v spis, ki je ločen od spisa v zadevi.

27.

Procesnega akta in njegovih prilog, ki so bili predloženi v eni od zadev in so bili vloženi v spis v tej zadevi, ni mogoče upoštevati pri pripravi spisa v kateri od drugih zadev.

28.

Sodno tajništvo po koncu postopka pred Splošnim sodiščem zagotovi zaprtje in arhiviranje spisa v zadevi in spisa iz člena 125c(1) Poslovnika. Zaprt spis vsebuje seznam vseh dokumentov, vloženih v spis v zadevi, z označbo njihove številke in naslovnico z označbo zaporedne opravilne številke zadeve, strank in datuma zaprtja zadeve.

29.

Obravnavanje podatkov ali dokazil, predloženih na podlagi člena 105(1) ali (2) Poslovnika, ureja odločba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2016.

E.2.   Vpogled v spis v zadevi

30.

Zastopniki glavnih strank v zadevi pred Splošnim sodiščem lahko v prostorih sodnega tajništva vpogledajo v spis v zadevi, vključno v upravne spise, predložene pred Splošnim sodiščem, in zaprosijo za prepise procesnih aktov ali izpiske iz spisa v zadevi in vpisnika.

31.

Zastopniki strank, ki jim je bila dovoljena intervencija na podlagi člena 144 Poslovnika, imajo ob upoštevanju člena 144(5) in (7) Poslovnika enako pravico do vpogleda v spis v zadevi kot glavne stranke.

32.

V združenih zadevah imajo ob upoštevanju člena 68(4) Poslovnika zastopniki vseh strank pravico do vpogleda v spise v zadevah, na katere se nanaša združitev.

33.

Osebe, ki so vložile prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi člena 147 Poslovnika brez sodelovanja odvetnika, imajo pravico do vpogleda v spis, ki se nanaša na brezplačno pravno pomoč.

34.

Vpogled v zaupno različico procesnih aktov in po potrebi njihovih prilog se dovoli izključno strankam, glede katerih ni bilo odrejeno zaupno obravnavanje.

35.

V zvezi s podatki ali dokazili, predloženimi na podlagi člena 105(1) ali (2) Poslovnika, se napotuje na točko 29 zgoraj.

36.

Zahteve iz točk od 30 do 35 zgoraj se ne nanašajo na dostop do spisa iz člena 125c(1) Poslovnika. Dostop do tega posebnega spisa je urejen v tej isti določbi Poslovnika.

F.   Izvirniki sodb in sklepov

37.

Izvirniki sodb in sklepov Splošnega sodišča so shranjeni v arhivu sodnega tajništva v kronološkem zaporedju. V spis v zadevi se vloži njihov overjeni prepis.

38.

Sodni tajnik strankam na njihovo zahtevo izda prepis izvirnika sodbe ali sklepa, po potrebi v nezaupni različici.

39.

Sodni tajnik lahko izda neoverjen prepis sodb ali sklepov tretjim osebam, ki to zahtevajo, le če te odločbe niso že javno dostopne in ne vsebujejo zaupnih podatkov.

40.

Sklepi o popravi sodbe ali sklepa, sodbe ali sklepi o razlagi sodbe ali sklepa, sodbe, izdane na podlagi ugovora zoper zamudno sodbo, sodbe ali sklepi, izdani na podlagi ugovora tretjega ali predloga za obnovo postopka, in sodbe ali sklepi, ki jih Sodišče izda v pritožbenem postopku ali v primeru preveritve, se navedejo na robu zadevne sodbe ali sklepa; k izvirniku sodbe ali sklepa se priloži izvirnik ali njegov overjeni prepis.

G.   Prevodi

41.

Sodni tajnik v skladu s členom 47 Poslovnika poskrbi, da se vse, kar je v postopku izrečeno ali zapisano, na zahtevo sodnika, generalnega pravobranilca ali stranke prevede v jezik postopka ali po potrebi v drug jezik iz člena 45(1) Poslovnika. Če je za učinkovit potek postopka potreben prevod v drug jezik, določen v členu 44 Poslovnika, sodni tajnik poskrbi tudi za ta prevod.

H.   Priče in izvedenci

42.

Sodni tajnik sprejme ukrepe, ki so potrebni za izvršitev sklepov o izvedbi dokaza z izvedencem in o zaslišanju prič.

43.

Priče predložijo sodnemu tajniku dokazila o svojih stroških in izgubi zaslužka, izvedenci pa račun o nagradi za svoje storitve in stroške.

44.

Sodni tajnik poskrbi, da so zneski, dolgovani pričam in izvedencem, na podlagi Poslovnika izplačani iz blagajne Splošnega sodišča. Ob morebitnem sporu glede teh zneskov se sodni tajnik glede odločitve obrne na predsednika.

I.   Tarifa sodnega tajništva

45.

Kadar se v skladu s členom 37 Poslovnika izda izpisek iz vpisnika, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran za overjen prepis in 2,50 EUR na stran za neoverjen prepis.

46.

Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členom 38(1) Poslovnika izda prepis procesnega akta ali izvleček iz spisa v zadevi v papirnati obliki, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran za overjen prepis in 2,50 EUR na stran za neoverjen prepis.

47.

Kadar se stranki na njeno zahtevo v skladu s členoma 38(1) ali 170 Poslovnika izda overjen prepis sklepa ali sodbe zaradi izvršitve, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 3,50 EUR na stran.

48.

Kadar se tretji osebi na njeno zahtevo v skladu s točko 39 zgoraj izda prepis sodbe ali sklepa, se sodnemu tajniku plača sodna taksa 2,50 EUR na stran.

49.

Kadar sodni tajnik na zahtevo stranke zagotovi prevod procesnega akta ali izvlečka iz spisa v zadevi, katerega obseg se na podlagi člena 139(b) Poslovnika šteje kot čezmeren, se plača sodna taksa 1,25 EUR na vrstico.

50.

Kadar je stranka ali predlagatelj intervencije večkrat kršil zahteve iz Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, se sodnemu tajniku v skladu s členom 139(c) Poslovnika plača sodna taksa, ki ne sme presegati zneska 7 000 EUR (2 000-kratnik tarife 3,50 EUR iz točk od 45 do 47 zgoraj).

J.   Izterjava zneskov

51.

Če je treba v korist blagajne Splošnega sodišča izterjati zneske, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ali zneske, plačane pričam ali izvedencem, ali stroške, ki so nastali Splošnemu sodišču in ki bi se jim bilo mogoče izogniti v smislu člena 139(a) Poslovnika, sodni tajnik zahteva te zneske od stranke, ki se ji naložijo v plačilo.

52.

Če plačilo zneskov iz točke 51 zgoraj ni opravljeno v roku, ki ga določi sodni tajnik, lahko ta Splošnemu sodišču predlaga, naj sprejme sklep, ki je izvršilni naslov, za katerega glede na okoliščine primera predlaga izvršbo.

53.

Če je treba v korist blagajne Splošnega sodišča izterjati sodno takso, sodni tajnik zahteva te zneske od stranke ali tretje osebe, ki se ji naložijo v plačilo.

54.

Če plačilo zneskov iz točke 53 zgoraj ni opravljeno v roku, ki ga določi sodni tajnik, lahko ta na podlagi člena 35(4) Poslovnika sprejme odločbo, ki je izvršilni naslov, za katerega glede na okoliščine primera predlaga izvršbo.

K.   Objave in objavljanje dokumentov na spletu

55.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi imeni predsednika in podpredsednika Splošnega sodišča, imena predsednikov senatov, ki jih je izvolilo Splošno sodišče, sestavo senatov, merila, sprejeta za dodelitev zadev senatom, merila, po katerih se po potrebi dopolni sestava ali doseže sklepčnost v primeru zadržanosti člana sestave, ime sodnega tajnika in po potrebi ime namestnika oziroma imena namestnikov sodnega tajnika, ki jih izvoli Splošno sodišče, ter dneve sodnih počitnic.

56.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi odločbe iz členov 11(3), 56a(2) in 105(11) Poslovnika.

57.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč.

58.

Sodni tajnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestila o vloženih tožbah in končnih odločbah, razen v primeru končnih odločb, sprejetih pred vročitvijo tožbe toženi stranki.

59.

Sodni tajnik skrbi za objavo sodne prakse Splošnega sodišča v skladu s podrobnimi pravili, ki jih določi Splošno sodišče. Ta podrobna pravila so na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

II.   SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI Z OBRAVNAVANJEM ZADEV

A.   Vročitve

60.

Vročitve opravi sodno tajništvo v skladu s členom 57 Poslovnika.

61.

Prepis akta, ki se vroči, spremlja dopis, v katerem so navedene opravilna številka zadeve, številka vpisnika in kratka navedba o vrsti akta.

62.

V primeru vročitve akta na podlagi člena 57(2) Poslovnika je naslovnik o tej vročitvi obveščen s prepisom dopisa, ki spremlja vročitev, prek aplikacije e-Curia, pri tem pa je opozorjen na določbe člena 57(2) Poslovnika.

63.

Dokaz o vročitvi se hrani v spisu v zadevi.

64.

Ob neuspešnem poskusu vročitve tožbe toženi stranki sodni tajnik tožeči stranki glede na okoliščine primera določi rok, v katerem naj predloži dodatne informacije za vročitev oziroma naj mu sporoči, ali se strinja, da se na njene stroške opravi nova vročitev po sodnem uradniku.

B.   Roki

65.

V zvezi s členom 58(1)(a) in (b) Poslovnika se rok, kadar je določen po tednih, mesecih ali letu, izteče s pretekom tistega dne v zadnjem tednu, mesecu ali letu, ki se po imenu ali številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, to je dnevom, ko je nastopilo dejstvo ali je bilo opravljeno dejanje, od katerega je začel teči rok, in ne naslednji dan.

66.

Člen 58(2) Poslovnika, v skladu s katerim se rok, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali dela prosti dan, izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, se uporablja le, če je zadnji dan celotnega roka, vključno s podaljšanjem zaradi oddaljenosti, sobota, nedelja, praznik ali dela prosti dan.

67.

Sodni tajnik določi roke iz Poslovnika v skladu s pooblastili, ki mu jih podeli predsednik.

68.

V skladu s členom 62 Poslovnika se lahko procesni akti ali dokazila, ki so v sodno tajništvo prispeli po izteku roka, določenega za njihovo vložitev, sprejmejo le z dovoljenjem predsednika.

69.

Sodni tajnik lahko podaljša določene roke v skladu s pooblastili, ki mu jih podeli predsednik; kadar je potrebno, predloži predsedniku predloge za podaljšanje rokov. Predlogi za podaljšanje rokov morajo biti obrazloženi in vloženi pravočasno pred iztekom določenega roka.

70.

Rok se sme podaljšati več kot enkrat le iz izrednih razlogov.

C.   Anonimnost

71.

Če stranka meni, da njena identiteta v okviru zadeve pred Splošnim sodiščem ne sme biti razkrita javnosti, mu mora na podlagi člena 66 Poslovnika predlagati, naj po potrebi zagotovi popolno ali delno anonimnost obravnavane zadeve.

72.

Predlog za anonimnost je treba vložiti z ločeno vlogo, ki vsebuje ustrezno obrazložitev.

73.

Za ohranitev učinkovitosti anonimnosti je pomembno, da se predlog poda že na začetku postopka. Ker se podatki o zadevi objavijo na spletu, je polni učinek anonimizacije ogrožen, če je bila konkretna zadeva navedena na seznamu zadev, vloženih pri Splošnem sodišču, ki je objavljen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije, ali če je bilo obvestilo v zvezi s konkretno zadevo že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.

D.   Nerazkritje podatkov javnosti

74.

Stranka lahko pod pogoji iz člena 66 Poslovnika poda predlog za nerazkritje identitete tretjih oseb, ki so omenjene v postopku, ali nekaterih zaupnih podatkov v dokumentih, ki se nanašajo na zadevo in so dostopni javnosti.

75.

Predlog za nerazkritje se vloži z ločeno vlogo. V njem je treba natančno navesti zadevne podatke, vsebovati pa mora obrazložitev zaupnosti vsakega od teh podatkov.

76.

Za ohranitev učinkovitosti nerazkritja podatkov javnosti se priporoča, da se predlog po potrebi poda že na začetku postopka ali ob vložitvi procesnega akta, ki vsebuje zadevne podatke, ali takoj po seznanitvi s tem aktom. Ker se podatki o zadevi objavijo na spletu, je namreč veliko težje zagotoviti, da se podatki ne razkrijejo javnosti, če je bilo obvestilo v zvezi z zadevo že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije ali če je bila odločba, ki jo je Splošno sodišče sprejelo med postopkom ali je z njo končalo postopek, postala dostopna na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

III.   PROCESNI AKTI IN NJIHOVE PRILOGE

A.   Vlaganje procesnih aktov in njihovih prilog prek e-Curie

77.

Vsak procesni akt je treba vložiti v sodnem tajništvu po izključno elektronski poti z uporabo aplikacije e-Curia (https://curia.europa.eu/e-Curia) ob upoštevanju odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018 in Pogojev uporabe aplikacije e-Curia, brez poseganja v primere iz točk od 89 do 91 spodaj. Ta dokumenta sta dostopna na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

78.

Zastopnik, ki opravi vložitev prek e-Curie, mora izpolnjevati vse zahteve, določene v členu 19 Statuta, in mora biti, če gre za odvetnika, neodvisen od stranke, ki jo zastopa.

79.

Uporaba osebnega uporabniškega imena in osebnega gesla zastopnika se v skladu s členom 3 odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018 šteje za podpis vloženega procesnega akta in zagotavlja avtentičnost navedenega akta. Zastopnik z uporabo svojega osebnega uporabniškega imena in osebnega gesla odgovarja za vsebino vloženega akta.

B.   Struktura procesnih aktov in njihovih prilog

B.1.   Procesni akti

80.

Na prvi strani vsakega procesnega akta so navedeni ti podatki:

(a)

opravilna številka zadeve (T-…/0000), če jo je sodno tajništvo že sporočilo;

(b)

poimenovanje procesnega akta (tožba, odgovor na tožbo, odgovor na tožbo v zadevah s področja intelektualne lastnine, replika, duplika, predlog za intervencijo, intervencijska vloga, ugovor nedopustnosti, stališča glede…, odgovori na vprašanja itd.);

(c)

imeni tožeče in tožene stranke, glede na okoliščine imena intervenienta in vseh drugih strank v postopku glede zadev s področja intelektualne lastnine;

(d)

ime stranke, v imenu katere je procesni akt vložen.

81.

Da bi se elektronski vpogled v procesne akte olajšal, jih je treba predložiti:

(a)

v formatu A4;

(b)

v stilu pisave, ki se običajno uporablja (kot so Times New Roman, Courier ali Arial), in velikosti najmanj 12 točk v besedilu in najmanj 10 točk za opombe, z enojnim medvrstičnim razmikom ter z zgornjim, spodnjim, levim in desnim robom najmanj 2,5 cm;

(c)

v obliki, v skladu s katero so vsi odstavki oštevilčeni z naraščajočimi zaporednimi številkami;

(d)

v obliki, v skladu s katero so vse strani oštevilčene z naraščajočimi zaporednimi številkami.

B.2.   Seznam prilog

82.

Seznam prilog mora biti naveden na koncu procesnega akta. Priloge, ki so predložene brez seznama prilog, se ne sprejmejo.

83.

Seznam prilog mora za vsako priloženo dokazilo vsebovati:

(a)

številko priloge (z navedbo procesnega akta, h kateremu so priložena dokazila, z uporabo črke in številke: na primer: priloga A.1, A.2… za priloge k vlogi; B.1, B.2… za priloge k odgovoru na tožbo ali odgovoru na tožbo v zadevah s področja intelektualne lastnine; C.1, C.2… za priloge k repliki; D.1, D.2… za priloge k dupliki);

(b)

kratek opis priloge z navedbo njene vrste (na primer: ‚dopis‘ z navedbo datuma, avtorja, naslovnika in števila strani priloge);

(c)

navedbo začetka in konca vsake priloge po zaporedni številki strani prilog (na primer: strani od 43 do 49 prilog);

(d)

navedbo številke odstavka, v katerem je dokazilo prvič navedeno in v katerem je utemeljena njegova predložitev.

84.

Da bi sodno tajništvo optimiziralo obravnavanje, je nujno, da se v seznamu prilog označijo priloge, ki vsebujejo barve.

B.3.   Priloge

85.

K procesnemu aktu se smejo priložiti samo tista dokazila, ki so navedena v besedilu procesnega akta in seznamu prilog ter so potrebna za dokazovanje in pojasnjevanje njegove vsebine.

86.

Dokazila, priložena k procesnemu aktu, morajo biti predložena v obliki, ki olajšuje elektronski vpogled v dokumente s strani Splošnega sodišča in preprečuje vsako možnost zmede. Zato je treba upoštevati te zahteve:

(a)

vsaka priloga je oštevilčena v skladu s točko 83(a) zgoraj;

(b)

priporočljiva je napoved priloge na posebni spremni strani;

(c)

kadar same priloge vsebujejo priloge, morata biti njihovo oštevilčenje in struktura taka, da se izogne vsakršni možnosti zmede;

(d)

dokazila, priložena k procesnemu aktu, so oštevilčena po straneh zgoraj desno z naraščajočimi zaporednimi številkami. Označba strani teh dokazil se mora nadaljevati, vendar ločeno od procesnega akta, h kateremu so priložena;

(e)

priloge morajo biti lahko berljive.

87.

Vsako sklicevanje na predloženo dokazilo mora vsebovati številko zadevne priloge, kakor je navedena v seznamu prilog, in navedbo procesnega akta, skupaj s katerim je priloga predložena (na primer: priloga A.1 k tožbi).

C.   Zasnova datotek, vloženih prek aplikacije e-Curia

88.

Procesni akti in njihove priloge, vloženi prek aplikacije e-Curia, so v obliki datotek. Da bi jih sodno tajništvo lažje obdelalo, je priporočljivo upoštevati praktične nasvete iz Vodnika za uporabo e-Curie, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije, in sicer:

datoteke morajo biti poimenovane tako, da omogočajo opredelitev procesnega akta (vloga, priloga – prvi del, priloga – drugi del, spremni dopis itd.);

z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila je mogoče besedilo procesnega akta neposredno shraniti v PDF, ne da bi ga bilo treba ‚skenirati‘;

procesni akt mora vključevati seznam prilog;

priloge morajo biti vsebovane v eni ali več datotekah, ki so ločene od datoteke s procesnim aktom. Datoteka lahko vsebuje več prilog. Ni obvezno, da se ustvari datoteka za vsako prilogo. Priporočljivo je, da so priloge ob vložitvi dodane v naraščajočem zaporedju in da so dovolj natančno poimenovane (na primer: priloge od 1 do 3, priloge od 4 do 6 itd.).

D.   Vložitev na drug način kot prek e-Curie

89.

Splošno načelo, v skladu s katerim se vsak procesni akt vloži v sodno tajništvo prek e-Curie, ne posega v primere iz členov 105(1) in (2) ter 147(6) Poslovnika.

90.

Poleg tega je priloge k procesnemu aktu, ki so navedene v besedilu tega akta in ki jih zaradi njihove narave ni mogoče vložiti prek e-Curie, mogoče poslati ločeno po pošti ali jih dostaviti v sodno tajništvo na podlagi člena 72(4) Poslovnika, če so te priloge navedene v seznamu prilog k aktu, vloženemu prek e-Curie. Priloge, ki bodo vložene ločeno, je treba na seznamu prilog označiti. Te priloge morajo prispeti v sodno tajništvo najpozneje deset dni po vložitvi procesnega akta prek e-Curie. Vložiti jih je treba na ta naslov:

Greffe du Tribunal de l'Union européenne

Rue du Fort Niedergrünewald

L-2925 Luxembourg

91.

Če procesnega akta tehnično ni mogoče vložiti prek e-Curie, mora zastopnik ukrepati v skladu s členom 7 odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018. Prepis akta, ki je bil v skladu s členom 7, drugi odstavek, odločbe Splošnega sodišča z dne 11. julija 2018 vložen na drug način kot prek e-Curie, mora vsebovati seznam prilog in vse priloge, ki so v njem navedene. Tako vloženega prepisa procesnega akta ni treba lastnoročno podpisati.

E.   Zavrnitev procesnih aktov in dokazil

92.

Sodni tajnik zavrne vpis procesnih aktov in glede na okoliščine dokazil, ki niso predvideni v Poslovniku, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi. V primeru dvoma se sodni tajnik glede odločitve obrne na predsednika.

93.

Razen v primerih, ki so izrecno določeni v Poslovniku, in brez poseganja v točki 99 in 100 spodaj sodni tajnik zavrne vpis procesnih aktov ali dokazil, ki so sestavljeni v jeziku, ki ni jezik postopka, v vpisnik in njihovo vložitev v spis v zadevi.

94.

Kadar stranka izpodbija zavrnitev sodnega tajnika, da se procesni akt ali dokazilo vpiše v vpisnik in vloži v spis v zadevi, sodni tajnik vprašanje predloži predsedniku, da odloči, ali je treba zadevni akt ali dokazilo sprejeti.

F.   Dopolnitev procesnih aktov in njihovih prilog

F.1.   Splošne določbe

95.

Sodni tajnik skrbi za skladnost procesnih aktov, vloženih v spis v zadevi, in njihovih prilog z določbami Statuta, Poslovnika in teh praktičnih določb za izvajanje.

96.

Po potrebi strankam določi rok, da jim omogoči, da odpravijo formalne nepravilnosti vloženih procesnih aktov.

97.

V primeru ponavljajočega se nespoštovanja zahtev iz Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, ki zahtevajo odpravo pomanjkljivosti, bo sodni tajnik v skladu s členom 139(c) Poslovnika od stranke ali predlagatelja intervencije zahteval povrnitev stroškov, ki so Splošnemu sodišču nastali z obravnavanjem.

98.

Kadar kljub zahtevi za odpravo pomanjkljivosti priloge še vedno niso predložene v skladu z določbami Poslovnika ali teh praktičnih določb za izvajanje, se sodni tajnik obrne na predsednika, da odloči, ali je treba te priloge zavrniti.

99.

Kadar dokazilom, priloženim k procesnemu aktu, ni priložen prevod v jezik postopka, sodni tajnik od zadevne stranke zahteva dopolnitev, če je ta prevod potreben za dober potek postopka. Če stranka prevoda ne predloži, se zadevne priloge izločijo iz spisa v zadevi.

100.

Kadar predlog za intervencijo, ki ga vloži tretja oseba, ki ni država članica, ni sestavljen v jeziku postopka, sodni tajnik zahteva njegovo dopolnitev, preden ga vroči strankam. Če je različica tega predloga, sestavljena v jeziku postopka, vložena v roku, ki ga za to določi sodni tajnik, se kot dan vložitve procesnega akta upošteva dan vložitve prve različice v drugem jeziku.

F.2.   Dopolnitev tožb

101.

Če tožba ni v skladu z zahtevami, navedenimi v prilogi 1 k tem praktičnim določbam za izvajanje, sodno tajništvo ne opravi vročitve, določi pa se razumen rok za njeno dopolnitev. Če tožba ni dopolnjena, jo je mogoče v skladu s členi 78(6), 177(6) in 194(5) Poslovnika zavreči kot nedopustno.

102.

Če tožba ni v skladu s formalnimi zahtevami, navedenimi v prilogi 2 k tem praktičnim določbam za izvajanje, se vročitev tožbe odloži in se določi razumen rok za njeno dopolnitev.

103.

Če tožba ni v skladu s formalnimi zahtevami, navedenimi v prilogi 3 k tem praktičnim določbam za izvajanje, se vroči in se določi razumen rok za njeno dopolnitev.

F.3.   Dopolnitev drugih procesnih aktov

104.

Pravila glede dopolnitev iz točk od 101 do 103 zgoraj se po potrebi uporabljajo tudi za druge procesne akte, ki niso tožba.

IV.   PISNI DEL POSTOPKA

A.   Dolžina vlog

A.1.   Direktne tožbe

105.

Pri direktnih tožbah v smislu člena 1 Poslovnika je določena dopustna dolžina vlog (5).

Pri direktnih tožbah, ki niso vložene na podlagi člena 270 PDEU:

50 strani za tožbo in odgovor na tožbo;

25 strani za repliko in dupliko;

20 strani za ugovor nedopustnosti in stališča glede tega ugovora;

20 strani za intervencijsko vlogo in 15 strani za stališča glede te vloge.

Pri direktnih tožbah, vloženih na podlagi člena 270 PDEU:

30 strani za tožbo in odgovor na tožbo;

15 strani za repliko in dupliko;

10 strani za ugovor nedopustnosti in stališča glede tega ugovora;

10 strani za intervencijsko vlogo in 5 strani za stališča glede te vloge.

106.

Dopustno dolžino vlog bo dovoljeno preseči samo v posebno pravno ali dejansko zapletenih primerih.

A.2.   Zadeve s področja intelektualne lastnine

107.

V zadevah s področja intelektualne lastnine je določena dopustna dolžina vlog (6):

20 strani za tožbo in odgovore na tožbo;

15 strani za nasprotno tožbo in odgovore na to nasprotno tožbo;

10 strani za ugovor nedopustnosti in stališča glede tega ugovora;

10 strani za intervencijsko vlogo in 5 strani za stališča glede te vloge.

108.

Dopustno dolžino vlog bo dovoljeno preseči samo v posebno pravno ali dejansko zapletenih primerih.

A.3.   Poprava vlog zaradi prekomerne dolžine

109.

Glede vloge, katere dolžina preseže za 40 % dopustne dolžine, ki je glede na primer določena v točkah 105 in 107 zgoraj, se odredi poprava, razen če predsednik odredi drugače.

110.

Glede vloge, katere dolžina preseže za manj kot 40 % dopustne dolžine, ki je glede na primer določena v točkah 105 in 107 zgoraj, se lahko odredi poprava, če predsednik to odredi.

111.

Če se od stranke zahteva poprava vloge zaradi prekomerne dolžine, se odloži vročitev vloge, katere obseg upravičuje popravo.

B.   Zgradba in vsebina vlog

B.1.   Direktne tožbe

1.   Začetna vloga

112.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati tožba, so navedeni v členu 76 Poslovnika.

113.

Po uvodu mora tožba vsebovati kratek povzetek dejanskega stanja spora.

114.

Tožbene predloge je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu tožbe.

115.

Pravna utemeljitev naj bi bila oblikovana glede na navajane tožbene razloge. Priporočljivo je tudi, da se pred njo shematično povzamejo navajani tožbeni razlogi. Poleg tega je zaželeno, da se vsakemu navajanemu tožbenemu razlogu doda naslov za boljšo prepoznavnost.

116.

Skupaj s tožbo je treba predložiti dokumente iz členov 51(2) in (3) ter 78 Poslovnika.

117.

Za predložitev potrdila iz člena 51(2) Poslovnika, da je odvetnik, ki zastopa stranko ali pomaga njenemu agentu, upravičen do zastopanja pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, se je mogoče sklicevati na potrdilo, ki je že bilo vloženo v okviru zadeve pri Splošnem sodišču.

118.

Vsaki tožbi je treba priložiti povzetek navedenih tožbenih razlogov in bistvenih trditev, ki bo olajšal pripravo obvestila, ki se mora objaviti v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 79 Poslovnika.

119.

Da bi Splošno sodišče lažje obravnavalo tožbo, se za povzetek navedenih tožbenih razlogov in bistvenih trditev zahteva:

da se predloži ločeno od tožbe in prilog, ki so v njej navedene;

da ni daljši od dveh strani;

da se pripravi v jeziku postopka po vzorcu, ki je objavljen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije;

da se po elektronski pošti v obliki navadne elektronske datoteke, pripravljene z uporabo programske opreme za oblikovanje besedila, pošlje na naslov GC.Registry@curia.europa.eu z navedbo zadeve, na katero se nanaša.

120.

Če je tožba vložena po vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, zaradi katere se v skladu s členom 147(7) Poslovnika prekine rok za vložitev tožbe, je treba ta podatek navesti na začetku tožbe.

121.

Če je tožba vložena po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, po vročitvi sklepa o določitvi odvetnika, ki ga bo zastopal, je treba v tožbi navesti dan, ko je bil sklep vročen tožeči stranki.

122.

Za lažjo oblikovno pripravo tožbe se zastopnikom strank priporoča ogled dokumenta ‚Pregledni seznam – Tožba‘, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

2.   Odgovor na tožbo

123.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo, so navedeni v členu 81(1) Poslovnika.

124.

Predloge tožene stranke je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu odgovora na tožbo.

125.

Vsako oporekanje dejstvom, ki jih zatrjuje tožeča stranka, mora biti izrecno, pri tem pa je treba zadevna dejstva natančno opredeliti.

126.

Ker je pravni okvir postopka določen s tožbo, je treba utemeljitev v odgovoru na tožbo, kolikor je mogoče, oblikovati glede na razloge ali očitke, navedene v tožbi.

127.

Točki 116 in 117 zgoraj se uporabljata za odgovor na tožbo.

128.

Zaželeno je, da institucije pri zadevah, vloženih na podlagi člena 270 PDEU, odgovoru na tožbo priložijo navedene splošne akte, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, z navedbo datuma njihovega sprejetja, začetka njihove veljavnosti in glede na okoliščine primera datuma njihove razveljavitve.

3.   Replika in duplika

129.

Če se izvede druga izmenjava vlog, lahko glavne stranke svojo utemeljitev dopolnijo, glede na okoliščine, z repliko ali dupliko.

130.

Ker so bili okvir in razlogi ali očitki, ki so jedro spora, že temeljito predstavljeni (ali izpodbijani) v tožbi in odgovoru na tožbo, je namen replike in duplike tožeči in toženi stranki omogočiti, da natančneje pojasnita svoje stališče ali podrobneje predstavita svojo utemeljitev v zvezi s pomembnim vprašanjem in odgovorita na nove okoliščine, navedene v odgovoru na tožbo in repliki. Predsednik lahko na podlagi člena 83(3) Poslovnika tudi opredeli vprašanja, na katera naj bi se ta procesna akta nanašala.

B.2.   Zadeve s področja intelektualne lastnine

1.   Tožba

131.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati tožba, so navedeni v členu 177(1) Poslovnika.

132.

Tožba mora vsebovati tudi podatke iz člena 177(2) in (3) Poslovnika.

133.

Skupaj s tožbo je treba predložiti dokumente iz člena 177, od (3) do (5), Poslovnika.

134.

Točke od 113 do 115, 117 in od 120 do 122 zgoraj se uporabljajo za tožbe v zadevah s področja intelektualne lastnine.

2.   Odgovor na tožbo

135.

Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati odgovor na tožbo, so navedeni v členu 180(1) Poslovnika.

136.

Predloge tožene stranke ali intervenienta je treba natančno opredeliti na začetku ali koncu odgovora na tožbo.

137.

Skupaj z odgovorom na tožbo, ki ga vloži intervenient, je treba predložiti dokumente iz člena 177(4) in (5) Poslovnika, če niso bili že prej vloženi v skladu s členom 173(5) Poslovnika.

138.

Točke 117, 125 in 126 zgoraj se uporabljajo za odgovor na tožbo.

3.   Nasprotna tožba in odgovori na nasprotno tožbo

139.

Če želi stranka v postopku pred odborom za pritožbe, ki ni tožeča stranka in ki ji je vročena tožba, izpodbijati izpodbijano odločbo glede vidika, ki ni bil omenjen v tožbi, mora ob vložitvi odgovora na tožbo vložiti nasprotno tožbo. Nasprotno tožbo je treba vložiti z ločeno vlogo in mora izpolnjevati zahteve iz členov 183 in 184 Poslovnika.

140.

Če je vložena taka nasprotna tožba, lahko druge stranke v postopku vložijo odgovor na nasprotno tožbo, ki je omejen na predloge, razloge in trditve, navedene v nasprotni tožbi.

V.   USTNI DEL POSTOPKA

A.   Predlogi, naj se opravi obravnava

141.

Kot izhaja iz člena 106 Poslovnika, Splošno sodišče opravi obravnavo po uradni dolžnosti ali na predlog glavne stranke.

142.

Glavna stranka, ki želi ustno podati navedbe na obravnavi, mora v treh tednih od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka strankam podati obrazložen predlog v tem smislu. Ta obrazložitev – ki se ne sme zamenjati z vlogo ali pisnimi stališči in ki naj ne bi bila daljša od treh strani – mora izhajati iz konkretne presoje koristnosti obravnave za zadevno stranko, v njej pa je treba navesti elemente v spisu v zadevi ali utemeljitev, za katere ta stranka meni, da jih je treba na obravnavi razviti ali dodatno izpodbijati. Za boljše usmerjanje razprav med obravnavo, se priporoča, da obrazložitev ni splošna, ki bi se na primer sklicevala le na pomembnost zadeve.

143.

Če glavna stranka obrazloženega predloga ne poda v določenem roku, lahko Splošno sodišče odloči, da bo o tožbi odločilo brez ustnega dela postopka.

B.   Priprava obravnave

144.

Sodno tajništvo vsaj en mesec pred obravnavo pošlje strankam vabilo na obravnavo, brez poseganja v primere, v katerih okoliščine upravičujejo, da se jih povabi v krajšem roku.

145.

V skladu s členom 107(2) Poslovnika se predlogom za preložitev datuma obravnave ugodi zgolj v izrednih okoliščinah. Take predloge lahko vložijo le glavne stranke in morajo biti ustrezno obrazloženi, priložiti jim je treba ustrezna dokazila in jih predložiti Splošnemu sodišču čim prej po prejemu vabila.

146.

Če se zastopnik stranke ne namerava udeležiti obravnave, mora o tem čim prej po prejemu vabila obvestiti Splošno sodišče.

147.

Splošno sodišče si prizadeva, da pošlje skrajšano poročilo za obravnavo zastopnikom strank tri tedne pred obravnavo. Namen skrajšanega poročila za obravnavo je priprava obravnave.

148.

Skrajšano poročilo za obravnavo, ki ga pripravi sodnik poročevalec, vsebuje le tožbene razloge in jedrnat povzetek trditev strank.

149.

Morebitna stališča strank glede skrajšanega poročila za obravnavo se lahko predložijo med obravnavo. V tem primeru se ta stališča zabeležijo v zapisnik o obravnavi.

150.

Skrajšano poročilo za obravnavo ima javnost na voljo pred razpravno dvorano na dan obravnave, razen če je javnost iz obravnave popolnoma izključena.

151.

Sodni tajnik objavi pred vsako javno obravnavo v jeziku postopka te informacije: dan in uro obravnave, pristojno sestavo, zadevo ali zadeve, ki se bodo obravnavale, in imena strank.

152.

Prošnjo za uporabo nekaterih tehničnih sredstev pri predstavitvi je treba podati vsaj dva tedna pred dnevom obravnave. Če predsednik prošnji ugodi, se s sodnim tajništvom določijo podrobna pravila o uporabi teh sredstev, pri čemer se upoštevajo morebitne tehnične ali praktične omejitve. Edini cilj predstavitve je ponazoritev podatkov iz spisa v zadevi in zato ta ne sme vsebovati novih razlogov ali novih dokazov. Nosilci teh predstavitev se ne vložijo v spis v zadevi in se zato ne vročijo drugim strankam, razen če predsednik ne odloči drugače.

153.

Upoštevajoč varnostne ukrepe, ki veljajo za vstop v stavbe Sodišča Evropske unije, se zastopnikom strank priporoča, da so v razpravni dvorani navzoči vsaj 15 minut pred začetkom obravnave, saj je običajno, da se člani sestave z njimi pogovorijo o izvedbi obravnave.

154.

Za pripravo udeležbe na obravnavi se zastopnikom strank priporoča ogled dokumenta ‚Pregledni seznam – Obravnava‘, ki je na voljo na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

C.   Potek obravnave

155.

Zastopniki strank morajo nositi togo.

156.

Obravnavo sestavljajo:

po potrebi zelo strnjena ponovitev stališč, tako da se poudarijo bistveni razlogi, navedeni pisno;

po potrebi pojasnitev nekaterih trditev, navedenih v pisnem delu postopka, in morebitna predstavitev novih trditev, ki izhajajo iz dogodkov, ki so se zgodili po koncu pisnega dela postopka in ki jih zato ni bilo mogoče navesti v pisnih navedbah;

odgovori na morebitna vprašanja Splošnega sodišča.

157.

Vsaka stranka mora ob upoštevanju namena obravnave, kot je bil opredeljen v točki 156 zgoraj, presoditi, ali so ustne navedbe resnično koristne oziroma ali bi zadostovalo zgolj sklicevanje na pisna stališča ali vloge. Obravnava se torej lahko osredotoči na odgovore na vprašanja Splošnega sodišča. Če zastopnik meni, da mora prevzeti besedo, mu je priporočeno, da se omeji na predstavitev določenih točk in se glede drugih sklicuje na vloge.

158.

Če je Splošno sodišče pred izvedbo obravnave v skladu s členom 89(4) Poslovnika stranke pozvalo, naj svoje navedbe osredotočijo na eno ali več določenih vprašanj, je treba ta vprašanja prednostno navesti med podajanjem navedb.

159.

Če se stranka vzdrži ustnih navedb, njen molk ne pomeni strinjanja z navedbami druge stranke, če so bile zadevne navedbe že izpodbijane pisno. Ta molk tej stranki ne preprečuje, da na ustne navedbe druge stranke poda repliko.

160.

Zaradi jasnosti in da bi članom Splošnega sodišča zagotovili boljše razumevanje ustnih navedb, je na splošno bolj priporočljiv prosti govor na podlagi zapiskov kot pa branje besedila. Prav tako se od zastopnikov strank zahteva, naj čim bolj poenostavijo predstavitev zadeve in raje uporabljajo krajše povedi. Poleg tega bi zastopniki Splošnemu sodišču olajšali delo, če bi navedbe strukturirali in predhodno natančno predstavili, kako jih nameravajo podati.

161.

Da bi se Splošnemu sodišču lahko pojasnila nekatera tehnična vprašanja, lahko predsednik sestave zastopnikom strank dovoli, da besedo predajo osebam, ki so – čeprav niso zastopniki – primernejši za oblikovanje stališča. Te osebe nastopajo le v navzočnosti in pod odgovornostjo zastopnika zadevne stranke. Te osebe morajo, preden prevzamejo besedo, izkazati svojo istovetnost.

162.

Trajanje podajanja navedb se lahko razlikuje glede na zapletenost zadeve in obstoj ali neobstoj novih dejstev. Za podajanje svojih navedb ima vsaka glavna stranka na voljo 15 minut, vsak intervenient pa 10 minut (v združenih zadevah ima vsaka glavna stranka 15 minut za vsako od zadev in vsak intervenient 10 minut za vsako od zadev), razen če jim je sodno tajništvo v zvezi s tem dalo drugačna navodila. Ta omejitev velja le za same ustne navedbe in ne vključuje časa, potrebnega za odgovarjanje na vprašanja, postavljena na obravnavi, ali za končne replike.

163.

Če je zaradi okoliščin to potrebno, se lahko na sodno tajništvo vsaj dva tedna (oziroma v izjemnih, ustrezno obrazloženih okoliščinah tudi pozneje) pred datumom obravnave naslovi predlog za odobritev izjeme od tega običajnega trajanja, ki ga je treba ustrezno obrazložiti in ob tem natančno navesti čas podajanja ustnih navedb, ki naj bi bil za to potreben. Zastopnike se obvesti o času trajanja ustnih navedb, ki ga bodo imeli na voljo na podlagi teh predlogov.

164.

Kadar eno stranko zastopa več zastopnikov, lahko ustne navedbe načeloma predstavita le dva izmed njih, celotna dolžina podajanja ustnih navedb pa ne sme prekoračiti časa, navedenega v točki 162 zgoraj. Vendar lahko odgovore na vprašanja sodnikov in končne replike dajejo tudi zastopniki, ki niso predstavili ustnih navedb.

165.

Kadar več strank zagovarja enako stališče pred Splošnim sodiščem (zlasti pri intervencijah ali združenih zadevah), se njihove zastopnike poziva, naj se pred obravnavo uskladijo, da bi se izognili kakršnemu koli ponavljanju navedb.

166.

Zastopnike se naproša, naj pri sklicevanju na odločbo Sodišča, Splošnega sodišča ali Sodišča za uslužbence navedejo poimenovanje, uporabljeno za to odločbo, opravilno številko zadeve in po potrebi upoštevno točko ali točke.

167.

V skladu s členom 85(3) Poslovnika lahko glavne stranke izjemoma predložijo dokaze še med obravnavo. V tem primeru se druge stranke izrečejo o njihovi dopustnosti in vsebini. Svetuje se, da se po potrebi zagotovi zadosti izvodov.

D.   Tolmačenje

168.

Da bi se olajšalo tolmačenje, se zastopnikom strank predlaga, naj morebitno besedilo ali pisno podlago za svoje ustne navedbe predhodno posredujejo službi za tolmačenje po elektronski pošti (interpret@curia.europa.eu).

169.

Zaupnost posredovanih besedil ustnih navedb je zagotovljena. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom, je treba navesti ime stranke. Besedila ustnih navedb se ne vložijo v spis v zadevi.

170.

Zastopnike se opozarja, da, odvisno od primera, le nekateri člani Splošnega sodišča spremljajo ustne navedbe v jeziku, v katerem se podajajo, in da preostali poslušajo simultano tolmačenje. Zastopnikom se za boljši potek obravnave in ohranjanje ravni kakovosti simultanega tolmačenja priporoča, naj govorijo počasi in v mikrofon.

171.

Če nameravajo zastopniki dobesedno navajati odlomke nekaterih besedil ali dokumentov, zlasti odstavkov, ki niso navedeni v spisu v zadevi, je priporočljivo, da se to tolmačem sporoči pred obravnavo. Prav tako jih je smiselno opozoriti na morebiti težko prevedljive izraze.

E.   Zapisnik o obravnavi

172.

Sodni tajnik sestavi zapisnik o vsaki obravnavi v jeziku postopka, ki vsebuje: navedbo zadeve; dan, uro in kraj obravnave; po potrebi navedbo o tem, da gre za obravnavo, iz katere je javnost izključena; imena navzočih sodnikov in sodnega tajnika; imena in status navzočih zastopnikov strank; po potrebi navedbo stališč glede skrajšanega poročila za obravnavo; po potrebi priimke, imena, status in prebivališče zaslišanih prič ali izvedencev; po potrebi navedbo procesnih aktov ali dokazil, predloženih na obravnavi, ter kadar je to potrebno, izjave, podane na obravnavi, in odločitve, ki jih je na obravnavi razglasilo Splošno sodišče ali predsednik.

VI.   ZAUPNO OBRAVNAVANJE

A.   Splošne določbe

173.

V skladu s členom 64 in ob upoštevanju členov 68(4), 104, 105(8) in 144(7) Poslovnika Splošno sodišče upošteva le procesne akte in dokazila, s katerimi so se zastopniki strank lahko seznanili in glede katerih so se lahko izrekli.

174.

Iz tega izhaja, da brez poseganja v člene od 103 do 105 Poslovnika predloga za zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v spisu v zadevi, ki ga tožeča stranka vloži glede tožene stranke, ni mogoče upoštevati. Tožena stranka prav tako ne more vložiti takega predloga glede tožeče stranke.

175.

Vendar lahko glavna stranka zahteva, da se nekateri podatki iz spisa v zadevi, ki so zaupni, v skladu s členom 144(7) Poslovnika intervenientu ne pošljejo.

176.

Vsaka stranka lahko tudi zahteva, da stranka v združenih zadevah nima vpogleda v nekatere podatke iz spisov, na katere se nanaša združitev, zaradi njihove zatrjevane zaupne narave v skladu s členom 68(4) Poslovnika.

B.   Zaupno obravnavanje v primeru predloga za intervencijo

177.

Če je v zadevi podan predlog za intervencijo, se glavne stranke pozove, naj v roku, ki ga določi sodni tajnik, navedejo, ali predlagajo zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v procesnih aktih in dokazilih, ki so že bili vloženi v spis v zadevi.

178.

Glavne stranke morajo za vse procesne akte in dokazila, ki jih vložijo pozneje, hkrati ob njihovi vložitvi po potrebi podati predlog za zaupno obravnavanje. Če tak predlog ne bo podan, bodo vloženi procesni akti in dokazila poslani intervenientu.

179.

Vsak predlog za zaupno obravnavanje je treba vložiti z ločeno vlogo. Ta se ne sme vložiti v zaupni različici in zato ne sme vsebovati zaupnih podatkov.

180.

V predlogu za zaupno obravnavanje je treba navesti stranko, v razmerju do katere se predlaga zaupnost.

181.

Predlog za zaupno obravnavanje je treba omejiti na najnujnejše in se nikakor ne sme nanašati na celoten procesni akt in, razen izjemoma, na celotno prilogo. Po navadi je namreč mogoče posredovati nezaupno različico procesnega akta in dokazil, v kateri so izločeni nekateri odlomki, besede ali številke, ne da bi to vplivalo na zadevne interese.

182.

V predlogu za zaupno obravnavanje je treba natančno navesti zadevne podatke ali odlomke, vsebovati pa mora tudi obrazložitev zaupnosti vsakega od teh podatkov ali odlomkov. Če teh navedb ni, lahko Splošno sodišče predlog zavrne.

183.

Stranka mora ob vložitvi predloga za zaupno obravnavanje enega ali več procesnih aktov predložiti celotno nezaupno različico zadevnega ali zadevnih procesnih aktov in dokazil, iz katerih so bili izločeni podatki ali odlomki, na katere se nanaša predlog.

184.

Če predlog za zaupno obravnavanje ni v skladu s točkami 179, 180 in 183 zgoraj, sodni tajnik od zadevne stranke zahteva njegovo dopolnitev. Če predlog za zaupno obravnavanje tudi po tej zahtevi ni v skladu z zahtevami iz teh praktičnih določb za izvajanje, ga ne bo mogoče ustrezno obravnavati, vsi zadevni procesni akti in dokazila pa bodo poslani intervenientu.

C.   Zaupno obravnavanje v primeru združitve zadev

185.

Če je predvidena združitev več zadev, se stranke pozove, naj v roku, ki ga določi sodni tajnik, navedejo, ali predlagajo zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v procesnih aktih in dokazilih, ki so že bili vloženi v spisih v zadevah, na katere se nanaša združitev.

186.

Stranke morajo za vse procesne akte in dokazila, ki jih vložijo pozneje, hkrati ob njihovi vložitvi po potrebi podati predlog za zaupno obravnavanje. Če tak predlog ne bo podan, bodo vloženi procesni akti in dokazila postali dostopni drugim strankam v združenih zadevah.

187.

Točke od 179 do 184 zgoraj se uporabljajo za predloge za zaupno obravnavanje, ki se vložijo v primeru združitve zadev.

D.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 103 Poslovnika

188.

Splošno sodišče lahko na podlagi pripravljalnih ukrepov iz člena 91 Poslovnika stranki odredi predložitev podatkov ali dokazil v zvezi z zadevo. V skladu s členom 92(3) Poslovnika se lahko taka predložitev odredi le, če zadevna stranka ni izpolnila v ta namen predhodno sprejetega ukrepa procesnega vodstva ali če to zahteva stranka, ki jo zadeva ukrep in ki utemelji nujnost takega ukrepa v obliki sklepa o pripravljalnem ukrepu.

189.

Če se glavna stranka sklicuje na zaupnost podatkov ali dokazil, da bi nasprotovala njihovemu pošiljanju v odgovor na predlog za izdajo ukrepa procesnega vodstva ali da bi predlagala izdajo pripravljalnega ukrepa, Splošno sodišče, če meni, da bi ti podatki ali dokazila lahko bili pomembni za odločitev o sporu, odredi njihovo predložitev s sklepom o pripravljalnem ukrepu na podlagi člena 91(b) Poslovnika. Obravnavanje zaupnih podatkov ali dokazil, ki so tako predloženi pred Splošnim sodiščem, ureja člen 103 Poslovnika. Zadevna ureditev ne določa nobenega odstopanja od načela kontradiktornosti postopka, temveč določa podrobna pravila za njegovo izvajanje.

190.

Splošno sodišče na podlagi te določbe preuči, ali so podatki ali dokazila pomembni za odločitev o sporu, in preveri njihovo zaupnost. Če Splošno sodišče meni, da so zadevne informacije pomembne za odločitev o sporu in hkrati zaupne, njihovo zaupno naravo pretehta z zahtevami, povezanimi s pravico do učinkovitega sodnega varstva, zlasti s spoštovanjem načela kontradiktornosti, in ima na koncu te presoje dve izbiri.

191.

Splošno sodišče lahko odloči, da s podatkom ali dokazilom kljub njegovi zaupnosti seznani nasprotno glavno stranko. Splošno sodišče lahko v zvezi s tem z ukrepom procesnega vodstva zastopnike strank, ki niso stranka, ki je predložila zaupne podatke, pozove k podpisu sporazuma o varovanju zaupnosti dokumenta ali dokazila, tako da podatkov, s katerimi so se seznanili, ne bodo posredovali svojim pooblastiteljem ali tretjim osebam. Za vse kršitve tega sporazuma je mogoče uporabiti člen 55 Poslovnika.

192.

Alternativno lahko Splošno sodišče odloči, da zaupnih podatkov ne posreduje, nasprotni glavni stranki pa omogoči, da ima na voljo nezaupne podatke, da lahko kar najbolje uveljavlja svoja stališča v skladu z načelom kontradiktornosti. Splošno sodišče zato odredi glavni stranki, ki je predložila zaupne podatke, da posreduje nekatere informacije na način, ki omogoča uskladitev varovanja zaupnosti podatkov in kontradiktornosti postopka. Informacijo bo mogoče na primer posredovati v skrajšani obliki. Če Splošno sodišče meni, da nasprotna glavna stranka ne more učinkovito uresničevati pravice do obrambe, lahko sprejme sklep, celo več sklepov, vse dokler ne meni, da je mogoče postopek učinkovito nadaljevati kontradiktorno.

193.

Če Splošno sodišče meni, da je posredovanje informacije nasprotni glavni stranki, ki je bilo zagotovljeno na načine, določene s sklepom, sprejetim na podlagi člena 103(3) Poslovnika, tej stranki omogočilo, da kar najbolje uveljavlja svoja stališča, Splošno sodišče zaupnih podatkov ali dokazil, s katerimi se ta stranka ni seznanila, ne upošteva. Zaupni podatki ali dokazila se izločijo iz spisa, o čemer so stranke obveščene.

E.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 104 Poslovnika

194.

Splošno sodišče lahko v okviru nadzora nad zakonitostjo akta institucije, s katerim je ta zavrnila dostop do dokumenta, odredi predložitev tega dokumenta s pripravljalnim ukrepom, sprejetim na podlagi člena 91(c) Poslovnika.

195.

Dokument, ki ga predloži institucija, se ne posreduje drugim strankam, saj bi s tem spor postal brezpredmeten.

F.   Zaupno obravnavanje v okviru člena 105 Poslovnika

196.

V skladu s členom 105(1) in (2) Poslovnika lahko glavna stranka v sporu prostovoljno ali na podlagi pripravljalnega ukrepa Splošnega sodišča predloži podatke ali dokazila, ki se nanašajo na varnost Evropske unije ali varnost ene ali več njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov. Odstavki od 3 do 10 tega člena določajo postopkovno ureditev, ki se uporablja za take podatke ali dokazila.

197.

Upoštevajoč občutljivost in zaupnost podatkov ali dokazil, ki se nanašajo na varnost Unije ali varnost ene ali več njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov, je za izvajanje ureditve, vzpostavljene s členom 105 Poslovnika, potrebna vzpostavitev ustrezne varovalke, da se zagotovi visoka raven varstva teh podatkov ali dokazil. To varovalko je Splošno sodišče določilo v odločbi z dne 14. septembra 2016.

VII.   BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ

198.

V skladu s členom 147(2) Poslovnika je treba pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč obvezno uporabiti obrazec. Ta obrazec je dostopen na spletnem mestu Sodišča Evropske unije.

199.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki ga ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč ne zastopa odvetnik, lahko v skladu s členom 147(6) Poslovnika pravilno izpolnjen in podpisan obrazec v papirnati obliki vloži v sodno tajništvo po pošti ali fizično dostavi na naslov, naveden v točki 90 zgoraj. Obrazec, ki ni lastnoročno podpisan, se ne obravnava.

200.

Kadar prosilca za brezplačno pravno pomoč ob vložitvi obrazca prošnje za brezplačno pravno pomoč zastopa odvetnik, se vložitev opravi na podlagi člena 72(1) Poslovnika ob upoštevanju zahtev iz točk od 77 do 79 zgoraj.

201.

Obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč naj bi Splošnemu sodišču omogočil, da v skladu s členom 147(3) in (4) Poslovnika pridobi podatke za ustrezno odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Gre za:

podatke o premoženjskem stanju prosilca

in

če tožba še ni bila vložena, podatke o predmetu tožbe, dejanskem stanju v zadevi in trditvah v zvezi s tožbo.

202.

Prosilec mora skupaj z obrazcem prošnje za brezplačno pravno pomoč predložiti potrdila, ki utemeljujejo podatke iz točke 201 zgoraj.

203.

Po potrebi se skupaj z obrazcem prošnje za brezplačno pravno pomoč predložijo dokumenti iz členov 51(2) in (3) ter 78(4) Poslovnika.

204.

Pravilno izpolnjen obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč in potrdila morajo biti razumljivi sami po sebi.

205.

Brez poseganja v možnost Splošnega sodišča, da na podlagi členov 89 in 90 Poslovnika zahteva podatke ali predložitev dodatnih dokumentov, prošnje za brezplačno pravno pomoč ni mogoče dopolniti z naknadno vložitvijo dodatkov. Taki dodatki, če so bili vloženi, ne da bi jih Splošno sodišče zahtevalo, bodo zavrnjeni. V izjemnih primerih je mogoče potrdila o šibkem premoženjskem stanju prosilca vseeno sprejeti pozneje, če je njihova pozna vložitev primerno pojasnjena.

206.

V skladu s členom 147(7) Poslovnika z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč preneha teči rok za vložitev tožbe, na katero se prošnja nanaša, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o prošnji odločeno, ali če v tem sklepu odvetnik za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč ni določen, do dneva vročitve sklepa o določitvi odvetnika, ki ga bo zastopal.

207.

Ker z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč preneha teči rok za vložitev tožbe do vročitve sklepa iz točke 206 zgoraj, je lahko preostali del roka za vložitev tožbe izjemno kratek. Zato se upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki ga pravilno zastopa odvetnik, priporoča, naj posebno pozornost nameni spoštovanju zakonskega roka.

VIII.   NUJNA POSTOPKA

A.   Hitri postopek

A.1.   Predlog za obravnavanje po hitrem postopku

208.

V skladu s členom 152(1) Poslovnika se predlog za obravnavanje po hitrem postopku vloži z ločeno vlogo, glede na okoliščine primera, hkrati s tožbo ali odgovorom na tožbo in mora vsebovati obrazložitev posebne nujnosti zadeve in drugih upoštevnih okoliščin.

209.

Da bi se sodnemu tajništvu olajšalo takojšnje obravnavanje, je treba na prvi strani predloga za obravnavanje po hitrem postopku navesti, da je vložen na podlagi členov 151 in 152 Poslovnika.

210.

Tožba, v zvezi s katero se predlaga obravnavanje po hitrem postopku, načeloma ne sme biti daljša od 25 strani. Vložiti jo je treba v skladu z zahtevami, navedenimi v točkah od 112 do 121 zgoraj.

211.

Priporočljivo je, da stranka, ki predlaga obravnavanje po hitrem postopku, v predlogu opredeli razloge, trditve ali odlomke zadevne vloge (tožbe ali odgovora na tožbo), ki so predloženi le za primer, če se zadeva ne bo obravnavala po tem postopku. Ti podatki, določeni v členu 152(2) Poslovnika, morajo biti v predlogu natančno opredeljeni in morajo vsebovati številke zadevnih odstavkov.

A.2.   Skrajšana različica

212.

Priporočljivo je, da se k predlogu za obravnavanje po hitrem postopku, ki vsebuje podatke iz točke 211 zgoraj, priloži skrajšana različica zadevne vloge.

213.

Kadar je priložena skrajšana različica, je treba upoštevati ta navodila:

(a)

skrajšana različica je v obliki prvotne različice zadevne vloge, katere izpuščeni odlomki se lahko razberejo iz oglatih oklepajev, v katerih je omemba ‚izpuščeno‘;

(b)

odstavki, ki so ohranjeni v skrajšani različici, so enako oštevilčeni kot v prvotni različici zadevne vloge;

(c)

seznam prilog, ki je priložen k skrajšani različici, vsebuje, če skrajšana različica ne napotuje na vse priloge k prvotni različici zadevne vloge, omembo ‚izpuščeno‘ za opredelitev vsake od izpuščenih prilog;

(d)

priloge, ki so ohranjene v skrajšani različici, morajo biti oštevilčene enako kot v seznamu prilog k prvotni različici zadevne vloge;

(e)

priloge, ki so navedene v seznamu k skrajšani različici, morajo biti priložene k tej različici.

214.

Da bi lahko skrajšano različico kar najhitreje obravnavali, morajo biti v njej upoštevana zgornja navodila.

215.

Kadar Splošno sodišče zahteva, da se na podlagi člena 151(3) Poslovnika predloži skrajšana različica vloge, mora biti skrajšana različica sestavljena v skladu z zgornjimi navodili, razen če ni določeno drugače.

A.3.   Odgovor na tožbo

216.

Če tožeča stranka v predlogu ni navedla razlogov, trditev ali odstavkov iz svoje tožbe, ki naj se upoštevajo le v primeru, če zadeva ne bi bila obravnavana po hitrem postopku, mora tožena stranka na tožbo odgovoriti v enem mesecu.

217.

Če je tožeča stranka v predlogu navedla razloge, trditve ali odstavke iz svoje tožbe, ki naj se upoštevajo le v primeru, če zadeva ne bi bila obravnavana po hitrem postopku, mora tožena stranka v enem mesecu odgovoriti na razloge in trditve iz tožbe ob upoštevanju navedb, predloženih v predlogu za obravnavanje po hitrem postopku.

218.

Če je tožeča stranka k predlogu priložila skrajšano različico tožbe, mora tožena stranka na razloge in trditve iz skrajšane različice tožbe odgovoriti v enem mesecu.

219.

Če Splošno sodišče zavrne predlog za obravnavanje po hitrem postopku, še preden je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, se enomesečni rok za vložitev tega odgovora, določen v členu 154(1) Poslovnika, podaljša za dodatni mesec.

220.

Če Splošno sodišče zavrne predlog za obravnavanje po hitrem postopku, potem ko je tožena stranka vložila odgovor na tožbo v enomesečnem roku, določenem v členu 154(1) Poslovnika, se tej stranki, da se ji omogoči dopolnitev odgovora na tožbo, odobri nov rok enega meseca, ki začne teči od vročitve odločbe o zavrnitvi predloga za obravnavanje po hitrem postopku.

A.4.   Ustni del postopka

221.

Ker je v okviru hitrega postopka pisni del postopka načeloma omejen na eno izmenjavo vlog, je poudarek na ustnem delu postopka in se obravnava opravi v kratkem času po končanem pisnem delu postopka. Vendar lahko Splošno sodišče odloči, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, če se glavne stranke v roku, ki ga določi predsednik, odpovejo udeležbi na obravnavi in če Splošno sodišče meni, da je na podlagi listin v spisu v zadevi dejansko stanje dovolj pojasnjeno.

222.

Kadar Splošno sodišče ni dovolilo vložitve intervencijske vloge, lahko intervenient svoja stališča poda le ustno, če se opravi obravnava.

B.   Odlog izvršitve in druge začasne odredbe

223.

V skladu s členom 156(5) Poslovnika je treba predlog za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb vložiti z ločeno vlogo. Predlog mora biti sam po sebi razumljiv, ne da bi se bilo treba sklicevati na tožbo v postopku v glavni stvari, vključno na priloge k tožbi.

224.

Da se sodnemu tajništvu olajša takojšnje obravnavanje, je treba na prvi strani predloga za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb navesti, da je ta vložen na podlagi člena 156 Poslovnika in, po potrebi, da vsebuje predlog na podlagi člena 157(2) Poslovnika.

225.

V predlogu za odlog izvršitve ali za izdajo drugih začasnih odredb je treba zelo na kratko in zgoščeno navesti predmet spora, dejanske in pravne razloge, na katerih temelji tožba v postopku v glavni stvari in ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost (fumus boni juris), ter okoliščine, ki dokazujejo nujnost. V njem morajo biti zelo natančno navedeni predlagani ukrepi. V predlogu je treba navesti tudi vse razpoložljive dokaze in dokazne predloge za utemeljitev izdaje začasnih odredb.

226.

Ker je namen predloga za izdajo začasne odredbe omogočiti presojo fumus boni juris v okviru skrajšanega postopka, se v njem ne sme v celoti povzeti besedila tožbe v postopku v glavni stvari.

227.

Da bi bilo mogoče predlog za izdajo začasne odredbe obravnavati nujno, predlog, odvisno od zadevnega področja in okoliščin zadeve, načeloma ne sme biti daljši od 25 strani.

IX.   ZAČETEK VELJAVNOSTI TEH PRAKTIČNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE

228.

S temi praktičnimi določbami za izvajanje se razveljavijo in nadomestijo Navodila sodnemu tajniku z dne 5. julija 2007 (UL L 232, 4.9.2007, str. 1), kakor so bila spremenjena 17. maja 2010 (UL L 170, 6.7.2010, str. 53) in 24. januarja 2012 (UL L 68, 7.3.2012, str. 20), in Praktična navodila za stranke pri Splošnem sodišču z dne 24. januarja 2012 (UL L 68, 7.3.2012, str. 23).

229.

Te praktične določbe za izvajanje se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo prvi dan prvega meseca po objavi.“

9.

Priloga 1 se nadomesti s tem besedilom:

PRILOGA 1

Pogoji, katerih neupoštevanje upravičuje dejstvo, da se tožba ne vroči (točka 101 teh praktičnih določb za izvajanje)

Če tožba v točkah, ki sledijo, ni dopolnjena, se lahko v skladu s členi 78(6), 177(6) in 194(5) Poslovnika zavrže zaradi nedopustnosti.

 

Direktne tožbe

Zadeve s področja intelektualne lastnine

(a)

predložitev potrdila, da je odvetnik upravičen za zastopanje (člen 51(2) Poslovnika)

predložitev potrdila, da je odvetnik upravičen za zastopanje (člen 51(2) Poslovnika)

(b)

predložitev novejšega dokaza o pravnem obstoju pravne osebe zasebnega prava (člen 78(4) Poslovnika)

predložitev novejšega dokaza o pravnem obstoju pravne osebe zasebnega prava (člen 177(4) Poslovnika)

(c)

predložitev pooblastila, če je zastopana stranka pravna oseba zasebnega prava (člen 51(3) Poslovnika)

predložitev pooblastila, če je zastopana stranka pravna oseba zasebnega prava (člen 51(3) Poslovnika)

(d)

predložitev izpodbijanega akta (ničnostna tožba) ali dokazila z datumom poziva k ukrepanju (tožba zaradi nedelovanja) (člen 21, drugi odstavek, Statuta; člen 78(1) Poslovnika)

predložitev izpodbijane odločbe odbora za pritožbe (člen 177(3) Poslovnika)

(e)

predložitev pritožbe iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike in odločbe o pritožbi (člen 78(2) Poslovnika)

 

(f)

predložitev izvoda pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo (člen 78(3) Poslovnika)

 

(g)

 

navedba imen vseh strank v postopku pred odborom za pritožbe in naslovov, ki so jih te navedle za namene vročanja (člen 177(2) Poslovnika)

(h)

navedba dneva vložitve pritožbe iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov za uradnike in dneva uradne obvestitve o odločbi o pritožbi (člen 78(2) Poslovnika)

navedba datuma vročitve odločbe odbora za pritožbe (člen 177(3) Poslovnika)

10.

Priloga 2 se nadomesti s tem besedilom:

PRILOGA 2

Formalne zahteve, katerih neupoštevanje upravičuje odložitev vročitve (točka 102 teh praktičnih določb za izvajanje)

(a)

navedba naslova tožeče stranke (člen 21, prvi odstavek, Statuta; členi 76(a), 177(1)(a) in 194(1)(a) Poslovnika)

(b)

navedba naslova zastopnika tožeče stranke (členi 76(b), 177(1)(b) in 194(1)(b) Poslovnika)

(c)

novi izvirnik tožbe, ki bo krajša (točki 109 in 110 teh praktičnih določb za izvajanje)

(d)

novi izvirnik tožbe z oštevilčenimi odstavki in enako vsebino (točka 81(c) teh praktičnih določb za izvajanje)

(e)

novi izvirnik tožbe z oštevilčenimi stranmi in enako vsebino (točka 81(d) teh praktičnih določb za izvajanje)

(f)

predložitev seznama prilog, ki vsebuje obvezne navedbe (člen 72(3) Poslovnika; točka 83 teh praktičnih določb za izvajanje)

(g)

predložitev prilog, navedenih v tožbi, ki niso predložene (člen 72(3) Poslovnika)

(h)

predložitev prilog z navedbo strani (točka 86(d) teh praktičnih določb za izvajanje)

(i)

predložitev oštevilčenih prilog (točka 86(a) teh praktičnih določb za izvajanje)

11.

Priloga 3 se nadomesti s tem besedilom:

PRILOGA 3

Formalne zahteve, katerih neupoštevanje ne preprečuje vročitve (točka 103 teh praktičnih določb za izvajanje)

(a)

predložitev potrdila, da so vsi drugi dodatni odvetniki upravičeni za zastopanje (člen 51(2) Poslovnika)

(b)

v zadevah, ki niso s področja intelektualne lastnine, predložitev povzetka tožbenih razlogov in bistvenih trditev (točki 118 in 119 teh praktičnih določb za izvajanje)

(c)

predložitev prevoda v jezik postopka dokazila, ki je sestavljeno v drugem jeziku, kot je jezik postopka (člen 46(2) Poslovnika; točka 99 teh praktičnih določb za izvajanje)

Člen 2

Te spremembe Praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Veljati začnejo 1. decembra 2018.

V Luxembourgu, 17. oktobra 2018

Sodni tajnik

E. COULON

Predsednik

M. JAEGER


(1)  UL L 240, 25.9.2018, str. 68.

(2)  UL L 240, 25.9.2018, str. 72.

(3)  Uredba (EU, Euratom) 2016/1192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o prenosu pristojnosti za odločanje o sporih med Evropsko unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji na Splošno sodišče (UL L 200, 26.7.2016, str. 137).

(4)  UL L 152, 18.6.2015, str. 1.

(5)  Besedilo mora biti predstavljeno v skladu z zahtevami iz točke 81(b) teh praktičnih določb za izvajanje.

(6)  Besedilo mora biti predstavljeno v skladu z zahtevami iz točke 81(b) teh praktičnih določb za izvajanje.


Top