(1)

Člen 3 Uredbe Sveta (EU) št. 1370/2013 (1) določa količinsko omejitev za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni iz člena 2 navedene uredbe. Ko je ta omejitev dosežena, se odkup izvede po razpisnem postopku, da se določi najvišja odkupna cena.

(2)

Uredba Sveta (EU) 2018/147 (2) je spremenila Uredbo (EU) št. 1370/2013 z določitvijo količinske omejitve za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni na nič za leto 2018. Namen te spremembe je bil, da bi se izognili odkupu posnetega mleka v prahu po fiksni ceni v okoliščinah, v katerih to ne bi bilo skladno s cilji varnostne mreže.

(3)

V mlečni industriji se cene mlečnih maščob in mlečnih beljakovin še vedno razlikujejo. V letu 2018 so tržne cene Unije za posneto mleko v prahu ostale pod ravnijo javne intervencije, cene masla pa so več kot dvakrat višje od ravni javne intervencije.

(4)

Cene surovega mleka, ki se v letu 2018 plačajo kmetom, so na ravni, ki omogoča donosno mlečno proizvodnjo zaradi trenutnega velikega povpraševanja po maslu in siru kljub relativno nizkim cenam mlečnih beljakovin. Izvajanje javne intervencije v letu 2018 v okviru razpisnega postopka ni preprečilo ohranitve cen surovega mleka na teh ravneh.

(5)

V zvezi s temelji trga za mleko in mlečne izdelke v smislu ponudbe, povpraševanja in razvoja cen se pričakuje, da se leta 2019 ne bodo bistveno spremenili, zlasti kar zadeva razlikovanje med cenami mlečnih maščob in mlečnih beljakovin. Zato je za leto 2019 količinsko omejitev za odkup posnetega mleka v prahu po fiksni ceni ustrezno določiti na nič.

(6)

Uredbo (EU) št. 1370/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Za zagotovitev, da ima začasni ukrep iz te uredbe takojšen učinek na trg in da se omogoči pravočasno obveščanje udeležencev na trgu pred začetkom naslednjega intervencijskega obdobja, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

(3)

Agencija po prejemu vloge takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Laboratoire Nurilia je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s proizvodom Condensyl® in zmanjšanjem poškodovanosti DNK semenčic. Velika poškodovanost DNK semenčic je dejavnik tveganja za zmanjšano plodnost/neplodnost pri moških (vprašanje št. EFSA-Q-2016-00665) (2). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Kombinacija suhega ekstrakta opuncije, standardiziranega v kvercetinu in betalainu, N-acetil cisteina, cinka ter vitaminov B3, E, B6, B2, B9 in B12 v Condensyl® zmanjšuje poškodovanost DNK semenčic (indeks dekondenzacije semenčičnega jedra in indeks fragmentacije DNK). Velika poškodovanost DNK semenčic (indeks dekondenzacije semenčičnega jedra in indeks fragmentacije DNK) je dejavnik tveganja za zmanjšano plodnost/neplodnost pri moških.“

(6)

Komisija in države članice so 5. maja 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Condensyl® in zmanjšanjem poškodovanosti DNK semenčic v kontekstu zmanjševanja tveganja za neplodnost pri moških ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Cargill R&D Centre Europe je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s trdimi konditorskimi izdelki brez sladkorja z najmanj 90 % eritritola in zmanjšanjem zobnih oblog, kar zmanjšuje tveganje za razvoj kariesa (vprašanje št. EFSA-Q-2017-00002) (3). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Trdi konditorski izdelki brez sladkorja, sladkani z najmanj 90 % eritritola Zerose®, dokazano zmanjšujejo zobne obloge. Velik obseg/delež zobnih oblog je dejavnik tveganja za razvoj kariesa.“

(8)

Komisija in države članice so 21. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem trdih konditorskih izdelkov z najmanj 90 % eritritola in zmanjšanjem zobnih oblog, kar zmanjšuje tveganje za razvoj kariesa, ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Družba Biosearch Life je v skladu s členom 14(1)(a) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s proizvodom Lactobacillus fermentum CECT 5716 in zmanjšanjem obremenjenosti z bakterijo Staphylococcus v materinem mleku. Velika obremenjenost z bakterijo Staphylococcus v materinem mleku je dejavnik tveganja za nalezljivi mastitis (vprašanje št. EFSA-Q-2016-00318) (4). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Lactobacillus fermentum CECT 5716 zmanjšuje obremenjenost z bakterijo Staphylococcus v materinem mleku. Velika obremenjenost z bakterijo Staphylococcus v materinem mleku je dejavnik tveganja za bakterijsko disbiozo dojk/bakterijski mastitis.“

(10)

Komisija in države članice so 24. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem Lactobacillus fermentum CECT 5716 in zmanjšanjem obremenjenosti z bakterijo Staphylococcus v materinem mleku, kar zmanjšuje tveganje za nalezljivi mastitis, ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so zdravstvene trditve na živilih prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Uredba (ES) št. 1924/2006 določa tudi, da lahko nosilci živilske dejavnosti vloge za odobritev zdravstvenih trditev predložijo pristojnemu nacionalnemu organu države članice. Pristojni nacionalni organ veljavne vloge pošlje Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za pripravo znanstvene ocene ter Komisiji in državam članicam v vednost.

(3)

Agencija pripravi mnenje o zadevni zdravstveni trditvi.

(4)

Komisija ob upoštevanju mnenja Agencije sprejme odločitev o odobritvi zdravstvenih trditev.

(5)

Družba Laboratoires Nutrition et Cardiométabolisme je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 vložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Stablor®, pripravkom za napitek z določeno sestavo makro- in mikrohranil ter posebnim deležem aminokislin (razmerje med triptofanom in nevtralnimi aminokislinami) ter z zmanjšanjem trebušne maščobe in hkratnim vzdrževanjem puste telesne mase (vprašanje št. EFSA-Q-2016-00319 (2)). Vlagatelj je predlagal naslednjo trditev: „Ob uravnoteženi prehrani in nekoliko omejenem vnosu kalorij Stablor® prispeva k zmanjšanju trebušne maščobe in hkrati vzdržuje pusto telesno maso pri ljudeh s prekomerno težo ali debelostjo, pri katerih obstajajo dejavniki tveganja za srčno-žilne in presnovne bolezni.“

(6)

Komisija in države članice so 28. februarja 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Stablor® ter zmanjšanjem trebušne maščobe in hkratnim vzdrževanjem puste telesne mase ob energijsko omejeni prehrani ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(7)

Družba Suomen Terveysravinto Oy je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi s kurkuminom in normalnim delovanjem sklepov (vprašanje št. EFSA-Q-2016-00856 (3)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Kurkumin prispeva k normalnemu delovanju sklepov.“

(8)

Komisija in države članice so 8. maja 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem kurkumina in vzdrževanjem normalnega delovanja sklepov ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(9)

Družba Marks and Spencer PLC je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z razmerjem med ogljikovimi hidrati in beljakovinami (CHO:P) ≤ 1,8 na podlagi energijske vrednosti v okviru energijsko omejene prehrane in zmanjšanja telesne teže (vprašanje št. EFSA-Q-2016-00436 (4)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Pripomore k zmanjšanju telesne teže in telesne maščobe, če se v okviru energijsko omejene prehrane (< 8 368 kJ/2 000 kcal/dan) uživa najmanj 12 tednov.“

(10)

Komisija in države članice so 13. junija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka z razmerjem (CHO:P) ≤ 1,8 na podlagi vnosa kalorij v okviru energijsko omejene prehrane in zmanjšanja telesne teže ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(11)

Družba Loc Troi group je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in zmanjšanjem telesne teže ob energijsko omejeni prehrani (vprašanje št. EFSA-Q-2017-00032 (5)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Ob energijsko omejeni prehrani prispeva k zmanjšanju telesne teže.“

(12)

Komisija in države članice so 21. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in zmanjšanjem telesne teže ob energijsko omejeni prehrani ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(13)

Družba Loc Troi group je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in dolgoročnim vzdrževanjem normalne ravni krvnega sladkorja (vprašanje št. EFSA-Q-2017-00033 (6)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Prispeva k vzdrževanju normalne ravni krvnega sladkorja.“

(14)

Komisija in države članice so 21. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in dolgoročnim vzdrževanjem normalne ravni krvnega sladkorja ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(15)

Družba Loc Troi group je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka (vprašanje št. EFSA-Q-2017-00031 (7)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Prispeva k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.“

(16)

Komisija in države članice so 21. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(17)

Družba Loc Troi group je v skladu s členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1924/2006 predložila vlogo, Agencija pa je morala pripraviti mnenje o zdravstveni trditvi v zvezi z izdelkom Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in vzdrževanjem normalne ravni holesterola v krvi (vprašanje št. EFSA-Q-2017-00030 (8)). Vložnik je predlagal naslednjo trditev: „Prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.“

(18)

Komisija in države članice so 21. julija 2017 prejele znanstveno mnenje Agencije, ki je na podlagi predloženih podatkov ugotovila, da vzročno-posledična povezava med uživanjem izdelka Vibigaba (kaljeni rjavi riž) in vzdrževanjem normalne ravni holesterola v krvi ni utemeljena. Ker zdravstvena trditev ne izpolnjuje zahtev iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, se ne bi smela odobriti.

(19)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Referenčne vrednosti imajo pomembno vlogo pri določanju cene številnih finančnih instrumentov in finančnih pogodb ter pri merjenju uspešnosti številnih investicijskih skladov. Prispevanje k referenčnim vrednostim in njihovo upravljanje sta v številnih primerih izpostavljena manipulaciji, osebe, ki se s tem ukvarjajo, pa se pogosto soočajo z navzkrižji interesov.

(2)

Da bi izpolnjevale svojo vlogo v gospodarstvu, morajo referenčne vrednosti reprezentativno odražati osnovni trg ali gospodarsko realnost. Če referenčna vrednost ni več reprezentativna za osnovni trg, na primer medbančne obrestne mere, obstaja nevarnost negativnih učinkov na, med drugim, celovitost trga ter financiranje gospodinjstev (krediti in hipotekarna posojila) in podjetij v Uniji.

(3)

Tveganja za uporabnike, trge in gospodarstvo Unije se navadno povečajo, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb in investicijskih skladov, ki je zastopana v določeni referenčni vrednosti, visoka. Zato so v Uredbi (EU) 2016/1011 določene različne kategorije referenčnih vrednosti ter tudi dodatne zahteve za zagotovitev celovitosti in zanesljivosti nekaterih referenčnih vrednosti, ki se štejejo za ključne, vključno s pooblastilom pristojnih organov, da pod določenimi pogoji zahtevajo prispevke h ključnim referenčnim vrednostim ali njihovo upravljanje.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1368 (2) je bil določen seznam ključnih referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo na finančnih trgih v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011.

(5)

V skladu s členom 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, da določi in vsaj vsaki dve leti pregleda seznam ključnih referenčnih vrednosti.

(6)

V skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011 se na seznam ključnih referenčnih vrednosti lahko vključijo referenčne vrednosti, če te referenčne vrednosti, med drugim, predložijo prispevajoče osebe, katerih večina ima sedež v eni državi članici in ki se priznavajo za ključne v tej državi članici.

(7)

Švedski pristojni organ (Finansinspektionen) je 22. januarja 2018 obvestil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) o svojem predlogu, da se Stockholmska medbančna obrestna mera (STIBOR) prizna kot ključna referenčna vrednost v skladu s točko (b) člena 20(1) Uredbe (EU) 2016/1011, ker je ključna na Švedskem in temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina ima sedež na Švedskem.

(8)

STIBOR je referenčna mera, ki temelji na povprečju obrestnih mer, po katerih si je več bank, ki delujejo na švedskem denarnem trgu, pripravljenih medsebojno posojati nezavarovana sredstva z različnimi zapadlostmi. Na dan 22. januarja 2018 je v odboru za STIBOR sodelovalo sedem bank, od tega jih je imelo šest sedež na Švedskem, ena pa na Danskem.

(9)

Finansinspektionen je v oceni, ki jo je predložil ESMA, prišel do sklepa, da bi prenehanje referenčne mere STIBOR ali njenega zagotavljanja na podlagi vhodnih podatkov ali skupine prispevajočih oseb, ki ne predstavlja več dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, negativno vplivalo na delovanje finančnih trgov na Švedskem.

(10)

Iz ocene Finansinspektionen je razvidno, da se STIBOR uporablja kot referenčna mera pri določanju cen obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, denominiranih v švedski kroni (SEK), z neodplačanim nominalnim zneskom v višini 3 500 milijard EUR. Približno ena četrtina obveznic, denominiranih v SEK, se sklicuje na STIBOR, prav tako se STIBOR uporablja pri določanju cen 75 % vseh posojil švedskim gospodinjstvom in nefinančnim institucijam. Skupna vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki se sklicujejo na STIBOR, je približno osemkrat višja kot bruto nacionalni proizvod Švedske. STIBOR je torej ključnega pomena za finančno stabilnost in celovitost trga na Švedskem. V oceni je bilo ugotovljeno, da bi imela prenehanje zagotavljanja ali nezanesljivost referenčne mere STIBOR precejšen negativen vpliv na delovanje finančnih trgov na Švedskem ter na podjetja in potrošnike, ker se uporablja pri posojilih, potrošniških kreditih in investicijskih skladih.

(11)

ESMA je 23. februarja 2018 Komisiji poslal mnenje, v katerem je navedel, da je švedski Finansinspektion upošteval vse elemente in merila iz člena 20(3) Uredbe (EU) 2016/1011 ter predložil kvantitativne podatke v podporo priznanju referenčne mere STIBOR za ključno referenčno vrednost, poleg tega pa je predložil tudi analitično obrazložitev, v kateri je poudaril bistveno vlogo mere STIBOR v švedskem gospodarstvu.

(12)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1368 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Zaradi ključnega pomena referenčne mere STIBOR, njene razširjene uporabe in njene vloge pri razporejanju kapitala na Švedskem bi ta uredba morala začeti veljati čim prej.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za dovoljenje za novo uporabo pripravka iz Lactobacillus acidophilus (CECT 4529). V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz Lactobacillus acidophilus (CECT 4529) kot krmni dodatek za mačke in pse ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Pripravek iz Lactobacillus acidophilus (CECT 4529), ki spada v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“, je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/38 (2) dovoljen za deset let kot krmni dodatek za kokoši nesnice, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2275 (3) pa za deset let kot krmni dodatek za piščance za pitanje.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 19. aprila 2018 (4) navedla, da pripravek iz Lactobacillus acidophilus (CECT 4529) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ter na okolje. Navedla je tudi, da dodatek lahko izboljša konsistenco blata mačk in psov. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

Ocena pripravka iz Lactobacillus acidophilus (CECT 4529) je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za tinkturo iz kumine (Cuminum cyminum L.) kot krmni dodatek za vse živalske vrste. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti. Vložnik je zahteval, da se dodatek uvrsti v kategorijo dodatkov „senzorični dodatki“.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 17. aprila 2018 (2) navedla, da tinktura iz kumine (Cuminum cyminum L.) pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je navedla, da ker so semena kumine na splošno priznana kot aroma za živila, njihova funkcija v krmi pa je v bistvu enaka tisti v živilih, dodatno dokazovanje učinkovitosti ni potrebno. Zato je mogoče navedeno ugotovitev ekstrapolirati na krmo. Agencija je hkrati ugotovila, da zaradi varnosti dodatka za uporabnike ni mogoče izključiti možnosti draženja kože/oči. Poleg tega dodatek vsebuje vrsto snovi, za katere je znano, da povzročajo alergijske reakcije pri občutljivih osebah. Posledično se lahko pojavi preobčutljivost. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe.

(4)

Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s poprodajnim nadzorom. Potrdila je tudi poročilo o analizni metodi krmnega dodatka v krmi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena tega dodatka je pokazala, da so pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo tega dodatka, kakor je opredeljena v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Vložnik je Agenciji predlagal ravni uporabe za zadevne snovi. Ob upoštevanju navedenega predloga je Agencija menila, da so določene ravni uporabe varne. Za namen uradnega nadzora v prehranski verigi bi bilo treba na oznaki krmnega dodatka navesti najvišjo priporočeno vsebnost aktivne snovi.

(7)

Čeprav uporaba zadevne snovi v vodi za pitje ni dovoljena, to ne bi smelo preprečevati njene uporabe v krmni mešanici, ki se daje v vodi.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Sporazum je bil v imenu Unije podpisan 26. novembra 2008 na podlagi Sklepa Sveta 2009/156/ES (2) in se začasno uporablja od 3. septembra 2016.

(2)

Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Uniji je bila podpisana 9. decembra 2011 in je začela veljati 1. julija 2013.

(3)

Republika Hrvaška je k Sporazumu pristopila 8. novembra 2017 z deponiranjem svojega Akta o pristopu.

(4)

Na podlagi člena 77 Sporazuma lahko Odbor SGP odloči o potrebnih spremembah zaradi pristopa novih držav članic k Uniji.

(5)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame glede sprejetja sklepa Odbora SGP na njegovi letni seji v zvezi s spremembami Sporazuma, ki so potrebne zaradi pristopa Republike Hrvaške k Uniji –

(1)

Sporazum je bil v imenu Unije podpisan 15. januarja 2009 na podlagi Sklepa Sveta 2009/152/ES (2) in se začasno uporablja od 4. avgusta 2014.

(2)

Pogodba o pristopu Republike Hrvaške k Uniji je bila podpisana 9. decembra 2011 in je začela veljati 1. julija 2013.

(3)

Republika Hrvaška je k Sporazumu pristopila 8. novembra 2017 z deponiranjem svojega Akta o pristopu.

(4)

Na podlagi člena 102 Sporazuma lahko Odbor SGP odloči o kakršnih koli potrebnih spremembah zaradi pristopa novih držav članic k Uniji.

(5)

Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame glede sprejetja sklepa Odbora SGP na njegovi letni seji v zvezi s spremembami Sporazuma, ki so potrebne zaradi pristopa Republike Hrvaške k Uniji –