14.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/1

(1)

Ekološka pridelava je celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljše prakse na področju okolja in podnebnih ukrepov, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov in uporabo visokih standardov dobrobiti živali in visokih standardov pridelave, skladno s povpraševanjem vedno večjega števila potrošnikov po proizvodih, pridelanih z uporabo naravnih snovi in postopkov. Ekološka pridelava ima tako dvojno družbeno vlogo: po eni strani oskrbuje specifičen trg in s tem zadovoljuje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javno dostopne dobrine in s tem prispeva k varstvu okolja, dobrobiti živali in razvoju podeželja.

(2)

Spoštovanje visokih zdravstvenih standardov ter standardov za varstvo okolja in dobrobit živali pri pridelavi ekoloških proizvodov je bistveno za visoko kakovost teh proizvodov. Kot je poudarjeno v sporočilu Komisije z dne 28. maja 2009 o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov, je ekološka pridelava, skupaj z geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter proizvodi iz najbolj oddaljenih regij Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), del shem kakovosti kmetijskih proizvodov Unije. V skupni kmetijski politiki (SKP) so zato za ekološko pridelavo zastavljeni isti cilji, kot so značilni za vse sheme kakovosti kmetijskih proizvodov Unije.

(3)

Vključenost ciljev politike ekološke pridelave v cilje SKP je zagotovljena zlasti tako, da je poskrbljeno, da kmetje prejmejo pravično povračilo za upoštevanje pravil ekološke pridelave. Poleg tega rastoče povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in širitev trga teh proizvodov ter s tem za dvig povračila kmetom, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo.

(4)

Ekološka pridelava je tudi sistem, ki prispeva k vključevanju zahtev glede varstva okolja v SKP in spodbuja trajnostno kmetijsko pridelavo. Zato so bili v okviru SKP uvedeni ukrepi za finančno pomoč ekološki pridelavi, zlasti z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), še posebej pa so bili okrepljeni z reformo pravnega okvira politike za razvoj podeželja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(5)

Ekološka pridelava prispeva tudi k doseganju ciljev okoljske politike Unije, zlasti ciljev iz sporočil Komisije z dne 22. septembra 2006 z naslovom: „Tematske strategije za varstvo tal“, z dne 3. maja 2011 z naslovom: „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“, in z dne 6. maja 2013 z naslovom: „Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala“ ter iz okoljske zakonodaje, kot so direktive 2000/60/ES (8), 2001/81/ES (9), 2009/128/ES (10) in 2009/147/ES (11) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktivi Sveta 91/676/EGS (12) in 92/43/EGS (13).

(6)

Glede na cilje politike Unije o ekološki pridelavi bi moral biti pravni okvir, oblikovan za izvajanje te politike, usmerjen v zagotavljanje poštene konkurence in pravilnega delovanja notranjega trga z ekološkimi proizvodi, v ohranjanje in upravičevanje zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki ter v zagotavljanje pogojev, v katerih se politika lahko nadalje razvija skladno z razvojem pridelave in trga.

(7)

Prednostne naloge politike v okviru strategije Evropa 2020, kot so določene v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom: „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, vključujejo doseganje konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, spodbujanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotovilo socialno in ozemeljsko kohezijo, ter podpiranje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno. Politika ekološke pridelave bi izvajalcem dejavnosti torej morala dati prava orodja za boljšo opredelitev in promocijo njihovih proizvodov, hkrati pa bi jih morala ščititi pred nepoštenimi praksami.

(8)

Sektor ekološkega kmetovanja v Uniji se je v zadnjih letih hitro razvil, ne le v smislu površin, ki se uporabljajo za ekološko kmetovanje, temveč tudi v smislu števila gospodarstev in skupnega števila v Uniji registriranih izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju.

(9)

Zaradi dinamičnega razvoja ekološkega sektorja je v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (14) prepoznana potreba po prihodnjem pregledu pravil ekološke pridelave Unije, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo navedenih pravil. Rezultati tega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, kažejo, da bi bilo treba pravni okvir Unije, ki ureja ekološko pridelavo, izboljšati, da bo vključeval pravila, ki bodo skladna z visokimi pričakovanji potrošnikov in dovolj jasna za tiste, ki so jim namenjena. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 834/2007 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(10)

Dosedanje izkušnje z uporabo Uredbe (ES) št. 834/2007 kažejo potrebo po jasni opredelitvi, za katere proizvode se ta uredba uporablja. Zlasti bi morala zajemati proizvode kmetijskega izvora, vključno s proizvodi iz akvakulture in čebelarstva, kot so navedeni v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Zajemati bi morala tudi predelane kmetijske proizvode, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj dajanje takšnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov omogoča velike prodajne možnosti za kmetijske proizvode, potrošnikom pa zagotavlja, da prepoznajo ekološko naravo kmetijskih proizvodov, iz katerih so pridelani. Podobno bi ta uredba morala zajemati nekatere druge proizvode, ki so s kmetijskimi proizvodi podobno tesno povezani kot predelani kmetijski proizvodi, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj ti drugi proizvodi omogočajo velike prodajne možnosti za kmetijske proizvode ali pa so sestavni del postopka pridelave. V področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti tudi morsko sol in druge soli, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj se lahko pridobivajo z uporabo naravnih postopkov pridelave, njihova pridelava pa prispeva k razvoju podeželja in zato spada med cilje te uredbe. Zaradi jasnosti bi bilo treba take druge proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k PDEU, navesti v Prilogi k tej uredbi.

(11)

Za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(12)

Da bi se upoštevali novi postopki pridelave, novi materiali ali mednarodne zaveze, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za razširitev seznama drugih proizvodov, ki so tesno povezani s kmetijstvom, ki spada v področje uporabe te uredbe.

(13)

Proizvodi, za katere se uporablja ta uredba, vendar izvirajo iz lova ali ribolova divjih živali, ne bi smeli šteti za ekološke proizvode, saj postopka gojenja ni mogoče v celoti nadzirati.

(14)

Zaradi lokalne narave priprave hrane v obratih javne prehrane se ukrepi držav članic in zasebne sheme štejejo kot primerni za zagotavljanje delovanja enotnega trga. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za hrano, pripravljeno v obratih javne prehrane, ki se zato tudi ne bi smela označevati ali oglaševati z logotipom ekološke pridelave Evropske unije.

(15)

Raziskovalni projekti so pokazali, da je na trgu ekološke hrane ključno zaupanje potrošnikov. Dolgoročno lahko pravila, ki niso vredna zaupanja, ogrozijo zaupanje javnosti in privedejo do nedelovanja trga. Zato bi moral trajnostni razvoj ekološke pridelave v Uniji temeljiti na preudarnih pravilih pridelave, harmoniziranih na ravni Unije, ki bi morala zadovoljiti pričakovanja izvajalcev dejavnosti in potrošnikov glede kakovosti ekoloških proizvodov ter bi morala biti skladna z načeli in pravili iz te uredbe.

(16)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v sorodno zakonodajo, zlasti zakonodajo na področju varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala, označevanja in okolja.

(17)

Ta uredba bi morala biti podlaga za trajnostni razvoj ekološke pridelave in njenih pozitivnih učinkov na okolje, obenem pa bi morala zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga z ekološkimi proizvodi in pošteno konkurenco, s čimer bi kmetom pomagala do poštenega dohodka, vzpostavila zaupanje in zaščitila interese potrošnikov ter spodbudila kratke dobavne verige in lokalno pridelavo. Te cilje bi bilo treba doseči z upoštevanjem splošnih in specifičnih načel ter splošnih in podrobnih pravil ekološke pridelave.

(18)

Glede na posebnosti sistemov ekološke pridelave bi morali pri izbiri rastlinskih sort prednost dati agronomski učinkovitosti, genski raznovrstnosti, odpornosti proti boleznim, dolgoživosti ter prilagoditvi na različne lokalne talne in podnebne razmere ter bi morali spoštovati naravne omejitve križanja.

(19)

V kmetijskih gospodarstvih z enotami, ki se ne upravljajo v skladu s pravili ekološke pridelave, naj bi bilo tveganje za neskladje s pravili ekološke pridelave večje. Zato bi se morala vsa kmetijska gospodarstva v Uniji, ki želijo postati ekološka, po ustreznem obdobju preusmeritve v celoti upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo. Kljub temu bi morali pod določenimi pogoji, med drugim zlasti pod pogojem jasne in učinkovite ločitve ekoloških pridelovalnih enot od pridelovalnih enot za proizvode iz preusmeritve in neekoloških pridelovalnih enot ter ločitve med proizvodi teh enot, dovoliti gospodarstva, ki vključujejo tako enote, ki se upravljajo v skladu s pravili ekološke pridelave, kot enote, ki se upravljajo v skladu s pravili neekološke pridelave.

(20)

Ker bi bilo treba omejiti uporabo zunanjih surovin pri ekološki pridelavi, bi bilo treba določiti nekatere cilje, za katere se proizvodi in snovi pogosto uporabljajo pri pridelavi kmetijskih proizvodov ali pri predelanih kmetijskih proizvodih. Kadar se proizvodi ali snovi običajno uporabljajo za te cilje, bi morala biti taka uporaba dovoljena le, če so bili proizvodi ali snovi odobreni v skladu s to uredbo. Vendar bi morala takšna odobritev veljati le, če pravo Unije ali nacionalno pravo, ki temelji na pravu Unije, uporabe zunanjih surovin v neekološki pridelavi ne prepoveduje. V ekološki pridelavi bi morala biti dovoljena uporaba proizvodov ali snovi, ki jih fitofarmacevtska sredstva vsebujejo ali so iz njih sestavljena, razen aktivnih snovi, če je njihova uporaba odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (16) in če države članice dajanja v promet ali uporabe teh fitofarmacevtskih sredstev niso prepovedale v skladu z navedeno uredbo.

(21)

Kadar se celotno gospodarstvo nameni ali se deli gospodarstva namenijo za pridelavo ekoloških proizvodov, bi moralo zanje veljati obdobje preusmeritve, med katerim se upravljajo v skladu s pravili ekološke pridelave, ne morejo pa pridelovati ekoloških proizvodov. Proizvodi bi se smeli dajati v promet kot ekološki šele, ko je obdobje preusmeritve zaključeno. To obdobje se ne bi smelo začeti, dokler kmet ali izvajalec dejavnosti, ki pridelujejo alge ali živali iz akvakulture, pristojnim organom države članice, v kateri leži gospodarstvo, ne priglasi preusmeritve v ekološko pridelavo in s tem zanj velja nadzorni sistem, ki ga država članica vzpostavi v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in to uredbo. Pristojni organi bi obdobja pred datumom priglasitve smeli retroaktivno priznati kot obdobja preusmeritve samo takrat, kadar za gospodarstvo ali njegove relevantne dele veljajo kmetijsko-okoljski ukrepi, financirani iz skladov Unije, ali kadar gospodarstvo ali njegove relevantne dele sestavljajo naravne ali kmetijske površine, ki v zadnjih treh letih niso bile obdelane s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi.

(22)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo, kar zadeva ekološko pridelavo, ter za zagotovitev prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte glede nadaljnjih pravil o delitvi gospodarstev na ekološke pridelovalne enote, pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve in neekološke pridelovalne enote.

(23)

Uporaba ionizirajočega sevanja, kloniranja živali in umetno izzvane poliploidnosti pri živalih ali gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter proizvodov, pridobljenih iz GSO ali z GSO, je nezdružljiva s pojmom ekološke pridelave in s predstavo potrošnikov o ekoloških proizvodih. Zato bi bilo treba tako uporabo v ekološki pridelavi prepovedati.

(24)

Da bi podprli in olajšali doseganje skladnosti s to uredbo, bi morali izvajalci dejavnosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije po potrebi sprejeti preventivne ukrepe za zagotavljanje ohranjanja biotske raznovrstnosti in kakovosti tal, za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in bolezni ter v izogib negativnim vplivom na okolje ter zdravje živali in rastlin. Po potrebi bi morali sprejeti tudi sorazmerne previdnostne ukrepe, ki bi jih sami nadzirali, da se prepreči kontaminacija s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s to uredbo, ter prepreči mešanje ekoloških proizvodov, proizvodov iz preusmeritve in neekoloških proizvodov.

(25)

Proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve, ne bi smeli biti dani v promet kot ekološki proizvodi. Da bi se izognili zmedi med potrošniki in preprečili njihovo zavajanje, se ti proizvodi tudi ne bi smeli tržiti kot proizvodi iz preusmeritve, razen v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskih proizvodov, ki so namenjeni za hrano ali krmo in vsebujejo le eno kmetijsko rastlino, v vseh primerih pa pod pogojem, da je bilo pred spravilom spoštovano vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve.

(26)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili za preusmeritev za nadaljnje živalske vrste.

(27)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila za pridelavo rastlin, živinorejo in akvakulturo, vključno s pravili za nabiranje divjih rastlin in alg, pa tudi za pridelavo predelane hrane in krme ter vina in kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, da se zagotovita harmonizacija ter upoštevanje ciljev in načel ekološke pridelave.

(28)

Ker ekološka pridelava rastlin temelji na hranjenju rastlin primarno prek ekosistema tal, bi gojenje rastlin moralo potekati na in v živi prsti, ki je v stiku s podtaljem in kamninsko podlago. Niti hidroponska pridelava niti gojenje rastlin v zabojnikih, vrečah ali gredah, kjer korenine niso v stiku z živo prstjo, zato ne bi smeli biti dovoljeni.

(29)

Dovoliti bi bilo treba nekatere prakse gojenja rastlin, ki se ne izvajajo na ali v zemlji, kot sta pridelava kaljenih semen ali glavic vitlofa ter gojenje okrasnih rastlin in zelišč v lončkih, ki se končnemu potrošniku prodajajo skupaj s posodo, za katere načelo gojenja kmetijskih rastlin na ali v zemlji ne velja ali pri katerih ni nobenega tveganja zavajanja potrošnika glede postopka pridelave. Da bi že v zgodnji fazi rasti rastlin spodbudili ekološko pridelavo, bi bilo treba dovoliti tudi gojenje sejancev ali sadik v posodah za nadaljnje presajanje.

(30)

Načelo gojenja kmetijskih rastlin na ali v zemlji in hranjenje rastlin primarno prek ekosistema tal je bilo vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 834/2007. Nekateri izvajalci dejavnosti pa so razvili ekonomski model z gojenjem rastlin v „posebej ločenih gredah“, pri čemer so jih njihovi nacionalni organi certificirali kot ekološke v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007. 28. junija 2017 je bil po rednem zakonodajnem postopku dosežen dogovor, da bi morala ekološka pridelava temeljiti na hranjenju rastlin primarno prek ekosistema tal oziroma na ali v zemlji ter da gojenje rastlin v posebej ločenih gredah od tega datuma dalje ne bi smelo biti več dovoljeno. Da bi izvajalcem dejavnosti, ki so tovrstni ekonomski model razvili pred navedenim datumom, omogočili prilagoditev, bi jim moralo biti dovoljeno, da v obdobju desetih let od datuma začetka uporabe te uredbe ohranijo pridelovalne površine, če so jih njihovi nacionalni organi pred navedenim datumom certificirali kot ekološke na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007. Na podlagi informacij, ki jih je Komisija prejela od držav članic, je bil tak model v Uniji pred 28. junijem 2017 odobren samo na Finskem, Švedskem in Danskem. Komisija bi morala v poročilu, ki bi moral biti objavljen pet let po datumu uporabe te uredbe, preučiti uporabo posebej ločenih gred v ekološkem kmetijstvu.

(31)

Ekološka pridelava rastlin bi morala vključevati postopke pridelave, ki ne onesnažujejo okolja ali ga čim manj onesnažujejo.

(32)

Medtem ko si lahko neekološko kmetijstvo pri prilagajanju na okolje pomaga z uporabo več zunanjih dejavnikov, da bi doseglo optimalno rast kmetijskih rastlin, pa so sistemi ekološkega gojenja rastlin odvisni od rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki bo zmožen odpornosti proti različnim boleznim ter prilagajanja različnim lokalnim talnim in podnebnim razmeram, pa tudi specifičnim gojitvenim postopkom ekološkega kmetijstva, ki prispevajo k razvoju sektorja ekološke pridelave. Zato je treba razviti ekološki rastlinski razmnoževalni material, primeren za ekološko kmetijstvo.

(33)

Kar zadeva upravljanje tal in gnojenje, bi bilo treba določiti postopke za gojenje rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi rastlin, ter pogoje za uporabo gnojil in dodatkov za izboljšanje tal.

(34)

Uporabo fitofarmacevtskih sredstev bi bilo treba znatno omejiti. Prednost bi bilo treba dati ukrepom za preprečevanje škode, ki jo povzročijo škodljivi organizmi in plevel, in sicer s tehnikami, pri katerih se fitofarmacevtska sredstva ne uporabljajo, kot je kolobarjenje. Prisotnost škodljivih organizmov in plevela bi bilo treba spremljati, da se ugotovi, ali je posredovanje ekonomsko in ekološko upravičeno. Uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev bi morala biti dovoljena, če te tehnike ne zagotavljajo primerne zaščite in le če so ta fitofarmacevtska sredstva registrirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009, potem ko je bilo ocenjeno in ugotovljeno, da je taka uporaba združljiva s cilji in načeli ekološke pridelave, vključno kadar so bili ti proizvodi registrirani pod omejevalnimi pogoji uporabe, in so bili posledično odobreni v skladu s to uredbo.

(35)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z nekaterimi odstopanji, uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve ali neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, dogovori med izvajalci dejavnosti v kmetijskih gospodarstvih, nadaljnjimi ukrepi za obvladovanje škodljivcev in plevela ter nadaljnjimi podrobnimi pravili in postopki gojenja specifičnih rastlin in pridelavo rastlin.

(36)

Raziskave v Uniji glede rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki je preveč heterogen, da bi bil lahko opredeljen kot sorta, so pokazale na morebitne dobre strani uporabe tega raznovrstnega materiala, zlasti v ekološki pridelavi, na primer za zmanjšanje širjenja bolezni, izboljšanje odpornosti in povečanje biotske raznovrstnosti.

(37)

Zato bi moral biti rastlinski razmnoževalni material, ki ne pripada določeni sorti, pripada pa skupini rastlin znotraj ene botanične razvrstitve z visoko stopnjo genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami, na voljo za uporabo v ekološki pridelavi.

To pomeni, da bi morali izvajalcem dejavnosti omogočiti, da rastlinski razmnoževalni material, sestavljen iz ekološkega heterogenega materiala, tržijo brez izpolnjevanja zahtev za registracijo in ne da bi jim bilo treba upoštevati certifikacijo kategorij pred-baznega, baznega in certificiranega materiala ali zahtev za druge kategorije, kot so določene v direktivah 66/401/EGS (18), 66/402/EGS (19), 68/193/EGS (20), 98/56/ES (21), 2002/53/ES (22), 2002/54/ES (23), 2002/55/ES (24), 2002/56/ES (25), 2002/57/ES (26), 2008/72/ES (27) in 2008/90/ES (28) ali aktih, sprejetih na podlagi navedenih direktiv.

Tržiti bi morali potem, ko so uradno obvestili pristojne organe iz navedenih direktiv in ko Komisija sprejme harmonizirane zahteve za takšen material, pod pogojem, da ta material izpolnjuje te zahteve.

(38)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo nekaterih pravil za pridobivanje in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala določenega roda ali vrste.

(39)

Da bi zadostili potrebam ekoloških pridelovalcev, spodbujali raziskave in razvili ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo, ter da bi se upoštevali posebne potrebe in cilji ekološkega kmetijstva, kot so večja genska raznovrstnost, odpornost ali toleranca na bolezni in prilagoditev na različne lokalne talne in podnebne razmere, bi bilo treba opraviti začasni poskus v skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES. Ta začasni poskus bi moral trajati sedem let, na razpolago bi mu morala biti zadostna količina rastlinskega razmnoževalnega materiala, o njem pa bi se moralo poročati na letni ravni. Moral bi prispevati k določitvi meril za opis značilnosti navedenega materiala ter k opredelitvi pridelovalnih in tržnih pogojev za navedeni material.

(40)

Ker je z živinorejo samo po sebi povezano upravljanje kmetijskega zemljišča, na katerem se za hranjenje poljščin uporablja gnoj, bi bilo treba prepovedati živinorejo brez uporabe kmetijskega zemljišča, razen v primeru čebelarstva. Spodbujati bi bilo treba, da se pri izbiri pasem izberejo take, ki imajo značilnosti, pomembne za ekološko kmetijstvo, kot je denimo visoka stopnja genske raznovrstnosti, sposobnost prilagajanja lokalnim razmeram in odpornost proti boleznim.

(41)

Ekološko vzrejenih živali zadostne kakovosti ni vedno dovolj na voljo, da bi zadostili potrebam kmetov, ki želijo čredo ali jato sestaviti prvič ali pa jo razširiti oziroma obnoviti. Pod določenimi pogoji bi torej moralo biti mogoče neekološko vzrejene živali privesti v ekološko pridelovalno enoto.

(42)

Živino bi bilo treba krmiti s posamičnimi krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološke pridelave in po možnosti na lastnem kmetijskem gospodarstvu kmeta, pri tem pa bi bilo treba upoštevati fiziološke potrebe živine. Vendar pa bi morali kmetom omogočiti, da pod določenimi pogoji uporabljajo krmo iz preusmeritve, pridelano na lastnih kmetijskih gospodarstvih. Da se zadosti osnovnim prehranskim potrebam živine, bi bilo treba pod natančno opredeljenimi pogoji kmetom omogočiti uporabo nekaterih posamičnih krmil mikrobiološkega ali mineralnega izvora ali določenih krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev.

(43)

Skrb za zdravje živali bi morala temeljiti predvsem na preprečevanju bolezni. Poleg tega bi bilo treba izvajati posebne čistilne in razkuževalne ukrepe. Preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil, vključno antibiotikov, v ekološki pridelavi ne bi smela biti dovoljena. V primeru bolezni ali poškodbe živali, ki zahteva takojšnje zdravljenje, bi bilo treba uporabo teh zdravil omejiti na najmanjšo možno količino, potrebno za ponovno vzpostavitev dobrobiti živali. Da bi se potrošnikom zagotovila neoporečnost ekološke vzreje, bi morala v teh primerih uradna karenca po uporabi takšnih zdravil, kot je določena v ustrezni zakonodaji Unije, trajati dvakrat toliko kot običajna karenca in najmanj 48 ur.

(44)

Pogoji namestitve živine in vzrejne prakse za ekološko vzrejeno živino bi morali biti prilagojeni vedenjskim potrebam živali ter bi morali zagotavljati visoko raven dobrobiti živali, ki bi v nekaterih vidikih morala biti višja od standardov Unije glede dobrobiti živali, ki veljajo za živinorejo na splošno. V večini primerov bi morala živina imeti trajen dostop do površin na prostem za gibanje. Na vseh stopnjah življenja živali bi bilo treba preprečevati ali čim bolj zmanjšati trpljenje, bolečine ali vznemirjenje živali. Privezovanje in pohabljanje, kot so krajšanje repov pri ovcah, obrezovanje kljunov v prvih treh dneh življenja, in odstranjevanje izrastkov, bi smelo biti mogoče le, če so to odobrili pristojni organi in pod določenimi pogoji.

(45)

Ker je ekološka vzreja najbolj razvita za govedo, ovce, koze, enoprste kopitarje, živali z rogovjem in prašiče ter perutnino, kunce in čebele, bi se za te vrste morala uporabljati dodatna podrobna pravila vzreje. Potrebno je, da Komisija za te vrste določi nekatere zahteve, ki so pomembne za vzrejo teh živali, kot so denimo zahteve glede gostote živali, najmanjše velikosti površin in osnovnih značilnosti ter tudi tehnične zahteve glede namestitve. Za druge vrste bi se take zahteve morale določiti, ko se bodo dodatna podrobna pravila vzreje uporabljala tudi zanje.

(46)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zmanjšanjem odstopanj glede izvora živali, zgornjo mejo organskega dušika, povezano s skupno gostoto živali, krmljenjem čebeljih družin, sprejemljivimi postopki za dezinfekcijo čebelnjakov in metodami in postopki za boj proti pršici Varroa destructor ter v zvezi s podrobnimi pravili za vzrejo živali za nadaljnje vrste.

(47)

Ta uredba upošteva cilje nove skupne ribiške politike z zvezi z akvakulturo, ki je ključna za zagotavljanje trajnostne, dolgoročne zanesljive prehranske varnosti, pa tudi rasti in zaposlovanja, hkrati pa zmanjšuje pritisk na staleže prostoživečih rib, ki je posledica vse večjega svetovnega povpraševanja po hrani iz vodnega življa. Sporočilo Komisije z dne 29. aprila 2013 o strateških smernicah za trajnostni razvoj akvakulture EU predstavlja glavne izzive akvakulture v Uniji in njene možnosti za rast. Navedeno sporočilo opredeljuje ekološko akvakulturo kot posebno obetaven sektor in predstavlja konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekološkega certificiranja.

(48)

Ekološka akvakultura je v primerjavi z ekološkim kmetovanjem na ravni kmetij, ki ima že dolgoletne izkušnje, razmeroma novo področje ekološke pridelave. Zaradi rastočega zanimanja potrošnikov za ekološke proizvode iz akvakulture se bo verjetno vse več izvajalcev, ki se ukvarjajo z akvakulturo, preusmerjalo v ekološko akvakulturo. To bo prineslo nove izkušnje, tehnično znanje in razvoj ter izboljšave v ekološki akvakulturi in temu bi bilo treba prilagoditi pravila pridelave.

(49)

Ekološka akvakultura bi morala temeljiti na vzreji mladic, ki izvirajo iz ekoloških pridelovalnih enot. Ekološko gojenih živali iz akvakulture za razmnoževanje ali za namene nadaljnjega gojenja ni vedno dovolj na voljo v zadostni kakovosti, da bi zadostili potrebam izvajalcev dejavnosti, ki gojijo živali iz akvakulture. Pod določenimi pogoji bi moralo biti mogoče, da se ulovljene prostoživeče ali neekološko gojene živali iz akvakulture spustijo v ekološko pridelovalno enoto.

(50)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s krmo za živali iz akvakulture in veterinarskim zdravljenjem teh živali ter v zvezi s podrobnimi pogoji za upravljanje plemenskih živali, razmnoževanjem in gojenjem nedoraslih živali.

(51)

Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo ekološko hrano ali krmo, bi morali uporabljati ustrezne postopke, ki temeljijo na sistematičnem določanju odločilnih korakov v predelavi, da se tako zagotovi, da predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo. Predelani ekološki proizvodi bi morali biti proizvedeni po predelovalnih postopkih, s katerimi se zagotovo ohranijo ekološke lastnosti in kakovost proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave.

(52)

Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi s sestavo predelane ekološke hrane in krme. Zlasti bi morala biti takšna hrana pridelana predvsem iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora ali drugih ekoloških sestavin, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, možnost uporabe nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora, določenih v tej uredbi, pa bi morala biti omejena. Poleg tega bi morali biti za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane in krme dovoljeni le določeni proizvodi in snovi, odobreni v skladu s to uredbo.

(53)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s previdnostnimi in preventivnimi ukrepi, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano ali krmo, v zvezi z vrsto in sestavo proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani, ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo, in v zvezi z izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora, vključno z določitvijo aditivov, ki se dovolijo za uporabo v ekološki pridelavi in štejejo kot sestavine kmetijskega izvora za namene izračuna deleža, ki mora biti dosežen, da se proizvod v prodajnem opisu označi kot ekološki.

(54)

Za ekološko vino bi morala veljati relevantna pravila o predelani ekološki hrani. Ker pa je vino specifična in pomembna kategorija ekoloških proizvodov, bi bilo treba posebej za ekološko vino določiti dodatna podrobna pravila pridelave. Ekološko vino bi moralo biti v celoti pridelano iz ekoloških surovin, dodajali pa bi se lahko le določeni proizvodi in snovi, odobreni v skladu s to uredbo. Pri pridelavi ekološkega vina bi bilo treba prepovedati določene enološke prakse, postopke in obdelavo. Druge prakse, postopke in obdelavo bi bilo treba dovoliti pod točno določenimi pogoji.

(55)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih prepovedanih enoloških praks, postopkov in obdelave ter spremembo seznama dovoljenih enoloških praks, postopkov in obdelave.

(56)

Kvas na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 sprva ni veljal za sestavino kmetijskega izvora in zato ni bil upoštevan pri kmetijski sestavi ekoloških proizvodov. Z Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 (29) pa je bila od 31. decembra 2013 uvedena obveznost, da se kvas in proizvodi iz kvasa štejejo kot sestavine kmetijskega izvora za namene ekološke pridelave. Zato bi bilo treba od 1. januarja 2021 dalje pri proizvodnji ekološkega kvasa, ki se uporablja kot hrana in krma, uporabljati le ekološko proizvedene substrate. Poleg tega bi morali biti za proizvodnjo, pripravke in oblike ekološkega kvasa dovoljeni le določeni proizvodi in snovi.

(57)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z dodatnimi podrobnimi pravili proizvodnje kvasa.

(58)

Čeprav bi morala ta uredba harmonizirati pravila ekološke pridelave v Uniji za vse proizvode, ki sodijo v njeno področje uporabe, in določiti podrobna pravila pridelave za različne kategorije proizvodov, bo v poznejši fazi mogoče sprejeti le nekatera pravila pridelave, kot so dodatna podrobna pravila pridelave za nadaljnje živalske vrste ali proizvode, ki ne spadajo v kategorije, za katere so določena podrobna pravila pridelave iz te uredbe. Kadar ta pravila pridelave niso določena na ravni Unije, bi morale države članice še vedno imeti možnost, da določijo nacionalna pravila za domačo pridelavo, pod pogojem, da ta pravila niso v nasprotju s to uredbo. Vendar države članice teh nacionalnih pravil ne bi smele uporabljati za proizvode, ki se proizvajajo ali tržijo v drugih državah članicah, kadar so ti proizvodi skladni s to uredbo. Kadar takšna nacionalna podrobna pravila niso določena, bi morali izvajalci dejavnosti spoštovati vsaj splošna pravila pridelave in načela ekološke pridelave, kolikor se ta pravila in načela lahko uporabijo za zadevne proizvode, kadar take proizvode dajejo v promet in pri tem uporabljajo izraze, ki se nanašajo na ekološko pridelavo.

(59)

Za upoštevanje možnih prihodnjih potreb po posebnih pravilih pridelave za proizvode, katerih pridelava ne spada v nobeno od kategorij posebnih pravil pridelave, določenih v tej uredbi, ter za zagotovitev kakovosti, sledljivosti, skladnosti s to uredbo ter posledično prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo podrobnih pravil pridelave in pravil glede obveznosti za preusmeritev za takšne proizvode.

(60)

Določiti bi bilo treba izjeme od pravil ekološke pridelave, ki bi morale veljati le v primerih katastrofalnih razmer. Da se v takih primerih omogoči nadaljevanje ali ponovni zagon ekološke pridelave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo meril za opredelitev, ali razmere štejejo kot katastrofalne, ter posebnimi pravili, vključno z morebitnimi odstopanji od te uredbe, o ravnanju držav članic v primeru takšnih katastrofalnih razmer in o potrebnem spremljanju ter zahtevah glede poročanja v zvezi s tem.

(61)

Pod določenimi pogoji se ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo istočasno. Za ustrezno ločevanje ekoloških proizvodov, proizvodov iz preusmeritve in neekoloških proizvodov med ravnanjem ter za preprečevanje mešanja bi bilo treba sprejeti posebne določbe.

(62)

Za zagotovitev neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pravili o pakiranju in prevozu ekoloških proizvodov.

(63)

Uporaba določenih proizvodov ali snovi v ekološki pridelavi kot aktivnih snovi, ki se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, v gnojilih, sredstvih za izboljšanje tal, hranilnih snoveh, neekoloških sestavinah v prehrani živali različnega izvora, krmnih dodatkih, pomožnih tehnoloških sredstvih in proizvodih za čiščenje in razkuževanje, bi morala biti v ekološki pridelavi čim bolj omejena, zanjo pa bi morali veljati posebni pogoji iz te uredbe. Enak pristop bi bilo treba zavzeti glede uporabe proizvodov in snovi kot aditivov za živila in pomožnih tehnoloških sredstev, pa tudi glede uporabe neekoloških sestavin kmetijskega izvora v proizvodnji predelane ekološke hrane. Zato bi bilo treba ob upoštevanju načel iz te uredbe in določenih meril opredeliti možno uporabo takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno ter zlasti v proizvodnji predelane ekološke hrane.

(64)

Za zagotovitev kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri proizvodnji predelane ekološke hrane ter za prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih meril za odobritev proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji predelane ekološke hrane ali za preklic takšne odobritve.

(65)

Za zagotovitev dostopa do sestavin kmetijskega izvora, kadar takšne sestavine niso na voljo v ekološki obliki v zadostnih količinah za proizvodnjo predelane ekološke hrane, bi morale države članice imeti tudi možnost, da pod določenimi pogoji in za omejeno časovno obdobje dovolijo uporabo neekoloških sestavin kmetijskega izvora.

(66)

Da bi se spodbujala ekološka pridelava in ker so potrebni zanesljivi podatki, bi bilo treba zbirati informacije in podatke o razpoložljivosti na trgu za ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali in ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture ter jih dajati kmetom ali izvajalcem dejavnosti. Države članice bi morale v ta namen na svojih ozemljih vzpostaviti podatkovne zbirke in sisteme, ki vsebujejo tovrstne informacije in se redno posodabljajo, Komisija pa bi morala te informacije objavljati.

(67)

Da se zagotovita skladnost z zahtevami glede ekološke pridelave in zaupanje potrošnikov v te pridelovalne postopke, je potrebno, da izvajalci dejavnosti pristojne organe ali, kjer je ustrezno, nadzorne organe ali izvajalce nadzora obvestijo o primerih suma na neskladje s to uredbo, ki je utemeljen ali ga ni mogoče ovreči in se nanaša na proizvode, ki jih proizvajajo, pripravljajo, uvažajo ali prejemajo od drugih izvajalcev. Na takšno neskladje se med drugim lahko sumi zaradi prisotnosti proizvoda ali snovi, ki ni odobrena za uporabo pri pridelavi proizvoda, ki se bo uporabljal ali tržil kot ekološki proizvod ali proizvod iz preusmeritve. Izvajalci dejavnosti bi morali pristojne organe obvestiti v primerih, ko sum na neskladje lahko utemeljijo ali kadar ga ne morejo ovreči. V teh primerih se zadevni proizvodi ne bi smeli dati v promet kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve, dokler tega suma ni mogoče ovreči. Izvajalci dejavnosti bi morali sodelovati s pristojnimi organi in, kjer je ustrezno, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora pri ugotavljanju in preverjanju razlogov za tako neskladje.

(68)

Da se prepreči kontaminacija ekološke pridelave s proizvodi ali snovmi, ki jih Komisija ni odobrila za nekatere namene za uporabo v ekološki pridelavi, bi morali izvajalci dejavnosti sprejeti sorazmerne in primerne ukrepe, ki bi jih sami nadzirali, za prepoznavanje in preprečevanje tveganja za tako kontaminacijo. Ti ukrepi bi morali biti redno pregledani in po potrebi prilagojeni.

(69)

Da se zagotovi harmoniziran pristop po vsej Uniji, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru suma na neskladje, zlasti kadar se ta sum pojavi zaradi prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi v ekoloških proizvodih ali proizvodih iz preusmeritve, in v izogib negotovostim za izvajalce dejavnosti, bi morali pristojni organi ali, kjer je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora opraviti uradno preiskavo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da se preveri izpolnjevanje zahtev za ekološko pridelavo. V posebnem primeru suma na neskladje zaradi prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi bi bilo treba s preiskavo odkriti vir in vzrok prisotnosti takih proizvodov ali snovi, da se zagotovi, da izvajalci dejavnosti izpolnjujejo zahteve za ekološko pridelavo in da zlasti niso uporabljali proizvodov ali snovi, ki niso odobrene v ekološki pridelavi, ter da so sprejeli sorazmerne in primerne previdnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije ekološke pridelave s takimi proizvodi in snovmi. Tovrstne preiskave bi morale biti sorazmerne sumom na neskladje ter posledično zaključene čim prej in v razumnem roku, upoštevajoč trajnost proizvoda in zahtevnost zadeve. Vključevale bi lahko vse metode in postopke uradnega nadzora, ki se štejejo za primerne, da se učinkovito in brez nepotrebnega odlašanja ovrže ali potrdi vsak sum na neskladje s to uredbo, vključno z uporabo vseh relevantnih informacij, ki bi omogočile, da se ovrže ali potrdi vsakršni sum na neskladje brez pregleda na kraju samem.

(70)

Države članice in Komisija bi morale nadalje spremljati pogostost pojavljanja proizvodov ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi proizvodov, ki se tržijo kot ekološki proizvodi ali proizvodi iz preusmeritve, kot tudi ukrepe, sprejete v zvezi s tem. Zato bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe predloži poročilo, ki temelji na informacijah, ki so jih zbrale države članice o primerih preiskav neodobrenih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi. Temu poročilu bi po potrebi lahko priložila zakonodajni predlog za nadaljnjo harmonizacijo.

(71)

Kadar za nadaljnjo harmonizacijo ne bi bilo poskrbljeno, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da še naprej uporabljajo pristope, ki so jih razvile za preprečevanje trženja proizvodov, ki vsebujejo določene proizvode ali snovi, ki jih Komisija ni odobrila za uporabo v ekološki pridelavi za nekatere namene, kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve. Da se zagotoviti prosti pretok ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve na notranjem trgu Unije, taki pristopi ne bi smeli prepovedovati, omejevati ali ovirati dajanja v promet proizvodov, ki so v drugih državah članicah pridelani v skladu s to uredbo. Ti pristopi bi se tako smeli uporabljati le za proizvode, pridelane na ozemlju države članice, ki se je odločila za nadaljevanje uporabe navedenega pristopa. Države članice, ki se odločijo za to možnost, bi morale o tem obvestiti Komisijo brez odlašanja.

(72)

Poleg obveznosti glede ukrepov, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo, pripravljajo, uvažajo ali uporabljajo ekološke proizvode in proizvode iz preusmeritve, ter pristojni organi ali, kjer je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora iz te uredbe, da bi preprečili kontaminacijo ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, bi morale države članice imeti tudi možnost, da na svojem ozemlju sprejmejo druge ukrepe, ki so primerni za preprečevanje nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi v ekološkem kmetijstvu. Države članice, ki se odločijo za to možnost, bi morale Komisijo in druge države članice o tem obvestiti brez odlašanja.

(73)

Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (30), zlasti za določbe o preprečevanju označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo potrošnike. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi sprejeti posebne določbe v zvezi z označevanjem ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve. Določbe bi morale ščititi tako interese izvajalcev dejavnosti, kar zadeva pravilno opredelitev njihovih proizvodov na trgu in delovanje pod pogoji poštene konkurence, kot tudi interese potrošnikov, tako da se jim omogoči premišljena izbira.

(74)

Zato bi bilo treba izraze, ki se uporabljajo za označevanje ekoloških proizvodov, po vsej Uniji in neodvisno od uporabljenega jezika zaščititi pred uporabo pri označevanju neekoloških proizvodov. Ta zaščita bi morala veljati tudi za običajne izpeljanke ali pomanjševalnice teh izrazov, ne glede na to, ali se uporabljajo samostojno ali skupaj.

(75)

Zagotoviti bi bilo treba, da se predelana hrana lahko označi kot ekološka samo, če so ekološke vse ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora. Da bi spodbudili uporabo ekoloških sestavin, bi bilo treba pod določenimi pogoji omogočiti tudi, da se sklicevanje na ekološko pridelavo navede samo na seznamu sestavin predelane hrane, zlasti to, da je zadevna hrana skladna z določenimi pravili ekološke pridelave. Poleg tega bi bilo treba sprejeti posebne določbe glede označevanja, da bi lahko izvajalci dejavnosti navedli uporabljene ekološke sestavine v proizvodih, sestavljenih pretežno iz sestavine, ki izvira iz lova ali ribolova.

(76)

Zagotoviti bi bilo treba, da se predelana krma označi kot ekološka samo, če so ekološke vse ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora.

(77)

Da bi se na celotnem trgu Unije zagotovila jasnost za potrošnike, bi moral biti logotip ekološke pridelave Evropske unije obvezen za vso predpakirano ekološko hrano, pridelano v Uniji. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da se ta logotip prostovoljno uporablja za vse ekološke proizvode, ki niso predpakirani in so pridelani v Uniji, ter za vse ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav, ter v informativne in izobraževalne namene. Treba bi bilo določiti vzorec logotipa ekološke pridelave Evropske unije.

(78)

Vseeno se zdi primerno, da se uporaba tega logotipa omeji na proizvode, ki vsebujejo samo ali skoraj samo ekološke sestavine, da potrošniki tako ne bi bili zavedeni glede ekološkosti celega proizvoda. Zato se ne bi smel uporabljati pri označevanju proizvodov iz preusmeritve ali predelanih proizvodov, pri katerih je ekoloških manj kot 95 % teže sestavin kmetijskega izvora.

(79)

Potrošnike bi bilo treba ob uporabi logotipa ekološke pridelave Evropske unije obvestiti o kraju, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, da bi se odpravile morebitne nejasnosti o tem, ali ima proizvod poreklo v Uniji ali ne. V zvezi s tem bi moral biti na označbi proizvodov iz ekološke akvakulture dovoljen sklic na akvakulturo namesto sklica na kmetijstvo.

(80)

Da se zagotovi jasnost za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z določitvijo dodatnih pravil o označevanju ekoloških proizvodov in spremembo seznama izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo iz te uredbe, logotipa ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezanih pravil.

(81)

Določeni proizvodi ali snovi, ki se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih ali kot gnojila, ne bi smeli spadati na področje uporabe te uredbe in zato zanje načeloma ne bi smela veljati pravila iz te uredbe, vključno s pravili o označevanju. Ker pa imajo ti proizvodi in snovi pomembno vlogo v ekološkem kmetijstvu in je za njihovo uporabo v ekološki pridelavi potrebna odobritev na podlagi te uredbe ter ker so se v praksi pojavile nekatere negotovosti glede njihovega označevanja, zlasti glede uporabe izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo, bi bilo treba pojasniti, da se ti proizvodi ali snovi, kadar so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi te uredbe, lahko označujejo temu primerno.

(82)

Ekološka pridelava je verodostojna le, če jo na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije spremljata učinkovito preverjanje in nadzor.

(83)

Določiti bi bilo treba posebne zahteve za izvajalce dejavnosti, da se zagotovi skladnost s to uredbo. Zlasti bi bilo treba sprejeti določbe glede priglasitve dejavnosti izvajalcev dejavnosti pristojnim organom in glede sistema certificiranja, da se identificirajo izvajalci dejavnosti, ki izpolnjujejo pravila, ki urejajo ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov. Te določbe bi se morale načeloma uporabljati tudi za vse podizvajalce zadevnih izvajalcev dejavnosti, razen če je takšno podizvajanje popolnoma integriran del glavne dejavnosti podizvajalca dejavnosti in je glede tega nadzorovano. Preglednost sistema certificiranja bi bilo treba zagotoviti tako, da se od držav članic zahteva javna objava seznamov izvajalcev dejavnosti, ki so priglasili svoje dejavnosti, in pristojbin, ki se lahko zaračunajo za nadzor, ki se izvaja za preverjanje skladnosti s pravili ekološke pridelave.

(84)

Male trgovine na drobno, ki ne prodajajo ekoloških proizvodov, razen predpakiranih ekoloških proizvodov, predstavljajo relativno nizko tveganje za neskladje s pravili ekološke pridelave in jim ne bi smela biti naložena nesorazmerna bremena za prodajo ekoloških proizvodov. Zato zanje ne bi smele veljati obveznosti glede priglasitve in certificiranja, vendar pa bi zanje še vedno moral veljati uradni nadzor, ki se izvaja za preverjanje skladnosti s pravili ekološke pridelave in označevanja ekoloških proizvodov. Tudi za male trgovine na drobno, ki prodajajo nepakirane ekološke proizvode, bi moral veljati uradni nadzor, da pa bi se olajšalo trženje ekoloških proizvodov, bi morale imeti države članice možnost, da te trgovine izvzamejo iz obveznosti certificiranja njihovih dejavnosti.

(85)

Stroški kontrolnih pregledov in upravnih bremen, povezanih z ekološkim certificiranjem, so razmeroma visoki za posamezne male kmete in izvajalce dejavnosti v Uniji, ki pridelujejo alge ali živali iz akvakulture. Dovoljen bi moral biti sistem skupinskega certificiranja, da se znižajo stroški kontrolnih pregledov in certificiranja ter s tem povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo izvajalci dejavnosti iz tretjih držav. Zaradi tega bi bilo treba uvesti in opredeliti koncept „skupine izvajalcev dejavnosti“ in določiti pravila, ki bodo prilagojena potrebam ter zmogljivostim malih kmetov in izvajalcev dejavnosti.

(86)

Za zagotovitev učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in označevanja ekoloških proizvodov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc s strani izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti in vzorec certifikata o skladnosti.

(87)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega certificiranja skupine izvajalcev dejavnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, merili za določanje geografske bližine članov skupine ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor.

(88)

Za ekološko pridelavo veljajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da se preveri skladnost s pravili ekološke pridelave in pravili o označevanju ekoloških proizvodov. Razen če ni drugače določeno v tej uredbi, bi se morala za ekološko pridelavo pravila uporabljati poleg tistih, ki so določena v navedeni uredbi, kar zadeva uradni nadzor in ukrepe pristojnih organov in, kjer je ustrezno, nadzornih organov in izvajalcev nadzora, kar zadeva ukrepe, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, kar zadeva prenos določenih nalog uradnega nadzora ali določenih nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi ter njihov nadzor in kar zadeva ukrepe v primeru suma na neskladje ali potrjenega neskladja, vključno s prepovedjo dajanja v promet proizvodov kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, kadar potrjeno neskladje vpliva na neoporečnost navedenih proizvodov.

(89)

Da zagotovijo enotni pristop na svojem ozemlju lahko katalog ukrepov, ki se sprejmejo v primerih suma na neskladje ali potrjenega neskladja, oblikujejo samo pristojni organi.

(90)

V tej uredbi bi bilo treba sprejeti določbe o izmenjavi nekaterih relevantnih informacij med pristojnimi organi, nadzornimi organi, izvajalci nadzora in določenimi drugimi organi ter o ukrepih navedenih organov oziroma izvajalcev, ki bodo veljale poleg določb iz Uredbe (EU) 2017/625.

(91)

Da bi podprli izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s posebnimi merili in pogoji za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju sledljivosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije ter skladnosti s to uredbo, in v zvezi z dodatnimi elementi, ki jih je na podlagi praktičnih izkušenj treba upoštevati pri določanju verjetnosti za neskladje.

(92)

Da bi podprli izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s pogoji za prenos nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi na izvajalce nadzora, poleg pogojev, določenih v tej uredbi.

(93)

Izkušnje z ureditvijo uvoza ekoloških proizvodov v Unijo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 so pokazale, da obstaja potreba po reviziji navedene ureditve, s katero bi se odzvali na pričakovanja potrošnikov, da uvoženi ekološki proizvodi izpolnjujejo standarde, enakovredne standardom Unije, ekološkim proizvodom Unije pa zagotovili boljši dostop do mednarodnega trga. Poleg tega je treba zagotoviti jasnost v zvezi s pravili, ki se uporabljajo za izvoz ekoloških pridelkov, zlasti z uvedbo izvoznih certifikatov za ekološke proizvode.

(94)

Dodatno bi bilo treba okrepiti določbe, ki urejajo uvoz proizvodov, skladnih s pravili Unije o pridelavi in označevanju, v zvezi s katerimi so bili izvajalci dejavnosti predmet nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki jih Komisija v tretjih državah priznava kot pristojne za izvajanje nadzora in certificiranja na področju ekološke pridelave. Zlasti bi bilo treba določiti zahteve glede akreditacijskih organov, ki akreditirajo izvajalce nadzora za namene uvoza skladnih ekoloških proizvodov v Unijo, in sicer zaradi zagotavljanja enakih pogojev za nadzor izvajalcev nadzora s strani Komisije. Poleg tega je treba Komisiji omogočiti, da neposredno stopi v stik z akreditacijskimi in pristojnimi organi v tretjih državah ter poskrbi za učinkovitejši nadzor nad nadzornimi organi in izvajalci nadzora. V primeru proizvodov, uvoženih iz tretjih držav ali določenih najbolj oddaljenih regij Unije, kjer so posebne podnebne in lokalne razmere, je primerno predvideti možnost, da Komisija podeli posebne odobritve za uporabo proizvodov in snovi v ekološki pridelavi.

(95)

Ohraniti bi bilo treba možnost, da imajo ekološki proizvodi dostop do trga Unije, čeprav taki proizvodi niso skladni s pravili Unije o ekološki pridelavi, temveč prihajajo iz tretjih držav, katerih sistemi ekološke pridelave in nadzora so bili priznani kot enakovredni sistemom Unije. Vendar bi bilo treba priznavanje enakovrednosti tretjih držav, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 834/2007, odobriti le z mednarodnimi sporazumi med Unijo in tistimi tretjimi državami, s katerimi bi se prizadevalo za vzajemno priznavanje enakovrednosti za Unijo.

(96)

Tretje države, priznane za namen enakovrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, bi morale biti tako priznane tudi na podlagi te uredbe, in sicer v omejenem obdobju, potrebnem za nemoten prehod na shemo priznavanja na podlagi mednarodnega sporazuma, pod pogojem, da še naprej zagotavljajo enakovrednost svojih pravil ekološke pridelave in pravil o nadzoru z ustreznimi veljavnimi pravili Unije ter da izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z nadzorom njihovega priznavanja s strani Komisije. Navedeni nadzor bi moral temeljiti zlasti na letnih poročilih, ki jih te priznane tretje države pošljejo Komisiji.

(97)

Izkušnje s shemo nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki jih Komisija prizna kot pristojne za izvajanje nadzora in izdajanje certifikatov v tretjih državah za namen uvoza proizvodov z enakovrednimi jamstvi, kažejo, da so pravila, ki jih uporabljajo navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora, različna in bi jih bilo težko šteti za enakovredne ustreznim pravilom Unije. Poleg tega Komisijo pri ustreznem nadzoru ovira vse večje število standardov nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Zato bi bilo treba navedeno shemo priznavanja enakovrednosti odpraviti. Vendar bi bilo treba navedenim nadzornim organom in izvajalcem nadzora zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na postopek priznavanja za namene uvoza proizvodov, ki izpolnjujejo pravila Unije. Poleg tega bi se morala nova pravila za priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namene uvoza skladnih proizvodov uporabljati že od dneva začetka veljavnosti te uredbe, da se lahko Komisija pripravi na priznavanje takih nadzornih organov in izvajalcev nadzora z dnem uporabe te uredbe.

(98)

Pogoj za dajanje v promet katerega koli ekološkega proizvoda, uvoženega v Unijo, v skladu s katero koli ureditvijo uvoza iz te uredbe bi morala biti razpoložljivost informacij, potrebnih za zagotavljanje sledljivosti proizvoda v prehranski verigi.

(99)

Za zagotovitev poštene konkurence med izvajalci dejavnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z dokumenti za carinske organe v tretjih državah, zlasti izvoznimi certifikati za ekološke proizvode.

(100)

Za zagotovitev preglednosti postopka priznavanja in nadzora za nadzorne organe in izvajalce nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter za zagotovitev učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti nadzora nad uvoženimi proizvodi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z nadaljnjimi merili za priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora v okviru uvoza ekoloških proizvodov, skladnih s to uredbo, ter nadaljnjimi merili za preklic teh priznanj, v zvezi z izvajanjem nadzora nad nadzornimi organi in izvajalci nadzora, ki jih je priznala Komisija, ter v zvezi z nadzorom in drugimi ukrepi, ki jih izvedejo nadzorni organi in izvajalci nadzora v ta namen.

(101)

Kadar so odkrite resne ali ponavljajoče se kršitve v zvezi s certificiranjem ali nadzorom in ukrepi, določenimi v tej uredbi, in kadar zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora ne sprejme ustreznih in pravočasnih popravnih ukrepov, potem ko ga je k temu pozvala Komisija, bi bilo treba brez odlašanja preklicati priznanje navedenih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora.

(102)

Za zagotovitev vodenja seznama tretjih držav, priznanih za namen enakovrednosti na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z informacijami, ki jih predložijo te priznane tretje države in ki so potrebne za nadzor njihovega priznanja in za izvajanje nadzora s strani Komisije.

(103)

Sprejeti bi bilo treba določbo za zagotovitev, da se pretok ekoloških proizvodov, ki so skladni s to uredbo in nad katerimi je bil izveden nadzor v eni državi članici, ne more omejiti v drugi državi članici.

(104)

Da se pridobijo zanesljive informacije, potrebne za izvajanje te uredbe, bi morale države članice Komisiji redno posredovati potrebne informacije. Zaradi jasnosti in preglednosti bi morale države članice voditi posodobljene sezname pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države članice bi morale sezname nadzornih organov in izvajalcev nadzora dati na voljo javnosti, Komisija pa bi jih morala objaviti.

(105)

Zaradi postopne odprave odstopanj v zvezi z uporabo neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, neekološko vzrejene perutnine in neekološko vzrejene živine za namene razmnoževanja bi morala Komisija preučiti razpoložljivost takšnega materiala v ekološki obliki na trgu v Uniji. V ta namen in na podlagi podatkov o razpoložljivosti ekološkega materiala, pridobljenih iz podatkovnih zbirk in sistemov, ki jih vzpostavijo države članice, bi morala Komisija pet let po datumu začetka uporabe te uredbe predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o razpoložljivosti tega materiala in razlogih za morebitni omejeni dostop izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju do tega materiala.

(106)

Zaradi postopne odprave odstopanj v zvezi z uporabo neekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče ter na podlagi podatkov, ki jih vsako leto predložijo države članice, o razpoložljivosti takšne beljakovinske krme v ekološki obliki na trgu Unije bi morala Komisija pet let po datumu začetka uporabe te uredbe predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o razpoložljivosti te beljakovinske krme in razlogih za morebitni omejeni dostop izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju do te krme.

(107)

Da se upoštevajo spremembe v razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ekološko vzrejenih živali in ekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče na trgu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z odpravo ali podaljšanjem odstopanj in odobritvami uporabe neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, neekološko vzrejenih živali in neekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče.

(108)

Določiti je treba ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda na pravni okvir, ki ureja uvoz ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo, kot ga spreminja ta uredba.

(109)

Poleg tega bi bilo treba določiti rok izteka veljavnosti priznanja nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namen enakovrednosti, ki je bilo odobreno na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, sprejeti pa bi bilo treba tudi določbe za urejanje položaja do izteka veljavnosti njihovega priznanja. Sprejeti bi bilo treba tudi določbe v zvezi z zahtevki iz tretjih držav za priznanje za namen enakovrednosti, ki so bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave.

(110)

Da se zagotovi vodenje seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z informacijami, ki bi jih morali poslati nadzorni organi in izvajalci nadzora ter so potrebne za namene nadzora njihovega priznanja, ter v zvezi z izvajanjem tega nadzora s strani Komisije.

(111)

Da bi bila obravnava zahtevkov iz tretjih držav za priznavanje za namen enakovrednosti, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave, lahko čim prej zaključena, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi s postopkovnimi pravili, potrebnimi za obravnavo zahtevkov iz tretjih držav, ki so še v postopku obravnave.

(112)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dokumenti, ki se predložijo za priznanje predhodnega obdobja kot dela obdobja preusmeritve; v zvezi z minimalnim obdobjem za hranjenje živali, ki še sesajo, z materinim mlekom in nekaterimi tehničnimi pravili za namestitev živine in vzrejne prakse; v zvezi z podrobnimi pravili za posamezne vrste ali skupine vrst alg in živali iz akvakulture glede gostote živali in posebnih značilnostih za pridelovalne sisteme in sisteme zadrževanja; v zvezi z odobrenimi postopki predelave živil in krme ter v zvezi z odobritvijo ali preklicem odobritve za proizvode in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri proizvodnji predelane ekološke hrane, pa tudi v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati za odobritev, in seznami teh proizvodov in snovi ter, kjer je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji njihove uporabe.

(113)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev in vzdrževanje podatkovnih zbirk razpoložljivega ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, pridelanega s postopkom ekološke pridelave, v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev in vzdrževanje sistemov za dajanje na razpolago podatkov o ekološkem rastlinskem razmnoževalnem materialu ali rastlinskem razmnoževalnem materialu iz preusmeritve ali ekološko vzrejenih živali ali ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture, in v zvezi s specifikacijami za zbiranje podatkov v ta namen; v zvezi z ureditvijo za sodelovanje izvajalcev dejavnosti v teh sistemih ter v zvezi s podrobnostmi o informacijah, ki jih predložijo države članice glede odstopanj od uporabe ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ekološko vzrejenih živali in ekološke krme ter glede razpoložljivosti nekaterih ekoloških proizvodov na trgu.

(114)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo in pregledajo izvajalci dejavnosti, da se prepozna in prepreči tveganje za kontaminacijo ekološke pridelave in proizvodov z neodobrenimi proizvodi in snovmi; v zvezi s postopkovnimi koraki, ki se sprejmejo v primeru suma na neskladje, in ustreznimi dokumenti; v zvezi z metodologijo za odkrivanje in ocenjevanje prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi ter v zvezi s podrobnostmi in obliko informacij, ki jih države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam o rezultatih preiskav prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi.

(115)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi zahtevami za označevanje in oglaševanje nekaterih proizvodov iz preusmeritve ter v zvezi s praktično ureditvijo glede uporabe, predstavitve, sestave in velikosti navedb šifer nadzornih organov in izvajalcev nadzora in glede uporabe, predstavitve, sestave in velikosti navedbe kraja pridelave surovine kmetijskega izvora, dodelitve šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora ter navedbe kraja pridelave surovine kmetijskega izvora.

(116)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnostmi in specifikacijami glede oblike in tehničnih sredstev, s katerimi izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti priglasijo svoje dejavnosti pristojnim organom, v zvezi z načinom objave seznamov teh izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti, v zvezi s postopki in načinom objave pristojbin, ki se lahko zaračunajo za nadzor, v zvezi s podrobnostmi in specifikacijami glede oblike certifikata za izvajalce dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti in tehničnimi sredstvi, s katerimi je dovoljenje izdano, v zvezi s sestavo in obsežnostjo skupine izvajalcev dejavnosti, v zvezi s ustrezno dokumentacijo in sistemi vodenja evidenc, v zvezi s sistemom za notranjo sledljivost in seznamom izvajalcev dejavnosti ter v zvezi z izmenjavo informacij med skupinami izvajalcev dejavnosti in pristojnimi organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo.

(117)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z minimalnim deležem vseh uradnih nadzorov, ki se opravijo brez predhodnega obvestila, in minimalnim deležem dodatnih nadzorov ter najmanjšim številom vzorcev, ki se odvzamejo, in izvajalcev dejavnosti, ki se nadzirajo znotraj skupine izvajalcev dejavnosti, v zvezi z evidencami, da se dokaže skladnost, v zvezi z izjavami in drugimi sporočili, ki so potrebni za uradni nadzor, v zvezi z relevantnimi praktičnimi ukrepi za zagotavljanje skladnosti, v zvezi z enotnimi ureditvami za primere, kadar pristojni organi sprejmejo ukrepe v zvezi s sumom na neskladje ali potrjenim neskladjem, v zvezi z informacijami, ki se predložijo v primeru suma na neskladje ali potrjenega neskladja, v zvezi s prejemniki takih informacij in v zvezi s postopki, ki se uporabljajo za tako zagotavljanje informacij, vključno s funkcionalnostmi uporabljenega računalniškega sistema.

(118)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z vsebino certifikatov o kontrolnem pregledu, ki jih izdajo tretje države, v zvezi s postopkom, ki se uporablja za izdajo in preverjanje teh certifikatov, v zvezi s tehničnimi sredstvi, s katerimi se tak certifikat izda, v zvezi s priznanjem ali preklicem priznanja nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje certifikata o ekološki pridelavi v tretjih državah, v zvezi s pripravo seznama teh nadzornih organov in izvajalcev nadzora, v zvezi s pravili za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri suma na neskladje ali potrjenega neskladja, zlasti tistih, ki vplivajo na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, v zvezi s pripravo seznama tretjih držav, priznanih na podlagi člena 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, in spremembo tega seznama ter v zvezi s pravili za zagotavljanje uporabe ukrepov glede primerov suma na neskladje ali potrjenega neskladja, zlasti primerov, ki vplivajo na neoporečnost ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve, uvoženih iz teh držav.

(119)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sistemom, ki se uporablja za pošiljanje informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje te uredbe, v zvezi s podrobnostmi informacij, ki se pošiljajo, in rokom, do katerega je treba te informacije poslati, ter v zvezi s pripravo seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, in spremembo tega seznama.

(120)

Izvedbena pooblastila, ki se prenesejo na Komisijo, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(121)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to iz izredno nujnih razlogov potrebno v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, varstvom zaupanja potrošnikov ali varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti, da se zagotovi uporaba ukrepov v zvezi s primeri suma na neskladje ali potrjenega neskladja, za katere so dogovorni priznani nadzorni organ ali izvajalci nadzora.

(122)

Sprejeti bi bilo treba določbo, ki bi omogočala izčrpanje zalog proizvodov, ki so bili pridelani v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 pred datumom začetka uporabe te uredbe, po tem datumu.

(123)

Ker ciljev te uredbe, zlasti poštene konkurence in ustreznega delovanja notranjega trga z ekološkimi proizvodi ter zagotavljanja zaupanja potrošnikov v te proizvode in logotip ekološke pridelave Evropske unije, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebne harmonizacije pravil ekološke pridelave lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(124)

Primerno je določiti tak datum začetka uporabe te uredbe, da se bodo izvajalci dejavnosti lahko prilagodili novim zahtevam –

(a)

živi ali nepredelani kmetijski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;

(b)

predelani kmetijski proizvodi, namenjeni za hrano;

(c)

krma.

(1)

„ekološka pridelava“ pomeni uporabo – tudi v obdobju preusmeritve iz člena 10 – metod pridelave, ki so skladne so to uredbo, na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;

(2)

„ekološki proizvod“ pomeni proizvod, ki izvira iz ekološke pridelave, in ni proizvod, pridelan v obdobju preusmeritve iz člena 10. Proizvodi iz lova ali ribolova divjih živali se ne štejejo za ekološke proizvode;

(3)

„surovina kmetijskega izvora“ pomeni kmetijski proizvod, ki ni bil izpostavljen postopkom ohranjanja obstojnosti ali predelave;

(4)

„preventivni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije sprejmejo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti tal, ukrepe za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in bolezni ter ukrepe, ki jih sprejmejo za preprečevanje negativnih vplivov na okolje ter zdravje živali in rastlin;

(5)

„previdnostni ukrepi“ pomeni ukrepe, ki jih izvajalci dejavnosti sprejmejo na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije, da se prepreči kontaminacija s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s to uredbo, ter da se prepreči mešanje ekoloških proizvodov z neekološkimi proizvodi;

(6)

„preusmeritev“ pomeni prehod z neekološke na ekološko pridelavo v določenem obdobju, v katerem se uporabljajo določbe te uredbe o ekološki pridelavi;

(7)

„proizvod iz preusmeritve“ pomeni proizvod, ki je pridelan v obdobju preusmeritve iz člena 10;

(8)

„gospodarstvo“ pomeni vse pridelovalne enote, ki jih vodi en upravnik, za pridelavo živih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov iz točke (a) člena 2(1), vključno s proizvodi, ki izhajajo iz akvakulture in čebelarstva, ali proizvodov s seznama iz Priloge I, razen eteričnih olj in kvasa;

(9)

„pridelovalna enota“ pomeni vse imetje gospodarstva, kot so prostori za primarno pridelavo, zemljišča, pašniki, površine na prostem, zgradbe za živino ali posamezni deli teh zgradb, čebelnjaki, ribniki, zaprti sistemi in območja za alge ali živali iz akvakulture, enote gojenja, koncesije za obalo ali morsko dno in prostori za skladiščenje kmetijskih rastlin, proizvodov iz kmetijskih rastlin, proizvodov iz alg, živalskih proizvodov, surovin in vseh drugih zadevnih kmetijskih surovin, ki se upravljajo, kot je opisano v točki 10, točki 11 ali točki 12;

(10)

„ekološka pridelovalna enota“ pomeni, razen v obdobju preusmeritve iz člena 10, pridelovalno enoto, ki se upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo;

(11)

„pridelovalna enota za proizvode iz preusmeritve“ pomeni, v obdobju preusmeritve iz člena 10, pridelovalno enoto, ki se upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo; sestavljena je lahko iz zemljišč ali drugih oblik imetja, za katere se obdobje preusmeritve iz člena 10 začne ob različnih trenutkih;

(12)

„neekološka pridelovalna enota“ pomeni pridelovalno enoto, ki se ne upravlja v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo;

(13)

„izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za zagotavljanje skladnosti s to uredbo na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije, ki so pod nadzorom te osebe;

(14)

„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, ne glede na pravni status, ki ga ima takšna skupina in njeni člani na podlagi nacionalnega prava;

(15)

„kmetijska površina“ pomeni kmetijsko površino, kot je opredeljena v točki (e) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(16)

„rastline“ pomeni rastline, kot so opredeljene v točki 5 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(17)

„rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline in vse dele rastlin, vključno s semeni, na kateri koli stopnji rasti, iz katerih lahko zrase cela rastlina in ki so temu namenjeni;

(18)

„ekološki heterogeni material“ pomeni skupino rastlin znotraj ene botanične razvrstitve najnižjega znanega ranga, ki:

(19)

„ekološka sorta, primerna za ekološko pridelavo“ pomeni sorto, kot je opredeljena v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 2100/94, ki:

(20)

„matična rastlina“ pomeni znano rastlino, ki se ji vzame rastlinski razmnoževalni material za razmnoževanje novih rastlin;

(21)

„generacija“ pomeni skupino rastlin, ki predstavljajo en sam korak v rodovni liniji rastlin;

(22)

„pridelava rastlin“ pomeni pridelavo kmetijskih rastlinskih proizvodov, vključno z nabiranjem divjih rastlinskih proizvodov za komercialne namene;

(23)

„rastlinski proizvodi“ pomeni rastlinske proizvode, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(24)

„škodljivi organizmi“ pomeni škodljive organizme, kot so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (34);

(25)

„biodinamični pripravki“ pomeni mešanice s tradicionalno uporabo v biodinamičnem kmetovanju;

(26)

„fitofarmacevtska sredstva“ pomeni proizvode, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(27)

„živinoreja“ pomeni vzrejo domačih ali udomačenih kopenskih živali, vključno z žuželkami;

(28)

„veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran zunanji del zgradbe, namenjen perutnini, katerega najdaljša stran je običajno opremljena z žičnato ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in, kjer je to potrebno, umetno razsvetljavo ter nastlana tla;

(29)

„mlade kokoši“ pomeni mlade živali vrste Gallus gallus, stare manj kot 18 tednov;

(30)

„kokoši nesnice“ pomeni živali vrste Gallus gallus, ki so namenjene nesenju jajc za prehrano in so stare najmanj 18 tednov;

(31)

„uporabna površina“ pomeni uporabno površino, kot je opredeljena v točki (d) člena 2(2) Direktive Sveta 1999/74/ES (35);

(32)

„akvakultura“ pomeni ribogojstvo, kot je opredeljeno v točki 25 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (36);

(33)

„proizvodi iz akvakulture“ pomeni proizvode iz ribogojstva, kot so opredeljeni v točki 34 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(34)

„akvakulturni objekt z zaprtim sistemom ponovnega kroženja“ pomeni objekt na kopnem ali na plovilu, v katerem akvakultura poteka v zaprtem okolju ter vključuje ponovno kroženje vode in je odvisen od stalnega zunanjega vira energije, ki stabilizira okolje za živali iz akvakulture;

(35)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, kot so veter, sončna energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, hidroenergija, odlagališčni plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplini;

(36)

„drstišče“ pomeni prostor za razmnoževanje, valjenje in gojenje v zgodnjih življenjskih fazah živali iz akvakulture, zlasti pravih rib in lupinarjev;

(37)

„gojišče“ pomeni prostor, v katerem se uporablja vmesni sistem akvakulture, in sicer med fazama drstenja in odraslosti. Faza gojenja se konča v prvi tretjini ciklusa gojenja, razen pri vrstah, ki gredo skozi proces prilagoditve na slano vodo (salmonidi);

(38)

„onesnaževanje vode“ pomeni onesnaževanje, kot je opredeljeno v točki 33 člena 2 Direktive 2000/60/ES in točki 8 člena 3 Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (37), v vodah, v katerih se uporablja vsaka od obeh direktiv;

(39)

„polikultura“ pomeni gojenje, v akvakulturi, dveh ali več vrst navadno različnih prehranjevalnih ravni v isti kulturni enoti;

(40)

„ciklus gojenja“ pomeni življenjsko dobo živali iz akvakulture ali alg od najzgodnejše življenjske faze (v primeru živali iz akvakulture oplojene ikre) do odlova ali nabiranja;

(41)

„lokalno gojene vrste“ pomeni vrste iz akvakulture, ki niso niti tuje niti lokalno neprisotne vrste v smislu točke 6 oziroma 7 člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 708/2007 (38), pa tudi vrste, uvrščene na seznam v Prilogi IV k navedeni uredbi;

(42)

„veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali preventivna zdravljenja specifične bolezni;

(43)

„zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“ pomeni zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, kot je opredeljeno v točki 2 člena 1 Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (39);

(44)

„priprava“ pomeni postopke ohranjanja ali predelave ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ali vsako drugo operacijo na nepredelanem proizvodu, ki ne spremeni izhodiščnega proizvoda, kot so zakol, razkosavanje, čiščenje ali mletje ter pakiranje, označevanje ali spremembe označevanja v zvezi z ekološko pridelavo;

(45)

„hrana“ pomeni hrano, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(46)

„krma“ pomeni krmo, kot je opredeljena v točki 4 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(47)

„posamična krmila“ pomeni posamična krmila, kot so opredeljena v točki (g) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (41);

(48)

„dajanje v promet“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v točki 8 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(49)

„sledljivost“ pomeni zmožnost sledenja in spremljanja hrane, krme ali katerega koli proizvoda iz člena 2(1) in vsake snovi, namenjene uporabi v hrani, krmi ali katerem koli proizvodu iz člena 2(1) ali za katero se pričakuje, da bo tako uporabljena, na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;

(50)

„stopnje pridelave, priprave in distribucije“ pomeni katero koli stopnjo od primarne pridelave ekološkega proizvoda do njegovega skladiščenja, predelave, prevoza in prodaje ali dobave končnemu potrošniku, ter po potrebi vključuje označevanje, oglaševanje, uvoz, izvoz in dejavnosti podizvajanja;

(51)

„sestavina“ pomeni sestavino, kot je opredeljena v točki (f) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011, ali v primeru proizvodov, razen hrane, vsako sestavino ali proizvod, ki se uporablja pri proizvodnji ali pripravi proizvodov in ki je v končnem proizvodu še vedno prisoten, tudi v spremenjeni obliki;

(52)

„označevanje“ pomeni besedilo, navedbe, blagovne znamke, tržno ime, slike ali simbole, ki se nanašajo na proizvod in se pojavijo na embalažah, dokumentih, obvestilih, označbah, obročih ali manšetah, ki spremljajo zadevni proizvod ali se sklicujejo nanj;;

(53)

„oglaševanje“ pomeni vsako predstavitev proizvodov javnosti na kakršen koli drug način kot z označbo, katere namen je vplivati na odnos, mnenje in vedenje ali jih oblikovati ali za katero je verjetno, da bo vplivala nanje in jih oblikovala, da bi se tako neposredno ali posredno spodbudila prodaja proizvodov;

(54)

„pristojni organi“ pomeni pristojne organe, kot so opredeljeni v točki 3 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625;

(55)

„nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ za ekološko pridelavo, kot je opredeljen v točki 4 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625, ali organ, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo prizna Komisija, prizna za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo;

(56)

„izvajalec nadzora“ pomeni pooblaščeno telo, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Uredbe (EU) 2017/625, ali izvajalca, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo priznava Komisija, prizna za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve v Unijo;

(57)

„neskladje“ pomeni neskladje s to uredbo ali neskladje z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe;

(58)

„gensko spremenjeni organizem“ ali „GSO“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (42) in ki ni pridobljen s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I.B k navedeni direktivi;

(59)

„pridelano iz GSO“ pomeni delno ali v celoti pridobljeno iz GSO, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;

(60)

„pridelano z GSO“ pomeni pridobljeno z uporabo GSO kot zadnjim živim organizmom v postopku pridelave, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno;

(61)

„aditiv za živilo“ pomeni aditiv za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (43);

(62)

„krmni dodatki“ pomeni krmne dodatke, kot so opredeljeni v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (44);

(63)

„namensko proizveden nanomaterial“ pomeni namensko proizveden nanomaterial, kot je opredeljen v točki (f) člena 3(2) Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (45);

(64)

„enakovrednost“ pomeni doseganje enakih ciljev in izpolnjevanje enakih načel z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti;

(65)

„pomožno tehnološko sredstvo“ pomeni pomožno tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 za hrano in v točki (h) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 za krmo;

(66)

„encim za živilo“ pomeni encim za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (46);

(67)

„ionizirajoče sevanje“ pomeni ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v točki 46 člena 4 Direktive Sveta 2013/59/Euratom (47);

(68)

„predpakirano živilo“ pomeni predpakirano živilo, kot je opredeljeno v točki (e) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

(69)

„objekt za rejo perutnine“ pomeni nepremično ali premično poslopje za jate perutnine, ki vključuje vse površine, pokrite s strehami, vključno z verando; poslopje je lahko razdeljeno na posamezne enote, pri čemer je v vsaki nameščena ena jata;

(70)

„gojenje kmetijskih rastlin v zemlji“ pomeni pridelavo v živi prsti ali v zemlji, mešani ali pognojeni z materiali in proizvodi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v stiku s podtaljem in kamninsko podlago;

(71)

„nepredelani proizvodi“ pomeni nepredelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (n) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (48), ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(72)

„predelani proizvodi“ pomeni predelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (o) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(73)

„predelava“ pomeni predelavo, kot je opredeljena v točki (m) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, kar vključuje uporabo snovi iz členov 24 in 25 te uredbe, ne vključuje pa dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(74)

„neoporečnost ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve“ pomeni dejstvo, da proizvod ne kaže neskladja, ki:

(75)

„ograda“ pomeni ograjen prostor, ki vsebuje del, ki živalim nudi zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami.

(a)

prispeva k varstvu okolja in podnebja;

(b)

vzdržuje dolgoročno rodovitnost zemlje;

(c)

prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti;

(d)

znatno prispeva k nestrupenosti okolja;

(e)

prispeva k visokim standardom dobrobiti živali in zlasti zadovoljuje vedenjske potrebe živali, značilne za posamezno vrsto;

(f)

spodbuja kratke dobavne verige in lokalno pridelavo na različnih ozemljih Unije;

(g)

spodbuja ohranjanje redkih in avtohtonih pasem, ki jim grozi izumrtje;

(h)

prispeva k razvoju ponudbe rastlinskega genskega materiala, prilagojenega posebnim potrebam in ciljem ekološkega kmetijstva;

(i)

prispeva k visoki ravni biotske raznovrstnosti, zlasti z uporabo raznovrstnega rastlinskega genskega materiala, kot so ekološki heterogeni material in ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo;

(j)

spodbuja razvoj dejavnosti razmnoževanja ekoloških rastlin, da se dodatno spodbudi ugoden ekonomski razvoj ekološkega sektorja.

(a)

spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter ohranjanje in izboljševanje stanja tal, vode in zraka, zdravja rastlin in živali ter ravnovesja med njimi;

(b)

ohranjanje elementov naravne krajine, kot so znamenitosti naravne dediščine;

(c)

odgovorna raba virov energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka;

(d)

pridelava širokega spektra visokokakovostne hrane in drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki ustrezajo povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem po postopkih, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi in rastlin ali zdravju in dobrobiti živali;

(e)

zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije hrane in krme;

(f)

ustrezna zasnova in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz teh sistemov upravljanja in uporabljajo metode, ki:

(g)

omejevanje uporabe zunanjih surovin; kadar so potrebne zunanje surovine, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, ali ustrezni načini upravljanja in metode iz točke (f) ne obstajajo, so te zunanje surovine omejene na:

(h)

prilagajanje postopka pridelave, kjer je potrebno in v okviru te uredbe, da se upoštevajo zdravstveno stanje, regionalne razlike v ekološkem ravnovesju, podnebne in lokalne razmere, stopnja razvoja in specifične vzrejne prakse;

(i)

izključitev – iz celotne ekološke prehranske verige – kloniranja živali, vzreje živali z umetno izzvano poliploidnostjo in ionizirajočega sevanja;

(j)

skrb za visoko raven dobrobiti živali in upoštevanje potreb, značilnih za posamezno vrsto živali.

(a)

ohranjanje in izboljšanje življenja v tleh in naravne rodovitnosti tal, stabilnosti tal, zadrževanja vode in biotske raznovrstnosti tal, preprečevanje in odpravljanje izgube organskih snovi iz tal, zbijanja in erozije tal ter hranjenje rastlin primarno prek ekosistema tal;

(b)

čim večje omejevanje uporabe neobnovljivih virov in zunanjih surovin;

(c)

recikliranje odpadkov in stranskih proizvodov rastlinskega in živalskega izvora kot surovino pri pridelavi rastlin in živinoreji;

(d)

ohranjanje zdravja rastlin s preventivnimi ukrepi, zlasti z izborom ustreznih vrst, sort ali heterogenega materiala, odpornih na škodljive organizme in bolezni, z ustreznim kolobarjenjem, mehanskimi in fizičnimi metodami ter zaščito naravnih sovražnikov škodljivih organizmov;

(e)

uporaba semen in živali z visoko stopnjo genske raznovrstnosti, odpornosti proti boleznim in dolgoživosti;

(f)

izbira rastlinskih sort, pri kateri se upoštevajo posebnosti specifičnih sistemov ekološke pridelave, s poudarkom na agronomski učinkovitosti, odpornosti proti boleznim, prilagoditvi na različne lokalne talne in podnebne razmere ter spoštovanju naravnih omejitev križanja;

(g)

uporaba ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala in iz ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo;

(h)

pridelava ekoloških sort z naravno sposobnostjo razmnoževanja ter poudarek na križanju v okviru naravnih omejitev križanja;

(i)

brez poseganja v člen 14 Uredbe (ES) št. 2100/94 in nacionalne žlahtniteljske pravice, podeljene na podlagi nacionalnega prava držav članic, možnost, da kmetje uporabljajo rastlinski razmnoževalni material, pridobljen na lastnih kmetijah, da bi spodbujali genske vire, prilagojene posebnim pogojem ekološke pridelave;

(j)

izbira živalskih pasem, pri kateri se upoštevajo visoke stopnje genske raznovrstnosti, sposobnost živali, da se prilagodijo lokalnim razmeram, plemenska vrednost živali ter dolgoživost, vitalnost in odpornost živali proti boleznim ali zdravstvenim težavam;

(k)

ukvarjanje z živinorejo, ki je prilagojena lokaciji in poteka na zemlji;

(l)

uporaba vzrejnih praks, ki krepijo imunski sistem živali in naravno zaščito pred boleznimi, vključno z rednim gibanjem ter dostopom do površin na prostem in pašnikov;

(m)

krmljenje živine z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave in naravnih snovi nekmetijskega izvora;

(n)

pridelava ekoloških proizvodov iz živinoreje, pridobljenih iz živali, ki so jih od rojstva ali izvalitve ves čas njihovega življenja redili na ekoloških gospodarstvih;

(o)

dolgoročno zdravje vodnega okolja in kakovost okoliških vodnih in kopenskih ekosistemov;

(p)

hranjenje vodnih organizmov s krmo, pridobljeno s trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, ali z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave, vključno z ekološko akvakulturo, in naravnimi snovmi nekmetijskega izvora;

(q)

preprečevanje vseh možnosti, da bi ekološka pridelava ogrožala vrste, ki so v ohranitvenem interesu.

(a)

pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora;

(b)

omejevanje uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(c)

izključitev snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda;

(d)

skrbno predelovanje ekološke hrane, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih metod;

(e)

izključitev živil, ki vsebujejo namensko proizvedene nanomateriale ali so iz njih sestavljena.

(a)

pridelava ekološke krme iz ekoloških posamičnih krmil;

(b)

omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično in zootehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(c)

izključitev snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda;

(d)

skrbno predelovanje ekološke krme, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih metod.

(a)

varovala, sinergisti in dodatki kot sestavine fitofarmacevtskih sredstev;

(b)

pomožna sredstva za mešanje s fitofarmacevtskimi sredstvi.

(a)

kar zadeva živino, drugačne vrste živali;

(b)

kar zadeva rastline, drugačne sorte rastlin, ki se lahko med seboj zlahka razlikujejo.

(a)

kmet uradno obvesti pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora o začetku spravila vsakega zadevnega proizvoda vsaj 48 ur vnaprej;

(b)

kmet po končanem spravilu pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalca nadzora uradno obvesti o točni količini, spravljeni v zadevnih enotah, in ukrepih, ki jih je izvedel za ločevanje proizvodov;

(c)

načrt preusmeritve in ukrepe, ki se izvedejo za zagotavljanje učinkovitega in jasnega ločevanja, vsako leto potrdi pristojni organ ali, kjer je ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora po začetku izvajanja načrta preusmeritve.

(a)

poskrbijo, da so proizvodi, ki se uporabljajo v ekoloških pridelovalnih enotah in pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve, ločeni od proizvodov, ki se uporabljajo v neekoloških pridelovalnih enotah;

(b)

poskrbijo, da so proizvodi, pridelani v ekoloških pridelovalnih enotah, pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in neekoloških pridelovalnih enotah, med seboj ločeni;

(c)

vodijo ustrezno evidenco, iz katere je razvidna učinkovita ločitev pridelovalnih enot in proizvodov.

(a)

so se za zemljišča izvajalca dejavnosti uporabljali ukrepi, določeni v programu, ki se izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, z namenom zagotoviti, da se na teh zemljiščih niso uporabljali nobeni proizvodi ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi, ali

(b)

lahko izvajalec dejavnosti dokaže, da so zemljišča naravne ali kmetijske površine ter da v zadnjih treh letih niso bile obdelane s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi.

(a)

rastlinski razmnoževalni material, pod pogojem, da je bilo spoštovano vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve;

(b)

živila rastlinskega izvora in krma rastlinskega izvora, pod pogojem, da proizvod vsebuje le eno kmetijsko rastlino in da je bilo pred spravilom spoštovano vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve.

(a)

točk 1.3 in 1.4 dela I Priloge II, kar zadeva odstopanja;

(b)

točke 1.8.5 dela I Priloge II, kar zadeva uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve in neekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(c)

točke 1.9.5 dela I Priloge II, tako da doda nadaljnje določbe glede sporazumov med izvajalci dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali da spremeni te dodane določbe;

(d)

točke 1.10.1 dela I Priloge II, tako da doda nadaljnje ukrepe za obvladovanje škodljivcev in plevela ali da spremeni te dodane ukrepe;

(e)

dela I Priloge II, tako da doda nadaljnja podrobna pravila in postopke gojenja za specifične rastline in rastlinske proizvode, vključno s pravili za vzkaljena semena, ali da spremeni ta dodana pravila.

(a)

kontaktne podatke vložnika;

(b)

vrsto in poimenovanje ekološkega heterogenega materiala;

(c)

opis glavnih agronomskih in fenotipskih značilnosti, skupnih tej skupini rastlin, vključno z metodami žlahtnjenja, vsemi razpoložljivimi rezultati preskusov teh značilnosti, državo pridelave in uporabljenim starševskim materialom;

(d)

izjavo vložnika o resničnosti elementov iz točk (a), (b) in (c) ter

(e)

reprezentativni vzorec.

(a)

opisa ekološkega heterogenega materiala, vključno z zadevnimi metodami razmnoževanja in pridelave ter uporabljenim starševskim materialom;

(b)

minimalnih zahtev glede kakovosti partij semen, vključno z identiteto, specifično čistostjo, stopnjami kalivosti in sanitarno kakovostjo;

(c)

označevanja in pakiranja;

(d)

informacij in vzorcev iz pridelave, ki jih morajo hraniti izvajalci poslovnih dejavnosti;

(e)

vzdrževanja ekološkega heterogenega materiala, kjer je to ustrezno.

(a)

točk 1.3.4.2, 1.3.4.4.2 in 1.3.4.4.3 dela II Priloge II, tako da zmanjša deleže, kar zadeva poreklo živali, ko je na trgu Unije ugotovljena zadostna razpoložljivost ekološko vzrejenih živali;

(b)

točke 1.6.6 dela II Priloge II, kar zadeva zgornjo mejo dušika, povezano s skupno gostoto živali;

(c)

točke 1.9.6.2(b) dela II Priloge II, kar zadeva hranjenje čebeljih družin;

(d)

točk 1.9.6.3(b) in (e) dela II Priloge II, kar zadeva sprejemljive postopke za dezinfekcijo čebelnjakov ter metode in postopke za boj proti pršici Varroa destructor;

(e)

dela II Priloge II, tako da doda podrobna pravila živinoreje za vrste, ki jih navedeni del 17. junija 2018 ne ureja, ali da spremeni ta dodana pravila, kar zadeva:

(a)

najkrajšem obdobju, ki ga je treba upoštevati pri krmljenju živali, ki še sesajo, z materinim mlekom, iz točke 1.4.1(g);

(b)

gostoti živali in najmanjši velikosti zaprtih površin in površin na prostem, ki jih je treba upoštevati za določene vrste živine, da se zagotovi zadovoljevanje razvojnih, fizioloških in etoloških potreb živali v skladu s točkami 1.6.3, 1.6.4 in 1.7.2;

(c)

lastnostih in tehničnih zahtevah glede najmanjše velikosti zaprtih površin in površin na prostem;

(d)

lastnostih in tehničnih zahtevah glede zgradb in ograd za vse vrste živine, razen za čebele, da se zagotovi zadovoljevanje razvojnih, fizioloških in etoloških potreb živali v skladu s točko 1.7.2;

(e)

zahtevah za vegetacijo in lastnostih zaščitenih objektov in površin na prostem.

(a)

točke 3.1.3.3 dela III Priloge II, kar zadeva krmo za mesojede živali iz akvakulture;

(b)

točke 3.1.3.4 dela III Priloge II, tako da doda nadaljnja posebna pravila glede krme za nekatere živali iz akvakulture ali da spremeni ta dodana pravila;

(c)

točke 3.1.4.2 dela III Priloge II, kar zadeva veterinarsko oskrbo živali iz akvakulture;

(d)

del III Priloge II, tako da doda nadaljnje podrobne pogoje za posamezne vrste za upravljanje plemenskih živali, vzrejo in gojenje nedoraslih živali ali da spremeni te dodane podrobne pogoje.

(a)

točke 1.4 dela IV Priloge II, kar zadeva previdnostne ukrepe in preventivne ukrepe, ki jih sprejmejo izvajalci dejavnosti;

(b)

točke 2.2.2 dela IV Priloge II, kar zadeva vrsto in sestavo proizvodov in snovi, ki se smejo uporabljati v predelani hrani, ter pogoje za njihovo uporabo;

(c)

točke 2.2.4 dela IV Priloge II, kar zadeva izračun deleža sestavin kmetijskega izvora iz točk (a)(ii) in (b)(i) člena 30(5), vključno z aditivi za živila, odobrenimi na podlagi člena 24 za uporabo v ekološki pridelavi, ki se za namene tega izračuna štejejo kot sestavine kmetijskega izvora.

(a)

točke 3.2 dela VI Priloge II, tako da doda nadaljnje prepovedane enološke prakse, postopke in obdelavo ali da spremeni te dodane elemente;

(b)

točke 3.3 dela VI Priloge II.

(a)

dodatna splošna pravila za druge vrste živine, razen vrst, ki jih ureja točka 1.9 dela II Priloge II, v skladu s točko (e) člena 14(2);

(b)

izvedbeni akti iz člena 14(3) za vrste živine ali

(c)

izvedbeni akti iz člena 15(3) za vrste ali skupine vrst živali iz akvakulture,

(a)

kar zadeva proizvode iz odstavka 1, izvajalci dejavnosti delujejo skladno z načeli iz členov 5 in 6, smiselno z načeli iz člena 7 ter s splošnimi pravili pridelave iz členov 9 do 11;

(b)

lahko država članica za proizvode iz odstavka 1 uporablja podrobna nacionalna pravila pridelave, pod pogojem, da so ta pravila skladna s to uredbo in da ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja v promet proizvodov, ki niso bili pridelani na njenem ozemlju in so skladni s to uredbo.

(a)

merila za opredelitev, ali razmere štejejo kot katastrofalne in izvirajo iz „slabih vremenskih razmer“, „bolezni živali“, „okoljske nesreče“, „naravne nesreče“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot so opredeljeni v točkah (h), (i), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, in vseh primerljivih razmer;

(b)

posebna pravila, vključno z morebitnimi odstopanji od te uredbe, kako naj države članice ravnajo v primeru takih katastrofalnih razmer, če se odločijo uporabiti ta člen, ter

(c)

posebna pravila za spremljanje in poročanje v takšnih primerih.

(a)

oddelka 2 Priloge III;

(b)

oddelkov 3, 4 in 6 Priloge III, tako da doda nadaljnja posebna pravila za prevoz in sprejem zadevnih proizvodov ali da spremeni ta dodana pravila.

(a)

kot aktivne snovi za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih;

(b)

kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi;

(c)

kot neekološka posamična krmila iz rastlin, alg, živali ali kvasa ali kot posamična krmila mikrobiološkega ali rudninskega izvora;

(d)

kot krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva;

(e)

kot sredstva za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb ali obratov za vzrejo živali;

(f)

kot sredstva za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem na kmetijskem gospodarstvu;

(g)

kot proizvode za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih.

(a)

kot aditive za živila in pomožna tehnološka sredstva;

(b)

kot neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo pri pridelavi predelane ekološke hrane;

(c)

kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa.

(a)

so ključni za trajnostno pridelavo in za njihovo predvideno uporabo;

(b)

vsi zadevni proizvodi in snovi so rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora oziroma iz alg, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni ali če alternative niso na voljo;

(c)

v primeru proizvodov iz točke (a) odstavka 1:

(d)

v primeru proizvodov iz točke (b) odstavka 1 je njihova uporaba nujna, da se tla naredijo rodovitna ali da se ohrani rodovitnost tal ali za zadovoljitev posebnih prehranskih potreb kmetijskih rastlin ali za specifične namene izboljšanja tal;

(e)

v primeru proizvodov iz točk (c) in (d) odstavka 1:

(a)

alternativni proizvodi ali snovi, odobrene v skladu s tem členom, ali tehnike, skladne s to uredbo, niso na voljo;

(b)

brez uporabe teh proizvodov in snovi ne bi bilo mogoče pridelati ali zagotoviti obstojnosti hrane ali izpolniti prehranskih zahtev, določenih na podlagi zakonodaje Unije;

(c)

najti jih je mogoče v naravi in so bili lahko le predmet mehanske, fizične, biološke, encimske ali mikrobiološke obdelave, razen če proizvodi ali snovi iz takih virov na trgu niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni;

(d)

ekološka sestavina ni na voljo v zadostni količini.

(a)

razpoložljiv ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, kot je rastlinski razmnoževalni material iz ekološkega heterogenega materiala ali iz ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, razen sejancev, vendar vključno s semenskim krompirjem, ki je razpoložljiv; količino tega materiala v teži in obdobje v letu, ko je razpoložljiv; za uvrstitev tega materiala na seznam se uporabi najmanj latinsko znanstveno ime;

(b)

ekološko vzrejene živali, za katere se lahko dovoli odstopanje v skladu s točko 1.3.4.4 dela II Priloge II; število razpoložljivih živali po spolu; informacije, kjer je ustrezno, o različnih vrstah živali, kar zadeva razpoložljive pasme in linije; rase živali, starost živali in vse druge relevantne informacije;

(c)

ekološko gojeni nedorasli organizmi iz akvakulture, razpoložljivi v njihovem gospodarstvu, in njihov zdravstveni status v skladu z Direktivo Sveta 2006/88/ES (52) ter pridelovalna zmogljivost za vsako vrsto iz akvakulture.

(a)

tehnične podrobnosti za vzpostavitev in vodenje podatkovnih zbirk iz odstavka 1 in sistemov iz odstavka 2;

(b)

specifikacije, kar zadeva zbiranje informacij iz odstavkov 1 in 2;

(c)

specifikacije, kar zadeva ureditve za sodelovanje v podatkovnih zbirkah iz odstavka 1 in sistemih iz odstavkov 2 in 3 ter

(d)

podrobnosti, kar zadeva informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 53(6).

(a)

identificira in loči zadevni proizvod;

(b)

preuči, ali je sum mogoče utemeljiti;

(c)

zadevnega proizvoda ne daje v promet kot ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve ter ga ne uporablja v ekološki pridelavi, razen če je sum mogoče ovreči;

(d)

kadar je sum utemeljen ali ga ni mogoče ovreči, zadevni pristojni organ ali, kjer je ustrezno, zadevni nadzorni organ ali izvajalca nadzora o tem nemudoma obvesti in mu predstavi razpoložljive elemente, kakor je ustrezno;

(e)

z zadevnim pristojnim organom ali, kjer je ustrezno, zadevnim organom nadzora ali izvajalcem nadzora dosledno sodeluje pri preverjanju in odkrivanju razlogov, na katerih temelji sum na neskladje.

(a)

sprejmejo in ohranjajo ukrepe, ki so sorazmerni in ustrezni za odkrivanje tveganj kontaminacije ekološke pridelave in proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi, vključno s sistematskim odkrivanjem kritičnih postopkovnih korakov;

(b)

sprejmejo in ohranjajo ukrepe, ki so sorazmerni in ustrezni za preprečevanje tveganj kontaminacije ekološke pridelave in proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi;

(c)

redno pregledujejo in prilagajajo takšne ukrepe ter

(d)

spoštujejo druge zadevne zahteve iz te uredbe, ki zagotavljajo ločevanje ekoloških proizvodov, proizvodov iz preusmeritve in neekoloških proizvodov.

(a)

identificira in loči zadevne proizvode;

(b)

preuči, ali je sum mogoče utemeljiti;

(c)

zadevnega proizvoda ne daje v promet kot ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve ter ga ne uporablja v ekološki pridelavi, razen če je sum mogoče ovreči;

(d)

kadar je sum utemeljen ali ga ni mogoče ovreči, zadevni pristojni organ ali, kjer je ustrezno, zadevni nadzorni organ ali izvajalca nadzora o tem nemudoma obvesti in mu predstavi razpoložljive elemente, kakor je ustrezno;

(e)

z zadevnim pristojnim organom ali, kjer je ustrezno, zadevnim nadzornim organom ali izvajalcem nadzora dosledno sodeluje pri preverjanju in odkrivanju razlogov za prisotnost neodobrenih proizvodov ali snovi.

(a)

postopkovnih korakih, ki jim morajo slediti izvajalci dejavnosti v skladu s točkami (a) do (e) odstavka 2, in relevantnih dokumentih, ki jih morajo predložijo;

(b)

sorazmernih in primernih ukrepih, ki se sprejmejo in jih pregledajo izvajalci dejavnosti, da bi odkrili in preprečili tveganje kontaminacije v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 1;

(a)

nemudoma opravi uradno preiskavo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da bi tako odkril vir in vzrok, s tem pa preveril skladnost s prvim pododstavkom člena 9(3) in členom 28(1); taka preiskava se zaključi čim prej in v razumnem roku, ob upoštevanju trajnosti proizvoda in zahtevnosti zadeve;

(b)

začasno prepove dajanje zadevnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ter njihovo uporabo v ekološki pridelavi, medtem ko čaka na rezultate preiskave iz točke (a).

(a)

uporabil proizvode ali snovi, ki niso odobrene za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3),

(b)

ni sprejel previdnostnih ukrepov iz člena 28(1) ali

(c)

ni sprejel ukrepov na podlagi zadevnih predhodnih zahtev pristojnih organov, nadzornih organov ali izvajalcev nadzora.

(a)

metodologiji za odkrivanje in oceno prisotnosti proizvodov in snovi, ki niso odobreni v ekološki pridelavi na podlagi prvega pododstavka člena 9(3), ki jo uporabljajo pristojni organi ali, kjer je ustrezno, nadzorni organi ali izvajalci nadzora;

(b)

podrobnostih in obliki informacij, ki jih države članice dajo na voljo Komisiji in drugim državam članicam v skladu z odstavkom 6 tega člena.

(a)

pri prodajnih opisih in na seznamu sestavin, kadar je tak seznam obvezen na podlagi zakonodaje Unije, pod pogojem, da:

(b)

le na seznamu sestavin, pod pogojem, da:

(c)

pri prodajnih opisih in na seznamu sestavin, pod pogojem, da:

(a)

je predelana krma skladna s pravili pridelave iz delov II, III in V Priloge II ter posebnimi pravili, določenimi v skladu s členom 16(3);

(b)

so vse sestavine kmetijskega izvora, ki jih vsebuje predelana krma, ekološke; in

(c)

je najmanj 95 % suhe snovi proizvoda ekološke.

(a)

tega člena, tako da doda nadaljnja pravila za označevanje proizvodov iz Priloge I ali da spremeni ta dodana pravila; in

(b)

seznama izrazov iz Priloge IV, pri čemer upošteva jezikovni razvoj v državah članicah.

(a)

se na označbi navede tudi šifra nadzornega organa ali izvajalca nadzora, pristojnega za nadzor nad izvajalcem dejavnosti, ki je izvedel zadnjo fazo pridelave ali priprave; in

(b)

se v primeru predpakirane hrane na embalaži navede tudi logotip ekološke pridelave Evropske unije iz člena 33, razen v primerih iz člena 30(3) in točk (b) in (c) člena 30(5).

(a)

„kmetijstvo EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v Uniji;

(b)

„kmetijstvo izven EU“, če so bile surovine kmetijskega izvora pridelane v tretjih državah;

(c)

„kmetijstvo EU/izven EU“, če je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji, del pa v tretji državi.

(a)

praktično ureditvijo glede uporabe, predstavitve, sestave in velikosti navedb iz točke (a) odstavka 1 in iz odstavka 2 tega člena ter iz člena 33(3);

(b)

dodelitvijo šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora;

(c)

navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 33(3).

(a)

oblike in tehničnih sredstev za priglasitev iz odstavka 1;

(b)

načina objave seznamov iz odstavka 6; ter

(c)

postopkov za objavo pristojbin iz odstavka 7 in načina te objave.

(a)

se po možnosti izda v elektronski obliki,

(b)

omogoča vsaj identifikacijo izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, vključno s seznamom članov, kategorije proizvodov, ki jih certifikat zajema, in obdobja veljavnosti,

(c)

potrjuje, da je priglašena dejavnost skladna s to uredbo in

(d)

se izda v skladu z vzorcem iz Priloge VI.

(a)

nepredelane rastline in rastlinski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;

(b)

živina in nepredelani proizvodi iz živinoreje;

(c)

alge in nepredelani proizvodi iz akvakulture;

(d)

predelani kmetijski proizvodi, vključno s proizvodi iz akvakulture, namenjeni za hrano;

(e)

krma;

(f)

vino;

(g)

drugi proizvodi, navedeni v Prilogi I k tej uredbi, ali proizvodi, ki niso zajeti v prejšnjih kategorijah.

(a)

ta prodaja ne preseže 5 000 kg teh proizvodov na leto;

(b)

ta prodaja ne predstavlja letnega prometa z nepakiranimi ekološkimi proizvodi, ki presega 20 000 EUR, ali

(c)

verjetni stroški certificiranja izvajalca dejavnosti presegajo 2 % skupnega prometa z nepakiranimi ekološkimi proizvodi, ki jih ta izvajalec dejavnosti proda.

(a)

je sestavljena le iz članov, ki so kmetje, ali iz izvajalcev dejavnosti, ki pridelujejo alge ali živali iz akvakulture, ter se poleg tega lahko ukvarjajo s pridelavo, pripravo ali dajanjem v promet hrane ali krme;

(b)

je sestavljena le iz članov:

(c)

ima sedež v državi članici ali tretji državi;

(d)

ima pravno osebnost;

(e)

je sestavljena le iz članov, katerih dejavnosti pridelave se izvajajo geografsko blizu druga drugi;

(f)

ima vzpostavljen skupni sistem trženja za proizvode, ki jih prideluje skupina, in

(g)

ima vzpostavljen sistem za notranji nadzor, sestavljen iz dokumentiranih nadzornih dejavnosti in postopkov, v skladu s katerimi je opredeljena oseba ali izvajalec, odgovoren za preverjanje skladnosti vsakega člana skupine s to uredbo.

(a)

odgovornosti posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti;

(b)

meril za določitev geografske bližine članov skupine, kot je skupna uporaba objektov ali območij;

(c)

vzpostavitve in delovanja sistema za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora, ki se opravi, in meril za odkrivanje pomanjkljivosti pri vzpostavitvi ali delovanju sistema za notranji nadzor.

(a)

sestavi in velikosti skupine izvajalcev dejavnosti;

(b)

dokumentih in sistemu vodenja evidenc, sistemu za notranjo sledljivost in seznamu izvajalcev dejavnosti;

(c)

izmenjavi informacij med skupino izvajalcev dejavnosti in pristojnim organom ali organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter državami članicami in Komisijo.

(a)

preverjanje, ali izvajalci dejavnosti na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije uporabljajo preventivne in previdnostne ukrepe iz člena 9(6) in člena 28 te uredbe;

(b)

kadar gospodarstvo vključuje neekološke pridelovalne enote ali pridelovalne enote za proizvode iz preusmeritve, preverjanje evidenc in sprejetih ukrepov ali postopkov ali ureditev za zagotavljanje jasne in učinkovite ločenosti med ekološkimi pridelovalnimi enotami, pridelovalnimi enotami za proizvode iz preusmeritve in neekološkimi pridelovalnimi enotami ter med proizvodi, pridelanimi v teh enotah, ter snovi in proizvodov, ki se uporabljajo v ekoloških pridelovalnih enotah, pridelovalnih enotah za proizvode iz preusmeritve in neekoloških pridelovalnih enotah; takšno preverjanje vključuje preglede na zemljiščih, za katera je bilo prejšnje obdobje retroaktivno priznano kot del obdobja preusmeritve, in preglede v neekoloških pridelovalnih enotah;

(c)

kadar izvajalci dejavnosti istočasno pobirajo ekološke proizvode, proizvode iz preusmeritve in neekološke proizvode, se ti proizvodi pripravljajo ali skladiščijo v isti pridelovalni enoti ali na istem območju ali v istem prostoru ali se pošiljajo drugim izvajalcem dejavnosti ali v druge enote, preverjanje evidenc in sprejetih ukrepov, postopkov ali ureditev za zagotavljanje, da se operacije izvajajo prostorsko ali časovno ločeno, da se izvajajo primerni ukrepi čiščenja in po potrebi ukrepi za preprečevanje zamenjave proizvodov ter da so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve stalno označeni in da so ekološki proizvodi, proizvodi iz preusmeritve in neekološki proizvodi pred in po postopkih priprave skladiščeni prostorsko ali časovno ločeno drug od drugega;

(d)

preverjanje vzpostavitve in delovanja sistema notranjega nadzora skupin izvajalcev dejavnosti;

(e)

kadar so izvajalci dejavnosti izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 34(2) te uredbe ali iz obveznosti posedovanja certifikata v skladu s členom 35(8) te uredbe, preverjanje, ali so izpolnjene zahteve za izvzetje, in preverjanje proizvodov, ki jih prodajajo ti izvajalci dejavnosti.

(a)

vrste, velikosti in strukture izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti;

(b)

kako dolgo so izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti dejavni na področju ekološke pridelave, priprave in distribucije;

(c)

rezultatov nadzora, opravljenega v skladu s tem členom;

(d)

trenutka, relevantnega za opravljane dejavnosti;

(e)

kategorij proizvodov;

(f)

vrste, količine in vrednosti proizvodov ter njihovega razvoja skozi čas;

(g)

možnosti mešanja proizvodov ali kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi;

(h)

uporabe odstopanj ali izjem pri uporabi pravil s strani izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti;

(i)

kritičnih točk za neskladje in verjetnosti za neskladje na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije;

(j)

dejavnosti podizvajanja.

(a)

predhodni nadzor nad zadevnim izvajalcem dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti ni pokazal nobenega neskladja, ki bi vplivalo na neoporečnost ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve v vsaj treh zaporednih letih, in

(b)

zadevni izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev dejavnosti je bila ocenjena na podlagi elementov iz odstavka 2 tega člena in člena 9 Uredbe (EU) 2017/625 kot skupina, za katero je verjetnost za neskladnost nizka.

(a)

se izvaja v skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) 2017/625, pri čemer se zagotovi, da se minimalni delež vseh uradnih nadzorov nad izvajalci dejavnosti ali skupinami izvajalcev dejavnosti opravi brez predhodne najave;

(b)

zagotavlja, da se opravi minimalni delež dodatnih nadzorov, poleg nadzorov iz odstavka 3 tega člena;

(c)

se izvede z odvzemom minimalnega števila vzorcev, ki se odvzamejo v skladu s točko (h) člena 14 Uredbe (EU) 2017/625;

(d)

zagotavlja, da se nadzor nad minimalnim številom izvajalcev dejavnosti, ki so člani skupine izvajalcev dejavnosti, opravlja v povezavi s preverjanjem skladnosti iz odstavka 3 tega člena.

(a)

dopolnitev te uredbe, tako da določi specifična merila in pogoje za opravljanje uradnega nadzora, s katerimi bi se zagotovila sledljivost na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije ter skladnost s to uredbo glede:

(b)

spremembo odstavka 2 tega člena, tako da mu doda nove elemente, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj, ali da spremeni te nove elemente.

(a)

minimalni delež vseh uradnih nadzorov nad izvajalci dejavnosti ali skupinami izvajalcev dejavnosti, ki se opravijo brez predhodne najave iz točke (a) odstavka 4;

(b)

minimalni delež dodatnih nadzorov iz točke (b) odstavka 4;

(c)

minimalno število vzorcev iz točke (c) odstavka 4;

(d)

minimalno število izvajalcev dejavnosti, ki so člani skupine izvajalcev dejavnosti iz točke (d) odstavka 4.

(a)

vodijo evidenco za dokazovanje skladnosti s to uredbo;

(b)

podajo vse izjave in druga sporočila, ki so potrebna za uradni nadzor;

(c)

sprejmejo ustrezne praktične ukrepe za zagotavljanje skladnosti s to uredbo;

(d)

v obliki izjave, ki se podpiše in po potrebi posodablja, zagotovijo:

(a)

evidence za dokazovanje skladnosti s to uredbo;

(b)

izjav in drugih sporočil, ki so potrebne za uradni nadzor;

(c)

ustreznih praktičnih ukrepov za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

(a)

prenos vsebuje podroben opis prenesenih nalog uradnega nadzora in nalog v zvezi z drugimi uradnimi dejavnostmi, vključno z obveznostmi poročanja in drugimi posebnimi obveznostmi, in pogojev, pod katerimi jih lahko opravlja nadzorni organ. Izvajalec nadzora pristojnim organom v predhodno odobritev predloži zlasti:

Izvajalec nadzora obvesti pristojni organ o vsaki naknadni spremembi elementov iz točk (i) do (iv);

(b)

ti pristojni organi imajo vzpostavljene postopke in ureditve, s katerimi zagotavljajo nadzor nad izvajalci nadzora, vključno s preverjanjem, da so prenesene naloge opravljene učinkovito, neodvisno in nepristransko, zlasti kar zadeva intenzivnost in pogostost preverjanja skladnosti.

(a)

nadzora in revizije drugih izvajalcev nadzora ali nadzornih organov;

(b)

pooblastila za odobritev odstopanj, razen odstopanj za uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ni bil pridobljen iz ekološke pridelave;

(c)

pooblastila za prejem priglasitev dejavnosti izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti iz člena 34(1) te uredbe;

(d)

ocene verjetnosti za neskladje z določbami iz te uredbe o določitvi pogostosti fizičnih pregledov ekoloških pošiljk pred sprostitvijo teh pošiljk v prosti promet v Uniji v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2017/625;

(e)

vzpostavitve skupnega kataloga ukrepov iz člena 41(4) te uredbe.

(a)

za obdobje največ 12 mesecev, v katerem izvajalec nadzora sprejme ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, odkritih med revizijami in inšpekcijskimi pregledi, ali odpravo neskladja, v zvezi s katerim so bile informacije deljene z drugimi nadzornimi organi in izvajalci nadzora, s pristojnimi organi ter Komisijo v skladu s členom 43 te uredbe, ali

(b)

za obdobje, v katerem je začasno preklicana akreditacija iz točke (b)(iv) člena 29 Uredbe (EU) 2017/625 v povezavi s členom 40(3) te uredbe.

(a)

seznam izvajalcev dejavnosti, ki so bili 31. decembra predhodnega leta predmet njihovega nadzora, vsako leto do 31. januarja; in

(b)

informacije o uradnem nadzoru in drugih uradnih dejavnostih, izvedenih v prejšnjem letu, kot prispevek k pripravi tistega dela letnega poročila iz člena 113 Uredbe (EU) 2017/625, ki se nanaša na ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, vsako leto do 31. marca.

(a)

nemudoma opravi uradno preiskavo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625, da bi preveril skladnost s to uredbo; ta preiskava se zaključi čim prej in v razumnem roku, ob upoštevanju roka trajnosti proizvoda in zahtevnosti zadeve;

(b)

začasno prepove dajanje zadevnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov ali proizvodov iz preusmeritve ter njihovo uporabo v ekološki pridelavi, medtem ko čaka na rezultate preiskave iz točke (a). Pristojni organ ali, kadar je to ustrezno, nadzorni organ ali izvajalec nadzora pred sprejetjem take odločitve izvajalcu dejavnosti omogoči, da poda pripombe.

(a)

proizvod je proizvod iz člena 2(1);

(b)

velja eno od naslednjega:

(c)

izvajalci dejavnosti v tretjih državah so zmožni uvoznikom in nacionalnim organom v Uniji in teh tretjih državah kadar koli predložiti informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalcev dejavnosti, ki so njihovi dobavitelji, in nadzornih organov ali izvajalcev nadzora teh dobaviteljev, da se zagotovi sledljivost zadevnega ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve. Te informacije so na voljo tudi nadzornim organom in izvajalcem nadzora uvoznikov.

(a)

so zakonito ustanovljeni v eni državi članici ali tretji državi;

(b)

imajo zmogljivosti za izvajanje nadzora, da se zagotovi, da so v zvezi z ekološkimi proizvodi in proizvodi iz preusmeritve, ki so namenjeni uvozu v Unijo, izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b)(i) in (c) člena 45(1) ter iz tega člena;

(c)

zagotavljajo ustrezno objektivnost in nepristranskost ter niso v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva opravljanje nalog nadzora;

(d)

kar zadeva izvajalce nadzora, so ti akreditirani glede na ustrezni harmonizirani standard za „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, sklic na katerega je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije;

(e)

imajo strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nalog nadzora, ter zadostno število ustrezno kvalificiranega in izkušenega osebja; ter

(f)

izpolnjujejo vsa dodatna merila, ki so morebiti določena z delegiranim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 7.

(a)

nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 ali

(b)

akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.

(a)

za spremembo odstavka 2 tega člena, tako da merilom, določenim v navedenem odstavku, doda nova merila za priznanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz odstavka 1 tega člena, ali za preklic tega priznanja, ali da spremeni navedena dodana merila.

(b)

za dopolnitev te uredbe v zvezi z:

(a)

imena in naslove pristojnih organov ter

(b)

imena, naslove ter šifre nadzornih organov in izvajalcev nadzora.

(a)

odpravi odstopanja iz točke 1.8.5 dela I Priloge II ter točk 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II, razen iz točke 1.3.4.4.2 dela II Priloge II, pred 31. decembrom 2035 ali njihovo trajanje podaljša na obdobje po tem datumu ali

(b)

odpravi odstopanja iz točke 1.3.4.4.2 dela II Priloge II.

(a)

informacije iz podatkovne zbirke iz člena 26(1) ter iz sistemov iz člena 26(2) in po potrebi sistemov iz člena 26(3),

(b)

informacije glede odstopanj, odobrenih v skladu s točko 1.8.5 dela I Priloge II ter točkama 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II, ter

(c)

informacije o razpoložljivosti ekološke beljakovinske krme za perutnino in prašiče na trgu Unije in o odobritvah, podeljenih v skladu s točkama 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c) dela II Priloge II.

(a)

ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala;

(b)

ekološko vzrejenih živali, za katere veljajo odstopanja iz točk 1.3.4.3 in 1.3.4.4 dela II Priloge II;

(c)

ekološke beljakovinske krme, namenjene za prehrano perutnine in prašičev, in odobritve iz točk 1.9.3.1(c) in 1.9.4.2(c) dela II Priloge II.