Države članice od začetka veljavnosti uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (1) pred tremi leti ta mehanizem strateško uporabljajo, da bi dosegle napredek pri svojih programih reform in naložb v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami EU ter reševale tako dolgotrajne kot nove izzive v okviru okrevanja po krizi zaradi COVID-19. Do konca aprila 2024 je bilo državam članicam že izplačanih 232 milijard EUR, za približno 85 % mejnikov in ciljev, ki naj bi bili okvirno izpolnjeni do konca marca 2024, pa je Komisija že ocenila, da so zadovoljivo izpolnjeni, oziroma so države članice sporočile, da so jih izpolnile. Na tej točki in glede na časovno omejenost mehanizma za okrevanje in odpornost bi se bilo treba pri vseh skupnih prizadevanjih osredotočiti na celovito in pravočasno izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost do leta 2026, po potrebi s sprotnim in prožnim odpravljanjem ozkih grl pri izvajanju. Vsebino načrtov za okrevanje in odpornost bo po potrebi in ob upoštevanju zelo kratkega roka za izvedbo mehanizma morda treba prilagoditi nastajajočim in spreminjajočim se izzivom.

Po neizzvani vojaški agresiji Rusije proti Ukrajini, ki je korenito spremenila geopolitične razmere in povzročila ogromne izzive za energetsko unijo EU ter s tem zaostrila gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19, je bila večina načrtov za okrevanje in odpornost prilagojena novim prednostnim nalogam, opredeljenim v načrtu REPowerEU. Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost je bila spremenjena z uredbo o poglavjih REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: uredba o REPowerEU) (2), da bi bilo mogoče z mehanizmom za okrevanje in odpornost učinkoviteje odpravljati neposredno in posredno poslabšanje posledic krize zaradi COVID-19, do katerega je prišlo zaradi edinstvenih geopolitičnih dogodkov, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini. S spremembami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost naj bi se zlasti dosegli cilji načrta REPowerEU ter prispevalo k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe z energijo v Uniji, povečanju uporabe obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije in potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030.

Glede na finančni obseg mehanizma za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je na voljo 648 milijard EUR za podporo reformam in naložbam držav članic (3), imata mehanizem za okrevanje in odpornost ter njegova komponenta REPowerEU zdaj ključno vlogo pri krepitvi konkurenčnosti industrije EU v razmerah visoke inflacije, pomanjkanja delovne sile in spretnosti, demografskih sprememb, motenj v dobavnih verigah po pandemiji COVID-19, povišanj stroškov energije in vhodnih cen ter razdrobljenega svetovnega trga. Do konca leta 2023 je podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost prejelo 2,8 milijona podjetij, večinoma malih in srednjih podjetij (MSP) (4).

Kljub temu še vedno obstajajo izzivi pri reševanju naložbenih potreb gospodarstev EU. Bistveno je podpreti uvedbo in razširitev nekaterih kritičnih in nastajajočih tehnologij v strateških sektorjih v Uniji, da bi se zmanjšale strateške odvisnosti, okrepila konkurenčnost Unije ter dosegli cilji zelenega in digitalnega prehoda. Uredba o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: uredba o platformi STEP) (5), ki je začela veljati 1. marca 2024 in s katero se je spremenila tudi uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, je namenjena krepitvi kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij s poudarkom na globokih in digitalnih tehnologijah, čistih in z viri gospodarnih tehnologijah ter biotehnologijah. Njen namen je podpreti razvoj, proizvodnjo in krepitev vrednostnih verig na teh področjih ter odpraviti pomanjkanje delovne sile in spretnosti. V zvezi s tem lahko države članice sredstva za podporo ciljem platforme STEP dodelijo iz obstoječih programov Unije, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Hkrati morajo biti take naložbe v načrtih za okrevanje in odpornost združljive z vsemi zahtevami iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, vključno z datumom njihovega zaključka.

Namen teh smernic je pojasniti postopek spreminjanja načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z dodeljevanjem sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za cilje platforme STEP.

Poleg tega je v sklepih Sveta ECOFIN o vmesni oceni mehanizma za okrevanje in odpornost iz aprila 2024 poudarjeno, da je upravno breme, povezano z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, večje od pričakovanega, in sicer tako za Komisijo kot države članice (6). Svet je Komisijo in države članice pozval, naj opredelijo načine za racionalizacijo in izboljšanje izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost ter hkrati zagotovijo, da bodo interesi EU ustrezno zaščiteni. S temi smernicami se zato uvaja tudi več poenostavitev v zvezi z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer je poudarek na nadaljnjem pospeševanju izvajanja, da bi bili ukrepi, podprti z mehanizmom za okrevanje in odpornost, dokončani do avgusta 2026. Zlasti:

—

večja jasnost glede možnosti spremembe načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 21 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, če država članica opredeli boljšo alternativo za izvajanje ukrepa, s katero se zmanjša upravno breme, povezano z izvajanjem navedenega ukrepa, ne da bi se zmanjšale ambicije načrta;

—	jasnejša opredelitev obsega drugih sprememb načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je mogoče izvesti v skladu s členom 21 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

—	pojasnitev okoliščin, v katerih operativnih ureditev po spremembi načrta za okrevanje in odpornost ni treba dopolniti, da bi se zmanjšalo upravno breme, povezano s takimi dopolnitvami.

Komisija obenem namerava čim bolj poenostaviti zahteve glede poročanja držav članic, kolikor je to mogoče v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V ta namen bo obseg informacij, ki se zahtevajo pri polletnem poročanju o izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, zmanjšan, v primeru, da država članica predlaga črtanje Priloge II iz operativnih ureditev (v tej prilogi so navedeni koraki spremljanja: to so dodatni nezavezujoči koraki, pri katerih morajo nacionalne uprave zagotoviti dodatne informacije o izvajanju ustreznih ukrepov), pa se bo Komisija strinjala s takim črtanjem (7).

Na podlagi priporočil Evropskega parlamenta v okviru razrešnice za leto 2022, naj države članice prejmejo dodatne smernice za spodbujanje sinergij pri uporabi sredstev EU, se s temi smernicami zagotavlja večja jasnost glede pogojev, pod katerimi je mogoče sorazmerno kombinirati podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU ter obenem preprečiti dvojno financiranje.

Kar zadeva revizijo in nadzor, bo Komisija podprla tudi morebitne možnosti za poenostavitev, da se zagotovijo sinergije in dopolnjevanje z revizijami, ki jih izvajajo nacionalni in evropski revizijski organi. Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami in pridobila dodatna zagotovila, da se lahko zanese na revizije, ki jih izvajajo nacionalni revizijski organi. Določila bo tudi načine za okrepitev sodelovanja z Evropskim računskim sodiščem, da se prepreči prekrivanje revizij, kjer je to mogoče, ob polnem spoštovanju pristojnosti obeh institucij, zlasti kadar se revizije izvajajo pravočasno glede na izdajo zagotovila Komisije.

Smernice so strukturirane na naslednji način: v delu 1 so pojasnjene veljavne pravne podlage za spremembo sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost, del 2 pa zajema pripravo in vsebino dodatkov. Poleg tega pa zajemajo informacije, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji v zvezi z razlogi, cilji in naravo sprememb svojih načrtov za okrevanje in odpornost.

Te smernice dopolnjujejo smernice za pripravo načrtov za okrevanje in odpornost, ki jih je Komisija objavila januarja 2021 (8) in ki ostajajo glavne smernice Komisije za države članice za pripravo in predložitev načrtov za okrevanje in odpornost. Te smernice nadomeščajo smernice iz marca 2023 (9) , razen informacij v zvezi s poglavji REPowerEU, ki so še vedno relevantne za tiste države članice, ki nameravajo predložiti ali revidirati poglavja REPowerEU. Novi pravni razlogi za spremembe na podlagi uredbe o platformi STEP se odražajo zlasti v novem oddelku III.

Te smernice v Prilogi IV vključujejo tudi okvir za zmanjšanje in izterjavo sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je pojasnjeno, kako Komisija uporablja ustrezne določbe iz členov 24(8) in 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter določbe sporazumov o financiranju in posojilnih pogodb.

Pri pripravi sprememb načrtov za okrevanje in odpornost je treba poudariti naslednja načela:

—

prva prednostna naloga ostaja hitro izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost. Države članice bi si morale še naprej čim bolj prizadevati za napredek pri reformah in naložbah, pravočasno predložitev zahtevkov za plačila ter predložitev vseh ustreznih dokazil Komisiji, kar bi omogočilo pravočasno izplačilo sredstev;

—	države članice bi morale pri predlaganju novih ali alternativnih ukrepov dati prednost ukrepom, ki se že izvajajo, in zagotoviti, da se bodo lahko zaključili do avgusta 2026;

—

države članice bi morale pri predlaganju novih ali alternativnih ukrepov prednostno obravnavati tudi možnost, ki jo omogoča uredba o platformi STEP, da denarni prispevek dobi oddelek InvestEU za države članice za cilje platforme STEP in da se upoštevajo projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti platforme STEP;

—

države članice bi se morale zavedati tudi morebitnega učinka sprememb svojega obstoječega načrta za okrevanje in odpornost na profil izplačil ter čim bolj zmanjšati morebiten zamik reform ali naložb. Na splošno bi morale države članice oceniti tudi časovnico izvajanja obstoječih ukrepov, da bi zagotovile, da bodo izvedeni v skladu z dogovorjenim časovnim okvirom;

—	s spremembami načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi člena 21 se ne bi smela zmanjšati njihova splošna ambicioznost, zlasti kar zadeva ukrepe, ki se navezujejo na specifična priporočila za države, ter ukrepe, ki prispevajo k doseganju zelenih in digitalnih ciljev;

—	države članice naj tudi ocenijo svoje dosedanje izkušnje z izvajanjem mehanizma ter o tem razpravljajo s Komisijo, da bi ugotovile, ali bi spremembe njihovih nacionalnih izvedbenih okvirov lahko prispevale k boljšemu izvajanju reform in naložb.

Vsebina

DEL I:

SPREMEMBA NAČRTOV ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

5

I.

Uvod

5

II.

Sprememba ali nadomestitev načrta, ker načrta ali njegovega dela zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče izpolniti

5

III.

Sprememba, povezana s platformo za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)

7

DEL II:

SMERNICE ZA PRIPRAVO IN PREDSTAVITEV DODATKOV

8

I.

Cilji sprememb

9

II.

Opis sprememb

11

III.

Mejniki, cilji in časovnica

14

IV.

Financiranje in stroški

15

V.

Komplementarnost in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

15

PRILOGA I:

FINANČNI INSTRUMENTI

PRILOGA II:

PREDLOGA ZA DODATEK K NAČRTU ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

PRILOGA III:

PREDLOGA ZA POGLAVJE REPOWEREU

PRILOGA IV:

Zmanjšanje in izterjava v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

DEL I

SPREMEMBA NAČRTOV ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

I.   Uvod

Države članice bi morale spreminjati svoje načrte za okrevanje in odpornost glede na konsolidirano besedilo načrta, ki bi moralo odražati spremembe, uvedene v fazi ocenjevanja, in biti v celoti skladno z ustreznimi izvedbenimi sklepi Sveta. Države članice, ki svojega načrta niso konsolidirale, so pozvane, naj to storijo, preden ga spremenijo. Države članice bi morale spremenjene načrte predložiti v obliki dodatka h konsolidiranim načrtom. Priloga II k tem smernicam vsebuje posebno predlogo za tak dodatek.

Za vsako spremembo načrtov bo potrebna nova ocena Komisije v skladu s členom 19 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V skladu s členom 20 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost bo potreben izvedbeni sklep Sveta, s katerim se na predlog Komisije odobri pozitivna ocena načrta. Temu po potrebi sledi podpis dopolnjenih operativnih ureditev. Na podlagi dogovora z državo članico in z namenom, da se čim bolj zmanjša upravno breme za države članice, bo dopolnitev operativnih ureditev ob spremembi načrta potrebna le, če bo dodano znatno število novih ukrepov (npr. poglavje REPowerEU) ali če bo treba dodati ali spremeniti dodatne specifikacije v operativnih ureditvah.

Države članice naj pred predložitvijo spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost najprej začnejo neformalni dialog s službami Komisije. Namen tega dialoga je pomagati državam članicam pri pripravi sprememb načrta za okrevanje in odpornost.

II.   Sprememba ali nadomestitev načrta, ker načrta ali njegovega dela zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče izpolniti

V skladu s členom 21 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost imajo države članice možnost, da zahtevajo spremembo svojega načrta, če enega ali več mejnikov in ciljev iz njihovega načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče doseči. Vendar bo treba v spremenjenem načrtu še vedno odgovoriti na vsa zadevna specifična priporočila za države ali pomemben del njih ter vsa druga merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Objektivne okoliščine lahko povzročijo, da ukrepa z ocenjeno ravnjo stroškov ali učinkovitosti ni več mogoče doseči, ali pa privedejo do opredelitve boljše alternative, ki je ugodnejša za doseganje istih ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ali meril za ocenjevanje. V takih primerih bo morala država članica predstaviti objektivne razloge za nepričakovane neučinkovitosti, ki bi izhajale iz izvajanja ukrepa, kot je bil prvotno zasnovan, in dokazati, da je predlagana alternativa primernejša za doseganje načrtovanih ciljev navedenega ukrepa. Država članica bi lahko na primer predložila dokaze, da je alternativni ukrep stroškovno učinkovitejši ali ugodnejši za doseganje ciljev politike reforme ali naložbe.

Objektivne okoliščine lahko povzročijo, da ukrepa glede na upravno breme, ki ga pomeni njegovo izvajanje, ni več mogoče doseči z ocenjeno ravnjo stroškov ali učinkovitosti. To lahko privede do opredelitve boljše alternative, ki omogoča zmanjšanje upravnega bremena pri izvajanju zadevnega ukrepa ob hkratnem izpolnjevanju njegovih ciljev in ki kot taka ne zmanjšuje ambicij načrta za okrevanje in odpornost. V takih primerih bo morala država članica predstaviti objektivne razloge, ki dokazujejo, da določen ukrep ali postopek ni potreben za doseganje načrtovanih ciljev navedenega ukrepa. Država članica lahko zlasti predloži dokaze, da so nekatere zahteve v zvezi z mejnikom, ciljem ali ukrepom preveč podrobne ali da povzročajo neupravičeno upravno breme, saj ne prispevajo k doseganju ciljev ukrepa.

Pri sklicevanju na člen 21 za spremembo načrta morajo države članice zagotoviti ustrezno utemeljitev v podporo predlaganim spremembam ter lahko izberejo vrsto dokazov in informacij, ki bi jih želele predložiti v podporo svoji utemeljitvi. Od vrste in narave sprememb ter objektivnih okoliščin, na katere se država članica sklicuje, bo odvisno, kakšen obseg informacij bo treba zagotoviti. Državam članicam na primer ni treba predložiti dokazov o pojavu splošno znanih okoliščin (npr. pomanjkanje v dobavnih verigah), morale pa bi zagotoviti specifične informacije o vplivu teh dogodkov na ustrezne ukrepe. V primeru opredelitve boljše alternative ali kadar so nekatere zahteve v zvezi z mejnikom, ciljem ali ukrepom preveč podrobne ali povzročajo neupravičeno upravno breme, bi morale biti predložene informacije jedrnate. Osredotočiti bi se bilo treba le na pojasnila, povezana z boljšo alternativo, ali na to, zakaj nekatere zahteve ne prispevajo k doseganju ciljev ukrepa.

Naslednji scenariji lahko služijo kot primeri, katere vrste sprememb bi bilo mogoče izvesti v skladu s členom 21 in katere vrste informacij bi morale predložiti države članice (10):

—	država članica zaradi pomanjkanja v dobavni verigi predlaga odstranitev velike digitalne naložbe. Zahtevku je priložen kratek pregled poskusov javnih organov, da bi kupili zadevni izdelek, in dokazi o neuspešnem razpisnem postopku, če so na voljo;

—

država članica opredeli bolj stroškovno učinkovit način za izgradnjo prometnega vozlišča in želi spremeniti zadevne tehnične specifikacije v ustreznem mejniku. Temu zahtevku se priloži obvestilo, v katerem je pojasnjena vrsta analize, ki je bila opravljena za ugotovitev, da bi bila nova metoda stroškovno učinkovitejša, hkrati pa bi privedla do enakih splošnih rezultatov;

—

država članica želi spremeniti značilnosti hidroelektrarne, saj bi lahko kljub nekoliko višjim stroškom proizvedla bistveno več energije. Država članica zagotovi kratko analizo o tem, kako bi nove značilnosti hidroelektrarne izboljšale njeno splošno učinkovitost, ter posodobljeno oceno stroškov ukrepa;

—

država članica predlaga odpravo zahteve po ustanovitvi krovnega sklada, ki bi se uporabljal le za usmerjanje naložb v dva obstoječa sklada. Država članica dokaže, da se naložba lahko izvede neposredno z uporabo dveh obstoječih skladov brez upravnega bremena, povezanega z ustanovitvijo krovnega sklada;

—

država članica predlaga, da se kazalnik za določeno naložbo (npr. število posajenih dreves) nadomesti z drugim kazalnikom (npr. število hektarjev, zasajenih z določeno gostoto dreves), ker v skladu z nacionalno zakonodajo in nacionalnimi postopki ni bilo mogoče zagotoviti neposrednih dokazov o izpolnjevanju prvotnega kazalnika ali pa je bilo to pretirano obremenjujoče. Z uporabo novega kazalnika bi lahko država članica z manjšim upravnim bremenom dokazala, da je bil mejnik/cilj dosežen, ne da bi se spremenile ambicije naložbe;

—

država članica predlaga, naj se črta določena podrobnost, navedena v mejniku, ki ni pomembna za cilj ukrepa (npr. ker je bila dodana v času pogajanj kot kontekstualni element). Tako bi bilo na primer, če bi se država članica poimensko sklicevala na določen upravni organ, ki morda ne obstaja več / je bil združen z drugo strukturo ali katerega pristojnosti so se od sprejetja načrta za okrevanje in odpornost spremenile. V takem primeru bi lahko država članica spremenila mejnik in preprosto navedla, da so za izvajanje mejnika odgovorni upravni organi na splošno;

—

država članica predlaga odpravo obveznosti, v skladu s katero je treba nepovratna sredstva za naložbe v energijsko učinkovitost dodeljevati na podlagi številnih podrobnih meril. Ker je sistem dodeljevanja preveč zapleten in je zato povpraševanje upravičencev manjše, se država članica odloči poenostaviti pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev. V skladu z revidiranimi merili so predlogi razvrščeni samo na podlagi ravni pričakovanih prihrankov energije, hkrati pa se zagotavlja skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, in pravili o državni pomoči (npr. oddelek 2.6 začasnega okvira državne pomoči za krizne razmere in prehod). S tem enostavnejšim pristopom se še vedno zagotavlja doseganje cilja o znatnem povečanju energijske učinkovitosti.

Predlagane spremembe ne bi smele zmanjšati splošne ambicije načrtov za okrevanje in odpornost, zagotoviti bi morale, da bodo načrti še naprej izpolnjevali vsa zadevna specifična priporočila za države ali pomemben del njih in ne bi smele privesti do zamika izvajanja v zadnja leta mehanizma za okrevanje in odpornost. Če država članica iz svojega načrta za okrevanje in odpornost odstrani ukrep, za katerega se izkaže, da ga v časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ni več mogoče doseči, bi morala morda razmisliti o prenosu zadevnih projektov v kohezijske sklade, če spadajo med cilje politike operativnih programov in so skladni z ustreznimi pravili.

III.   Sprememba, povezana s platformo za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)

Cilj platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) je podpiranje razvoja ali proizvodnje kritičnih tehnologij po vsej Uniji ter zaščita in okrepitev njihovih vrednostnih verig z izkoriščanjem obstoječih sredstev in spodbujanjem sinergij. Sektorji, ki jih zajema platforma STEP, so (i) digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije; (ii) čiste in z viri gospodarne tehnologije, vključno z neto ničelnimi tehnologijami, in (iii) biotehnologije, vključno z zdravili s seznama kritičnih zdravil Unije in njihovimi sestavinami. Poleg tega bo platforma STEP v podporo temu cilju prispevala tudi k odpravljanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so ključnega pomena za kakovostna delovna mesta.

Z uredbo o platformi STEP5 je bila spremenjena uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da bi se državam članicam omogočila dodelitev dodatnega zneska v višini do 6 % vrednosti njihovega načrta za okrevanje in odpornost izključno za naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP, prek oddelka InvestEU za države članice. Konkretno to pomeni, da lahko države članice v svoje načrte za okrevanje in odpornost v obliki ocenjenih stroškov vključijo znesek prispevka za namene oddelka InvestEU za države članice izključno za ukrepe v podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki prispevajo k ciljem platforme STEP.

Prvotna možnost prenosa iz člena 7(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da se v načrt za okrevanje in odpornost v obliki ocenjenih stroškov vključi prispevek za namene oddelka InvestEU za države članice v višini do 4 % vrednosti njihovega načrta za okrevanje in odpornost, se lahko še naprej uporablja, tudi za ukrepe, ki niso povezani s cilji platforme STEP. Tako lahko skupni prispevek znaša do 10 % celotne finančne dodelitve iz načrta za okrevanje in odpornost. Zadevni ukrepi morajo biti v skladu z zahtevami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Tako kot pri vseh drugih ukrepih iz načrtov za okrevanje in odpornost je treba končne mejnike in cilje ukrepov, ki se izvajajo prek InvestEU, doseči do 31. avgusta 2026 . Zato so države članice, ki želijo izkoristiti to povečano možnost prenosa za namene oddelka InvestEU za države članice, pozvane, naj čim prej začnejo razprave z ustreznim izvajalskim partnerjem in Komisijo. Bistveno je, da se izvajalski partner strinja z izvedbo dodelitve za določeno državo članico, pri čemer se zelo priporoča, da se zaradi pravočasne izvedbe izbere obstoječ finančni produkt, ki se izvaja v okviru oddelka za EU. Za zagotovitev, da se bodo ukrepi InvestEU lahko šteli za izvedene do 31. avgusta 2026, je treba čim prej začeti pogajanja o sporazumu o potrebnem prispevku med Komisijo in zadevno državo članico ter sporazumih o jamstvu med Komisijo in izvajalskimi partnerji ter jih podpisati (11). Glede na čas, potreben za podpis takih sporazumov in opredelitev naložbenih dejavnosti, ki bodo podprte, bi morale države članice do konca leta 2024 predložiti spremenjene načrte za okrevanje in odpornost, ki vključujejo uporabo te povečane možnosti prenosa na oddelek InvestEU za države članice. Glede na rok 31. avgusta 2026 bi morale države članice nujno izkoristiti povečano možnost prenosa sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost na oddelek InvestEU za države članice, zlasti če se soočajo s težavami pri pravočasnem izvajanju nekaterih ukrepov v svojih načrtih za okrevanje in odpornost.

Z uredbo o platformi STEP je bila v skladu s členom 21(1a) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost v povezavi z njenim členom 7(3) in členom 4(4) uredbe o platformi STEP uvedena nova pravna podlaga za spremembo načrtov za okrevanje in odpornost. To omogoča državam članicam, da vložijo zahtevo za spremembo svojih načrtov za okrevanje in odpornost izključno za to, da bi izkoristile možnost prenosa do 6 % dodeljenih finančnih sredstev iz svojega načrta na oddelek InvestEU za države članice. Ta nova pravna podlaga za spremembo načrtov za okrevanje in odpornost državam članicam omogoča, da: (i) preoblikujejo obstoječe ukrepe, ki že prispevajo k ciljem platforme STEP, in sicer tako, da jih je mogoče usmerjati prek InvestEU (tj. jih pretvoriti v finančne produkte), ali (ii) odpravijo obstoječe ukrepe in uporabijo sproščena sredstva za podporo novim ukrepom platforme STEP v svojih načrtih za okrevanje in odpornost prek InvestEU. V obeh primerih se bodo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej uporabljala vsa obstoječa merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Poleg tega je v členu 19(3) uredbe o platformi STEP določeno, da države članice pred začetkom kakršnih koli razpisov za zbiranje predlogov ali razpisnih postopkov za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme STEP, na portalu za suverenost platforme STEP dajo na voljo informacije o:

(a)	geografskem območju, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

(b)	zadevni naložbi;

(c)	vrsti upravičenih vložnikov;

(d)	skupnem znesku podpore za razpis;

(e)	začetnem in končnem datumu razpisa;

(f)	povezavi na spletno mesto, na katerem bo objavljen razpis.

Od držav članic se zato pričakuje, da bodo te informacije posredovale Evropski komisiji za objavo na portalu platforme STEP.

V členu 4(4) uredbe o platformi STEP je določeno, da države članice pri reviziji svojih načrtov za okrevanje in odpornost brez poseganja v določbe navedene uredbe kot prednostne obravnavajo tiste projekte, ki jim je bi podeljen pečat suverenosti platforme STEP. Države članice bi morale ob predložitvi zahteve za spremembe svojih načrtov za okrevanje in odpornost, ki vključuje dodajanje novih ukrepov, na kratko pojasniti, kako so kot prednostne obravnavale tiste projekte, ki jim je bi podeljen pečat suverenosti platforme STEP (glej tudi Prilogo II). Pečat platforme STEP je znak, namenjen povečanju prepoznavnosti kakovostnih projektov, ki so na voljo za financiranje. Pomembno je, da lahko države članice podprejo projekte v okviru platforme STEP ne glede na to, ali imajo njen pečat ali ne.

Kadar je država članica v svoj načrt za okrevanje in odpornost v obliki ocenjenih stroškov že vključila prispevek za namene oddelka InvestEU za države članice in se šteje, da taki ukrepi načrta za okrevanje in odpornost prispevajo k ciljem uredbe o platformi STEP, se lahko država članica poleg obstoječega prispevka odloči tudi za dodaten prispevek v oddelek InvestEU za države članice za isto vrsto ukrepa. Za to bi bile potrebne spremembe obstoječih sporazumov o prispevkih in jamstvu.

Za nadaljnje smernice o področju uporabe ukrepov, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, in za dodatne zahteve v skladu z uredbo o platformi STEP se uporabljajo ločene smernice za platformo STEP (12), ki jih je treba preveriti.

Seznam razpoložljivih pravnih podlag za zahteve držav članic za spremembo

Razpoložljivi scenariji	Pravna podlaga
Vključitev poglavja REPowerEU v načrt za okrevanje in odpornost	člen 21c
Sprememba ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin, zaradi katerih teh ukrepov ni več mogoče doseči	člen 21
Sprememba ukrepov v načrtu za okrevanje in odpornost v primeru opredelitve boljše alternative ali kadar so nekatere zahteve v zvezi z mejnikom, ciljem ali ukrepom preveč podrobne ali povzročajo neupravičeno upravno breme, saj ne prispevajo k doseganju ciljev ukrepa	člen 21
Sprememba, pri kateri se uporabi možnost iz člena 7(3) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter člena 4(4) uredbe o platformi STEP, da se v načrt za okrevanje in odpornost vključijo ukrepi, ki podpirajo cilje platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)	člen 21(1a)
Kombinacija katerega koli od zgoraj navedenih scenarijev	člen 21, člen 21(1a) ali člen 21c

DEL II

SMERNICE ZA PRIPRAVO IN PREDSTAVITEV DODATKOV

Ta oddelek vsebuje splošne smernice za pripravo in predstavitev dodatka k načrtu za okrevanje in odpornost. V tem delu se izraz „sprememba“ uporablja za vse spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ne glede na pravno podlago. Države članice bi morale pri spreminjanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost predložiti dokaze v zvezi z merili za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatku. Če predlagane spremembe ne vplivajo na dani oddelek, ni treba izpolniti povezanega dela predloge. Prestrukturiranje že sprejetega načrta ni potrebno in izogibati se je treba ponavljanju.

Spodnji oddelki vsebujejo pregled elementov, ki bi jih morale države članice upoštevati v svojih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost. Te smernice obravnavajo najpogostejša vprašanja držav članic in zagotavljajo praktične smernice o tem, kako strukturirati dodatek k načrtu za okrevanje in odpornost. Da bi se zagotovila doslednost pri predstavitvi dodatka in načrta za okrevanje in odpornost, spodnja struktura sledi smernicam načrta za okrevanje in odpornost iz januarja 2021. Države članice bi morale za svoje načrte za okrevanje in odpornost še naprej uporabljati enako strukturo in omejiti spremembe trenutnih oddelkov načrtov za okrevanje in odpornost.

Države članice naj se za smernice in informacije v zvezi z ukrepi v okviru poglavja REPowerEU sklicujejo na del II, oddelek 1, namenskih smernic, objavljenih marca 2023 (13).

I.   Cilji sprememb

Celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere / prispevek k šestim stebrom

Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost bi moral še naprej predstavljati celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter ustrezno prispevati k vsem šestim stebrom iz člena 3 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Spremembe načrta bi morale ohraniti to ravnovesje, če bi ga spremenile, pa bi morala biti ta sprememba utemeljena s prikazom, da je to v skladu z novimi izzivi, s katerimi se sooča država članica. V ta namen bi morale države članice opisati, kako spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še vedno predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici. Če so spremembe načrta zanemarljive, lahko države članice preprosto domnevajo, da je prispevek k šestim stebrom še naprej uravnotežen, ne da bi bilo treba to podrobno dodatno obrazložiti.

Države članice bi morale nove ukrepe povezati z ustreznimi stebri s pojasnitvijo, kako bodo k njim ustrezno prispevali. Če spremenjeni načrt nekatere ukrepe odpravi ali zmanjša, bi bilo treba pojasniti, kako bo skupni prispevek načrta k zadevnim stebrom ostal zadosten. Kjer je to ustrezno, bi morala razlaga vzpostaviti povezavo med odpravljenimi ukrepi in vsemi novimi ukrepi, predlaganimi za nadomestitev teh ukrepov, s sklicevanjem na zadevne stebre.

Pri pojasnilih bi bilo treba ustrezno upoštevati vsak nov razvoj dogodkov v državi članici ali v politikah EU, ki vplivajo na šest stebrov. V zvezi s tem so sprejemljivi dodatki z dodatnimi ukrepi, ki zajemajo le enega ali dva stebra, če to upravičujejo novi izzivi, s katerimi se soočajo države članice.

Povezava s specifičnimi priporočili za države in evropskim semestrom

Države članice morajo pri popravljanju svojih načrtov še naprej učinkovito odgovoriti na vse izzive, opredeljene v zadevnih specifičnih priporočilih za države, vključno s tistimi, ki jih je Svet sprejel v ciklih evropskega semestra 2019, 2020, 2022 in 2023 ter v poznejših ciklih semestra do datuma ocenjevanja spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost (14), ali pomemben del teh izzivov. V letnih poročilih o državah je ocenjeno izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, pri čemer so izpostavljeni primeri pomembnih reform in naložb, v njih pa so opredeljeni tudi ključni nerešeni ali na novo nastajajoči izzivi, ki niso v zadostni meri zajeti v načrtih za okrevanje in odpornost.

Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost bi moral ohraniti enako raven ambicioznosti kot predhodno sprejeti načrt, zlasti kar zadeva reforme, ki se nanašajo na specifična priporočila za države. Države članice bi morale pri pripravi svojih dodatkov zlasti zagotoviti, da je učinek predlaganih sprememb na vzdržnost javnih financ skladen z najnovejšimi specifičnimi priporočili za države v zvezi s fiskalnimi in fiskalno-strukturnimi zadevami, kot jih je odobril Svet. Poleg tega bi morale države članice iz euroobmočja zagotoviti, da so posodobljeni ukrepi skladni s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v najnovejšem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je sprejel Svet.

Hkrati lahko države članice v novem okviru EU za fiskalni nadzor, ki se v letu 2024 prvič uporablja za proračunsko načrtovanje od leta 2025, zaprosijo za podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve, če njihov srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vključuje nabor ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe 2024/1263, med drugim v zvezi z vzdržnostjo javnih financ in prispevkom k rasti. V ta namen se lahko upoštevajo tudi reformne in naložbene zaveze iz načrtov za okrevanje in odpornost. Spremembe načrta za okrevanje in odpornost v zvezi z reformnimi in naložbenimi zavezami, s katerimi je upravičeno podaljšanje fiskalne prilagoditvene poti, bi lahko vplivale na srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki ga je potrdil Svet.

Splošni učinek načrta za okrevanje in odpornost

V skladu s smernicami načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021 in 2023 bi morale države članice pojasniti, v kolikšni meri naj bi predlagane spremembe po pričakovanjih spremenile skupni učinek njihovih načrtov za okrevanje in odpornost. V tej obrazložitvi bi bilo treba predstaviti pričakovani učinek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost kot celote ob upoštevanju dodanih ali črtanih ukrepov.

Upoštevati bi bilo treba naslednje elemente:

—	makroekonomske in socialne obete;

—	obrazložitev makroekonomskega in socialnega učinka načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(4) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

—	trajnostnost;

—

kohezijo.

Kadar je načrt za okrevanje in odpornost po vsebini in/ali obsegu bistveno spremenjen, naj države članice predložijo posodobljene podatke o vplivu svojih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost. Pri tem se lahko oprejo na informacije iz svojih nacionalnih reformnih programov ali srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov in po potrebi uporabijo navzkrižna sklicevanja. Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatkih.

Skladnost

Vpliv predlaganih sprememb na skladnost spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost bi bilo treba predstaviti tako, da se pojasnijo medsebojni vplivi med novimi ukrepi in ukrepi, vključenimi v predhodno sprejeti načrt za okrevanje in odpornost, in sicer s sklicevanjem na ukrepe, ki so bili ohranjeni in umaknjeni v spremenjenem načrtu. Države članice naj tudi pojasnijo, kako se ohranja splošno ravnovesje med reformami in naložbami. Novi ali spremenjeni ukrepi ne bi smeli povzročati nedoslednosti in ne bi smeli poslabšati splošne koherentnosti načrta za okrevanje in odpornost.

V skladu s členom 17(3), členom 18(4)(n) in uvodno izjavo 62 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost je treba opisati tudi skladnost z odobrenimi partnerskimi sporazumi in programi kohezijske politike (glej tudi spodaj).

Enakost spolov in enake možnosti za vse

Države članice bi morale opisati, kako spremembe vplivajo na prispevek njihovih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost k ciljem enakosti spolov in enakih možnosti za vse.

Države članice bi morale v ta namen upoštevati smernice načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021, hkrati pa upoštevati tudi nedavni razvoj dogodkov, tako da na primer:

—	preučijo, kako najbolje upoštevati cilje enakosti spolov in enakih možnosti za vse v procesu izvajanja in spremljanja, ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pri izvajanju svojih načrtov;

—	zagotovijo sodelovanje organov za enakost in nediskriminacijo pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost, na primer v okviru ustreznih organov za spremljanje;

—	zagotovijo, da se ti cilji bolje odražajo v spremenjenih mejnikih in ciljih, na primer z razčlenitvijo po spolu, starosti, invalidnosti in rasi ali narodnosti, kjer je to mogoče.

Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatkih.

Državna pomoč

Za dodatne ali dopolnjene reforme in naložbe se v celoti uporabljajo pravila o državni pomoči. Vsaka država članica mora zagotoviti, da so vse reforme in naložbe v njenem načrtu za okrevanje in odpornost skladne s pravili EU o državni pomoči in da upoštevajo veljavne postopke v zvezi z državno pomočjo.

V zvezi s tem je v smernicah Komisije o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 (15) pojasnjeno, kako bo Komisija ocenjevala združljivost ukrepov pomoči za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja, in ukrepov na področju energije, za katere velja obveznost priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Poleg tega uredba o splošnih skupinskih izjemah določene kategorije državne pomoči razglaša za združljive s Pogodbo, če izpolnjujejo jasne pogoje, ter jih izvzema iz zahteve po predhodni priglasitvi Komisiji in njeni odobritvi. Opozoriti je treba, da je Komisija 23. junija 2023 revidirala uredbo o splošnih skupinskih izjemah ter razširila njeno področje uporabe in pragove za priglasitev, kar bi moralo olajšati odobritev ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. V zvezi z ukrepi, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, se države članice na primer spodbuja, naj upoštevajo določbe oddelka 4 uredbe o splošnih skupinskih izjemah v zvezi s pomočjo za raziskave, razvoj in inovacije ter oddelka 7 o pomoči za varstvo okolja.

Začasni okvir državne pomoči za krizne razmere in prehod, ki ga je Komisija sprejela 9. marca 2023 ter revidirala 20. novembra 2023 in 2. maja 2024, da bi podprla gospodarstvo EU zaradi invazije Rusije na Ukrajino ter sektorje, ki so ključni za prehod na neto ničelno gospodarstvo, je lahko pomemben tudi za oceno državne pomoči ukrepov mehanizma za okrevanje in odpornost, če se ti lahko umestijo na področje uporabe oddelkov 2.5, 2.6 ali 2.8 začasnega okvira za krizne razmere in prehod, ki se še vedno uporabljajo do 31. decembra 2025. Poleg tega morajo biti projekti, ki spadajo na področje uporabe uredbe o platformi STEP ali jim je podeljen pečat suverenosti platforme STEP, skladni s pravili o državni pomoči, če je vključeno financiranje držav članic.

V skladu s smernicami in predlogo načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021 bi morale države članice v svojih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost za vsako novo ali dopolnjeno reformo in naložbo navesti, ali menijo, da je za ukrep potrebna priglasitev državne pomoči, ter v tem primeru navedejo časovni okvir za predhodno priglasitev in priglasitev. Če država članica meni, da ukrep ne zahteva priglasitve, bi morala vključiti sklic na obstoječi sklep o odobritvi državne pomoči ali določbe iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali druge uredbe o skupinskih izjemah, za katere se šteje, da se uporabljajo za ukrep, skupaj z utemeljitvami ali opisom razlogov, zakaj se ukrep ne šteje za državno pomoč. Pri predvidevanju časovnice za izpolnitev ustreznih mejnikov in ciljev morajo države članice zagotoviti dovolj časa, da Komisija odobri morebitno državno pomoč, ki bi lahko bila prisotna v ustreznih naložbenih ukrepih in za katero je potrebna priglasitev državne pomoči. Komisija je državam članicam že podala podrobne smernice o državni pomoči (16) in jim je po potrebi pripravljena zagotoviti predhodne smernice o skladnosti vsake naložbe, vključene v njihove spremenjene načrte za okrevanje in odpornost, z regulativnim okvirom za državno pomoč. Države članice bi morale Komisiji poslati svoj časovni razpored (predhodne) priglasitve skupaj z zahtevkom za spremembo, da se zagotovi dovolj časa in preprečijo morebitne težave pri izvajanju zaradi napačne razlage veljavnih pravil o državni pomoči.

Po preteklih izkušnjah z ukrepi, vključenimi v načrte za okrevanje in odpornost, ki so bili pregledani z vidika državne pomoči, je zgodnja komunikacija s službami Komisije pri dopolnitvi načrtov za okrevanje in odpornost bistvenega pomena za hitro oceno državne pomoči priglašenih ukrepov. Države članice naj sodelujejo v razpravah s službami Komisije, da bi v celoti izkoristile možnosti, ki jih ponujajo različni okviri državne pomoči, da bi ukrepe oblikovale v skladu z veljavnimi pravili.

Čeprav se pravila o državni pomoči lahko do leta 2026 spremenijo, je treba opozoriti, da je v skladu s pravili o državni pomoči za oceno ukrepa relevanten trenutek, ko je državna pomoč dodeljena, tj. trenutek, ko se na upravičenca prenese pravno izvršljiva pravica do prejema pomoči.

II.   Opis sprememb

V skladu s smernicami načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021 bi moral biti ta oddelek strukturiran po posameznih komponentah. Ta oddelek bi bilo treba predložiti samo za tiste sestavne dele, v katerih pride do sprememb. V njem naj se ne ponavljajo informacije iz drugih oddelkov, temveč navedejo spremembe v primerjavi s predhodno sprejetim izvedbenim sklepom Sveta (z natančnim sklicevanjem na relevantne oddelke in ukrepe). Države članice se lahko pri dodajanju nekaj reform in naložb na isto temo oprejo na obstoječe komponente (npr. k obstoječi komponenti za energetsko prenovo se lahko doda nov ukrep prenove stavb). Države članice lahko v primeru novih naložb in reform z različnimi prednostnimi nalogami dodajo tudi popolnoma nove komponente.

Opis reform in naložb

Države članice bi morale za vsako komponento, pri kateri se spremenijo osnovni ukrepi, navesti, katere naložbe ali reforme so „dodane“, „odstranjene“ ali „spremenjene“ v primerjavi s predhodnimi načrti.

Uporaba finančnih instrumentov in proračunskih jamstev

Ukrepi v obliki finančnih instrumentov in proračunskih jamstev so lahko privlačna rešitev za zagotavljanje naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, iz več razlogov:

—	finančni instrumenti lahko vključujejo vračilo glavnice, ki jo prejmejo upravičenci, državi članici, s čimer se dolgoročno omeji nastanek javnega dolga;

—	omogočiti morajo ponovno uporabo tokov, vključno z odplačilom glavnice, kjer je to ustrezno (na primer pri posojilnih skladih in shemah lastniškega kapitala), za iste cilje politike, tudi po letu 2026, in/ali odplačati posojila mehanizma za okrevanje in odpornost;

—	uporabijo se lahko za financiranje številnih manjših naložb v skladnem okviru, kot so javna jamstva in ugodna posojila za energijsko učinkovitost stavb, ter prek decentraliziranih partnerskih struktur olajšajo navezovanje stikov z morebitnimi upravičenci;

—	pomagajo lahko izkoristiti dodatna finančna sredstva ali sovlaganje, zlasti iz zasebnih podjetij in zasebnih finančnih institucij.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z obstoječimi načrti za okrevanje in odpornost, se doslej najpogosteje uporabljajo naslednje vrste finančnih instrumentov:

—	jamstveni instrumenti in ugodna posojila za znižanje stroškov izposojenega kapitala za programe energetske prenove stavb;

—	javno-zasebna partnerstva za naložbe v obnovljive vire energije;

—	posojila za podporo MSP na nekaterih področjih politike za izboljšanje dostopa do financiranja;

—	kapitalske naložbe v podjetja ali kapitalske sklade, ki podpirajo zeleni prehod (17).

V Prilogi I so navedene dodatne informacije o uporabi finančnih instrumentov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter možnostih prispevanja k jamstvu InvestEU prek oddelka za države članice na podlagi izkušenj, pridobljenih s pripravo in izvajanjem prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Zelena in digitalna razsežnost

Države članice bi morale pojasniti, v kolikšni meri bodo njihovi spremenjeni načrti za okrevanje in odpornost prispevali k zelenemu prehodu in pospeševanju prehoda na čisto energijo, pa tudi k digitalnemu prehodu, ki bo kos izzivom prihodnosti, ter trdnemu digitalnemu enotnemu trgu oziroma kako bodo odgovarjali na s tem povezane izzive. To lahko vključuje ukrepe na področju raziskav in inovacij z ustrezno časovnico. Prehoda naj bi se v skladu s konceptom dvojnega prehoda vzajemno krepila, Komisija pa ju bo obravnavala skupaj.

Zelena razsežnost ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost se bo še naprej ocenjevala s kvalitativnim pristopom (povezava med temi ukrepi ter energetskimi, podnebnimi in okoljskimi izzivi vsake države članice) in kvantitativnim pristopom (skupni prispevek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost k podnebnim ciljem – vključno s poglavjem REPowerEU – in poglavja REPowerEU ločeno mora predstavljati vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt).

Države članice naj pojasnijo, kako bo njihov spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost prispeval k doseganju podnebnih ciljev EU, določenih v podnebnih pravilih, in kako se bo v njem upošteval sveženj „Pripravljeni na 55“, sprejet za doseganje teh ciljev. V svežnju „Pripravljeni na 55“ so določeni podnebni cilji EU in nacionalni podnebni cilji do leta 2030 ter drugi zakonodajni ukrepi, s katerimi bodo podnebne in energetske politike, politike rabe zemljišč, prometne in davčne politike pripravljene na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 ter s katerimi bo dosežena podnebna nevtralnost do leta 2050.

Tudi digitalna razsežnost ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se bo še naprej ocenjevala v skladu s tako kvalitativnim kot kvantitativnim pristopom. Evropska komisija je 9. marca 2021 predstavila „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“, oblikovan na podlagi štirih temeljnih točk. To so: spretnosti, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba podjetij in digitalizacija javnih storitev. V njem so opredeljeni ambiciozni cilji na ravni EU za vsako od teh točk do leta 2030. Sledil je predlog sklepa o političnem programu za leto 2030 „Pot v digitalno desetletje“, ki je začel veljati 9. januarja 2023. Vzpostavil naj bi strukturo upravljanja, v okviru katere bi države članice in Komisija strukturirano sodelovale pri doseganju ciljev, ter olajšal izvajanje večdržavnih projektov. Države članice naj navedejo, kako bi morebitni dodatni ali spremenjeni ukrepi, ki se nanašajo na digitalni prehod ali izzive, ki iz njega izhajajo, prispevali k štirim temeljnim točkam in doseganju ciljev za leto 2030.

Kar zadeva kvantitativni pristop, mora skupni prispevek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost k digitalnim ciljem znašati vsaj 20 % vseh dodeljenih sredstev za načrt, brez upoštevanja ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU.

Spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje

Podnebni cilj 37 % in digitalni cilj 20 % iz člena 19(3), točki (e) in (f), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost v primeru sprememb načrta za okrevanje in odpornost ostajata obvezna ne glede na razloge za te spremembe (razen stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU v zvezi z digitalno oznako; ukrepi, vključeni v poglavja REPowerEU, se ne upoštevajo pri izračunu digitalnega cilja). Zato je pomembno, da države članice pri uvajanju sprememb svojih načrtov za okrevanje in odpornost upoštevajo skupna dodeljena sredstva načrta za okrevanje in odpornost.

Zato bi morale države članice za vsak nov ali spremenjen ukrep pojasniti njegov prispevek k podnebnim in digitalnim ciljem v skladu s smernicami načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021. Če se spremenijo ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost ali ocenjeni stroški kakršnih koli ukrepov s podnebno ali digitalno oznako, bo potrebna nova ocena označevanja, da se preveri nadaljnje doseganje obeh ciljev. Oceno označevanja bo treba opraviti tudi v primeru sprememb prvotnega področja uporabe, narave ali zasnove obstoječega ukrepa.

Opozoriti je treba, da se oba cilja izračunata za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost kot celoto, ki vključuje predhodno sprejeti načrt za okrevanje in odpornost ter dodatek, razen stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU v zvezi z digitalnim ciljem. Podnebni in digitalni prispevki bodo ponovno izračunani za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ob upoštevanju sprememb ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost ter spremenjenih skupnih ocenjenih stroškov.

Na podlagi izkušenj s 27 sprejetimi načrti je treba za ukrepe, ki zajemajo več področij, kot so horizontalni ukrepi, po potrebi uporabiti spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje na ravni podukrepa (ločen del ukrepa, ki se nanaša na posebno področje intervencije) z uporabo različnih področij ukrepanja (iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost).

Poleg tega je treba opozoriti, da so v členu 19(3), točki (e) in (f), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter prilogah VI in VII določeni koeficienti, ki se uporabljajo za izračun podpore za podnebne in digitalne cilje. V skladu s temi določbami se koeficienti za podporo podnebnim ciljem lahko povečajo (do skupnega zneska 3 % za podnebno označevanje), če jih spremljajo ukrepi, ki povečujejo njihov vpliv. Države članice bi morale uporabo takih določb po potrebi ustrezno utemeljiti.

Opisati bi morale poseben pristop, ki ga predlagajo za označevanje takih ukrepov. Komisija lahko državam članicam pomaga poiskati primere označevanja podobnih ukrepov v načrtih za okrevanje in odpornost, ki jih je že sprejel Svet.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

Tehnične smernice za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C 58/01. spremenjene s C(2023) 6454 final), ki določajo vodilna načela in načine uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, se še naprej v celoti uporabljajo ob upoštevanju njegovih posebnih značilnosti. Za prenose iz načrta za okrevanje in odpornost na oddelek InvestEU za države članice se uporabljajo poenostavljene določbe v skladu z oddelkom 2.4 spremenjenih tehničnih smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno. Med drugim vsebujejo „kontrolni seznam“, ki ga je treba upoštevati pri samoocenjevanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki se vključi v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost za vsak posamezni ukrep. V tem oddelku so povzeti ključni elementi smernic in pojasnjena njihova uporaba za nove ali dopolnjene ukrepe. Vsebuje tudi dodatna pojasnila na podlagi izkušenj s predhodno sprejetimi načrti za okrevanje in odpornost.

Uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru dopolnitev načrtov za okrevanje in odpornost

Države članice morajo zagotoviti samooceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, za vsak nov ali spremenjen ukrep, vključen v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost (glej tudi oddelek 2.1 in Prilogo I k tehničnim smernicam za načelo, da se ne škoduje bistveno), razen v primeru iz člena 21c(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Kadar se s spremembo ukrepa njegov vpliv na okolje ne spremeni, se lahko države članice oprejo na svojo prvotno samooceno. Države članice naj tudi v okviru samoocene skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, predložijo kvantitativno presojo vpliva reforme ali naložbe na okolje, kadar je to ustrezno in mogoče. Upoštevati bi bilo treba naslednje medsektorske vidike:

—

nove razpoložljive alternative z majhnim vplivom: načela iz oddelka 2.4, vključno z opombo 25 tehničnih smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno, se še naprej uporabljajo za oceno novih ali dopolnjenih ukrepov. Ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, bi morala odražati informacije o alternativah z majhnim vplivom, ki so na voljo ob predložitvi spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost;

—

spremembe vplivov na okolje zaradi spremenjenega ukrepa: v primeru spremembe obstoječega ukrepa bi si morale države članice prizadevati, da se zaradi spremenjenega ukrepa vplivi na okolje ne povečajo. Kadar se zaradi spremembe ukrepa spremeni njegov vpliv na okolje (npr. velikost, narava ali prostorski obseg vpliva), mora država članica dokazati, da je ukrep še vedno v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Dokazovanje skladnosti ukrepov z načelom, da se ne škoduje bistveno, v načrtih za okrevanje in odpornost

V primeru sprememb bi se lahko predvidela dva glavna scenarija z različnim učinkom na postopek ocenjevanja skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno:

—

uvedba novega ukrepa: če se država članica odloči, da bo svojemu načrtu za okrevanje in odpornost dodala nov ukrep, bi bilo treba zanj uporabiti enak postopek kot za prvo predložitev načrta za okrevanje in odpornost. Država članica bi morala izpolniti kontrolni seznam iz Priloge I k tehničnim smernicam za načelo, da se ne škoduje bistveno, da utemelji svojo analizo, ali in v kolikšni meri novi ukrep vpliva na okoljske cilje;

—

sprememba obstoječega ukrepa: države članice morda želijo spremeniti zasnovo, naravo ali področje uporabe obstoječega ukrepa. Predložiti bi morale ustrezno oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, in jo po potrebi spremeniti, da se upoštevajo spremembe ukrepa. Država članica bi morala navesti sklic na oddelek predhodno sprejetega načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je navedena prvotna ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno.

III.   Mejniki, cilji in časovnica

Države članice bi morale pri spreminjanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost zagotoviti, da vsak nov ali spremenjen ukrep, ki se podpira v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, spremlja ustrezen sklop mejnikov in ciljev. Države članice bi morale pri opredeljevanju novih mejnikov in ciljev ali pri predlaganju sprememb obstoječih mejnikov in ciljev upoštevati načela iz smernic načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021, tudi kar zadeva njihovo specifičnost in trdnost.

Ker se države članice spodbuja k sodelovanju v čezmejnih ali večdržavnih projektih, ki zlasti podpirajo cilje REPowerEU in platforme STEP, bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zanesljive zasnove s tem povezanih mejnikov in ciljev. Po eni strani bi morali biti jasno ločeni med različnimi državami članicami, ki sodelujejo pri takih projektih, da bi se izognili prekrivanju in zamudam pri ocenjevanju in izvajanju. Uspešna uresničitev načrta za okrevanje in odpornost ene države bi morala biti neodvisna od uspešne uresničitve načrta druge države članice. Po drugi strani pa bi bilo treba mejnike in cilje oblikovati dobro usklajeno, da bi zagotovili ustrezno oceno neizogibne soodvisnosti med državami članicami in določitev preudarnih rokov za izvajanje. Komisija je pripravljena pomagati skupinam držav članic, ki sodelujejo pri čezmejnih ali večdržavnih projektih, da bi zagotovila, da so njihovi mejniki in cilji ustrezno zasnovani.

Obdobje izvajanja nekaterih nacionalnih naložb lahko traja tudi po letu 2026. V takih primerih bi morali biti povezani mejniki in cilji zasnovani tako, da vključujejo le ukrepe, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost v obdobju trajanja mehanizma, pri zasnovi ukrepov pa bi bilo treba jasno opredeliti, kateri koraki izvajanja bodo po letu 2026 podprti z nacionalnimi ali drugimi sredstvi EU.

Če država članica predlaga spremembo ukrepa v svojem načrtu za okrevanje in odpornost na podlagi člena 21 in to zahtevo ustrezno utemelji (vključno z dokazovanjem vzročne zveze med objektivnimi okoliščinami in dejstvom, da ukrepa ni več mogoče doseči/da je treba zmanjšati upravno breme (18)), se lahko predlagajo spremembe vseh obstoječih mejnikov in ciljev, povezanih z dopolnjenim ukrepom.

Mejniki in cilji bi morali biti zasnovani tako, da odražajo bistvene korake pri izvajanju reform in naložb. V vseh primerih bi se bilo treba izogniti vključitvi nezavezujočih, preveč podrobnih ali nepotrebnih zahtev. Komisija bo zato v skladu z oddelkom II teh smernic ugodno obravnavala tudi zahteve za odstranitev takih zahtev iz obstoječih mejnikov in ciljev.

Tiskarske napake, ugotovljene v izvedbenem sklepu Sveta, se lahko kadar koli med izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost sporočijo Komisiji in Svetu. Upoštevale se bodo v predlogu Komisije za nov/spremenjeni izvedbeni sklep Sveta ali v posebnem popravku.

IV.   Financiranje in stroški

Novi ukrepi: države članice predložijo ocenjene skupne stroške novih reform in naložb, predlaganih v dodatku.

Dopolnjeni ukrepi: če spremembe vplivajo na oceno stroškov, država članica za vsak dopolnjeni ukrep predloži posodobljene ocene stroškov. Če se sprememba nanaša le na obseg ukrepa, je treba ocenjene stroške popraviti sorazmerno.

Metodologija: države članice bi morale pri pripravi teh ocen stroškov upoštevati posebna navodila iz smernic načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021. Praviloma se od držav članic ne pričakuje, da bodo predložile popravljene ocene stroškov za ukrepe, ki niso niti novi niti dopolnjeni. Države članice lahko zagotovijo, da neodvisni javni organ potrdi ocene stroškov, kar bi lahko prispevalo k večji verodostojnosti ocen.

V.   Komplementarnost in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Skladnost z drugimi pobudami

V skladu s členom 17 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo biti vsi načrti za okrevanje in odpornost, vključno z dodatki, skladni z zadevnimi specifičnimi priporočili za države ter informacijami iz nacionalnih reformnih programov, nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in njihovih posodobitev na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999, območnih načrtov za pravični prehod na podlagi uredbe o Skladu za pravični prehod, izvedbenih načrtov jamstva za mlade, partnerskih sporazumov in operativnih programov.

—	Za skladnost z zadevnimi specifičnimi priporočili za države in nacionalnimi reformnimi programi / srednjeročnimi fiskalno-strukturnimi načrti glej del II, oddelek I, teh smernic o evropskem semestru.

—	Dodatki bodo morali biti skladni tudi z dejavnostmi za podnebno nevtralno gospodarstvo, ki bodo oblikovane v območnih načrtih za pravični prehod.

—

Dodatki bodo morali biti skladni s partnerskimi sporazumi in operativnimi programi, ki bodo po sprejetju prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost sprejeti v skladu z uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. Glede na to, da so vse države članice sprejele partnerske sporazume in skoraj vse programe kohezijske politike, bi morale države članice pojasniti, kako novi ali spremenjeni ukrepi načrta za okrevanje in odpornost dopolnjujejo izvajanje programov iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027.

Komplementarnost financiranja in preprečevanje dvojnega financiranja

Za preprečevanje dvojnega financiranja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU so v prvi vrsti odgovorne države članice, zato morajo pred predložitvijo vsakega zahtevka za plačilo preveriti, da ni dvojnega financiranja (na podlagi členov 9 in 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost). V svojem spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost bi morale navesti, ali so se spremenili načini, vzpostavljeni za zagotovitev komplementarnosti financiranja in skladnosti s členom 9 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

V členu 9 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost je jasno določeno, da se lahko financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost kombinira s financiranjem iz drugih skladov EU „pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov“. Zaradi narave financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki temelji na smotrnosti, je potrebna jasna predhodna razmejitev med dejavnostmi in projekti, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, in tistimi, ki se financirajo iz drugih skladov EU, kot je pojasnjeno tudi v smernicah načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021. Taka predhodna razmejitev je še naprej privzeti pristop v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Kadar se ugotovi, da predhodna razmejitev stroškov ni izvedljiva ali je pretirano obremenjujoča, je zaradi skupnega cilja poenostavitve izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, zmanjšanja s tem povezanega upravnega bremena, spodbujanja komplementarnosti med skladi EU in preprečevanja dvojnega financiranja v skrajnem primeru in izjemoma mogoče sorazmerno kombinirati podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost s podporo iz drugih skladov EU, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)	iz opisa ukrepa v ustreznem izvedbenem sklepu Sveta je jasno razvidno, da se iz mehanizma za okrevanje in odpornost financira le del projekta v kombinaciji z drugimi programi ali instrumenti Unije;

(ii)

v predhodnih ocenah stroškov, ki jih je predložila država članica za celoten projekt, je določeno, kateri znesek se financira iz mehanizma za okrevanje in odpornost in upošteva pri izračunu stroškov načrta za okrevanje in odpornost, pri čemer je navedeno, da bi se lahko drugi stroški krili iz drugih programov ali instrumentov Unije (po možnosti z okvirnim zneskom za te druge programe ali instrumente Unije);

(iii)

zadevni mejniki/cilji so oblikovani tako, da se meri le prispevek iz mehanizma za okrevanje in odpornost, po možnosti s ciljem izvrševanja proračuna;

(iv)	država članica obvesti končnega prejemnika o znesku prispevka iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga mora končni prejemnik prijaviti subjektu, ki izvršuje program ali instrument Unije, s katerim je dopolnjena podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost;

(v)

subjekt, ki izvršuje kateri koli drug program ali instrument Unije, s katerim je dopolnjena podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost, lahko na ravni projekta preveri, da končni prejemniki sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ne prejemajo podpore Unije za več kot 100 % skupnih upravičenih stroškov (19).

Poleg opisanih pogojev mora biti ta pristop v skladu z določbami drugega zadevnega instrumenta financiranja EU in pravili o državni pomoči, vključno z določbami o kumulaciji. Ta pristop se ne uporablja za sklade, ki jih ureja uredba o skupnih določbah, saj je pogoj (v) v zvezi z njimi težko uporabiti.

Izvajanje

Izvedbeni okvir je bil ocenjen kot del prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost, pri čemer se predpostavlja, da se bodo države članice pri izvajanju svojih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost še naprej zanašale na iste ureditve. Vse morebitne predlagane spremembe izvedbenega okvira pa je treba pojasniti.

Če so imele države članice do zdaj težave pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost (na primer zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti, nerazvitega informacijskega sistema ali ne dovolj jasnih pooblastil za pristojne organe), se jih spodbuja, naj proaktivno razmislijo o svojih obstoječih ureditvah, da bodo učinkovitejše. Države članice naj tudi s Komisijo razpravljajo o dosedanjih izkušnjah, da bi ugotovile, ali bi spremembe izvedbenega okvira lahko prispevale k boljšemu izvajanju reform in naložb.

Države članice bi morale zagotoviti zadostno upravno zmogljivost za izvajanje reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost, zato imajo možnost, da v izračun stroškov svojih naložb ali reform vključijo začasne in omejene upravne stroške, če so taki stroški povezani z izvajanjem točno te naložbe ali reforme.

Če država članica zaprosi ali namerava zaprositi za horizontalno podporo v okviru instrumenta za tehnično podporo v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, npr. v zvezi z ukrepi komuniciranja, naj to navede v tem oddelku.

Postopek posvetovanja

Države članice bi morale predložiti povzetek postopka posvetovanja, izvedenega v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri, na podlagi katerega se predloži spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost. Postopek posvetovanja bi moral biti sorazmeren z obsegom sprememb, uvedenih v načrtih za okrevanje in odpornost. Ker se je obseg posvetovanj pri pripravi prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost razlikoval, zlasti zaradi izrednih razmer zaradi COVID-19, se države članice spodbuja, naj ta proces na splošno okrepijo, če spremenijo svoje načrte za okrevanje in odpornost. Zagotoviti bi morale, da se deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in po potrebi deležniki iz kmetijskega sektorja, pravočasno in smiselno vključijo v oblikovanje, izvajanje in spremljanje vseh novih ali dopolnjenih ukrepov v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri.

Za izvajanje ustreznih ukrepov je morda primerno, da države članice pogoje, povezane z regionalnimi ali lokalnimi vidiki, vključijo v mejnike ali cilje, ki vključujejo geografsko razsežnost (na primer z dodajanjem posebnih pogojev, povezanih s posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi). Vključujejo lahko tudi podobne pogoje za posvetovanje s socialnimi partnerji in po potrebi deležniki iz kmetijskega sektorja, povezanimi z izvajanjem ustreznih reform ali naložb.

Poleg tega bo evropski semester pomemben okvir za razpravo o napredku pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost z deležniki v skladu s praksami in tradicijami posameznih držav članic. Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost bo lahko uspešno le z močno regionalno in lokalno odgovornostjo ter podporo socialnih partnerjev in civilne družbe.

Nadzor in revizija

Sistemi notranjih kontrol v državah članicah so bistveni za zagotovitev, da so načrti za okrevanje in odpornost v celoti skladni s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Njihova zanesljivost je nujna, da bi bili finančni interesi Unije zaščiteni, uporaba sredstev EU pa skladna z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, nasprotij interesov in dvojnega financiranja. V zvezi s tem in glede na spremembe, ki izhajajo iz dopolnitve načrta za okrevanje in odpornost, je bistveno, da države članice natančno utemeljijo, da so vzpostavljene nadzorne strukture še vedno ustrezne in kako bodo po potrebi okrepljene, da bi zagotovile ustrezne vire in strukture. Ključne zahteve glede kontrolnih sistemov države članice so natančneje opisane v Prilogi I k sporazumu o financiranju in (kjer je ustrezno) posojilni pogodbi, ki jo podpišeta Komisija in država članica. Zlasti če spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje nove ali dopolnjene ukrepe, bi morala država članica pojasniti in dokazati, da so nadzorne strukture še vedno ustrezne ali, kjer je to ustrezno, kako se bodo njihove zmogljivosti, vključno z osebjem in postopki, okrepile sorazmerno s povečanjem obsega načrta za okrevanje in odpornost. Če bo Komisija zahtevala dodatno zagotovilo o izpolnjevanju obveznosti iz člena 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, bodo mejniki v zvezi z revizijami in nadzorom vključeni v predlog Komisije za izvedbeni sklep Sveta, s katerim bo odobrena ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost.

Kadar države članice zaprosijo za spremembo svojih načrtov, se od njih zahteva, da predložijo posodobljeno razlago nadzornih ureditev in sistemov, vključno s sistemom repozitorija podatkov o končnih prejemnikih.

Komuniciranje

Države članice bi morale še naprej izvajati svojo komunikacijsko strategijo in jo po potrebi posodabljati, če je treba vključiti na novo dodane reforme in naložbe, da se v skladu s členom 34 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, členom 10 sporazumov o financiranju ter po potrebi členom 19 posojilnih pogodb zagotovi ozaveščenost javnosti o financiranju Unije. Države članice naj ob predložitvi spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost opišejo ukrepe, ki so jih sprejele za izvajanje teh obveznosti, da bi Komisiji olajšale spremljanje skladnosti z navedenimi določbami.

Komunikacijske kampanje bi se morale osredotočiti na ozaveščanje širše javnosti o ključnih reformah in naložbah v okviru evropskega odziva, zlasti v okviru REPowerEU, ter izboljšanje poznavanja načrtov za okrevanje in odpornost ter njihovega namena. Države članice naj svoje komunikacijske dejavnosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost osredotočijo na naslednja področja:

—	pojasnjevanje in opozarjanje na cilje njihovega načrta za okrevanje in odpornost ter njegove koristi za državo članico;

—	ponazarjanje s praktičnimi dokazi, zakaj reforme in naložbe koristijo družbi, okrevanju Evrope, zelenemu in digitalnemu prehodu ter energetski varnosti;

—	zagotavljanje zadostne vidnosti politične podpore načrtu za okrevanje in odpornost na visoki ravni;

—	obveščanje o prelomnih projektih in pripisovanje njihove uresničitve mehanizmu za okrevanje in odpornost;

—	spodbujanje potencialnih upravičencev, naj zaprosijo za financiranje v okviru načrta za okrevanje in odpornost;

—	prikazovanje splošnega napredka pri izvajanju reform in naložb, zlasti v okviru načrta REPowerEU, vključno z rednimi pogovori s socialnimi partnerji, zadevnimi skupnostmi in civilno družbo na splošno.

Prek mreže Inform EU je Komisija tudi na voljo, da pomaga državam članicam pri izvajanju njihovih nacionalnih komunikacijskih strategij, med drugim tudi za njihove spremenjene načrte za okrevanje in odpornost.

Preglednost glede končnih prejemnikov

Preglednost uporabe sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost se je povečala z vključitvijo nove obveznosti glede preglednosti v uredbo o REPowerEU. Države članice morajo vzpostaviti javno dostopen portal, ki bo enostaven za uporabo in na katerem bodo objavljale podatke o 100 končnih prejemnikih, ki za izvajanje ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prejemajo najvišje zneske financiranja.

Končne prejemnike bi bilo treba razumeti kot zadnji subjekt, ki prejme sredstva za ukrep v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter ni izvajalec ali podizvajalec. To je treba razlikovati od upravičencev, ki so v okviru neposrednega upravljanja mehanizma države članice. Opredelitev končnih prejemnikov izhaja neposredno iz člena 22(2), točka (d), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Končni prejemnik je lahko fizična (npr. državljani) ali pravna oseba (npr. ministrstva, javne agencije, regionalni ali lokalni organi, združenja, dobrodelne organizacije ali podjetja). Prvotni ali vmesni prejemniki sredstev (npr. ministrstva ali agencije, ki niso javni naročniki, ampak zgolj nadalje razdelijo sredstva drugim subjektom) se ne bi smeli šteti za zadnji subjekt. Da se subjekt šteje za končnega prejemnika, mora prejeti denarno nakazilo ali mu morajo biti dodeljena proračunska plačilna sredstva za namen, naveden v ukrepu v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je opisano v izvedbenem sklepu Sveta. Ti podatki bi morali vključevati pravno ime končnega prejemnika, v primeru fizične osebe pa ime in priimek prejemnika, znesek prejetih sredstev in povezani ukrep (oziroma ukrepe) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere je bilo financiranje prejeto. Pri določanju 100 največjih končnih prejemnikov bi bilo treba upoštevati vsa sredstva, ki so jih končni prejemniki prejeli za izvajanje ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se lahko nekatere naložbe delno financirajo tudi z drugim javnim financiranjem.

Da se zagotovita sorazmernost in spoštovanje zasebnosti, bi bilo treba, kadar so končni prejemniki fizične osebe, vse osebne podatke izbrisati dve leti po koncu poslovnega leta, v katerem so bila končnemu prejemniku izplačana zadnja sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Podobno se po analogiji za mehanizem za okrevanje in odpornost uporablja nekaj izjem od pravil glede objave podatkov iz člena 38(3) finančne uredbe. Te se nanašajo na naslednje primere:

—	podpora za izobraževanje, plačana fizičnim osebam, in kakršna koli druga neposredna pomoč, plačana fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelni in begunci (člen 191(4)(b) finančne uredbe);

—	naročila zelo nizke vrednosti, oddana strokovnjakom, izbranim na podlagi njihove strokovne usposobljenosti (člen 237(2) finančne uredbe), in naročila zelo nizke vrednosti pod 15 000 EUR (znesek iz točke 14.4 Priloge I k finančni uredbi);

—	finančna podpora, ki se zagotovi iz finančnih instrumentov, za znesek, nižji od 500 000 EUR;

—	kadar razkritje ogroža pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

Glede na zneske v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ni verjetno, da bi se izjeme iz prvih treh alinej uporabljale za 100 največjih prejemnikov. Prav tako se ne pričakuje, da bi bila četrta izjema uporabljena široko. Glede na to, da se objava podatkov nanaša le na velike prejemnike, ki naj bi bile po pričakovanjih večinoma pravne osebe, bi bilo treba vse pomisleke glede zasebnosti v zvezi s fizičnimi osebami pretehtati glede na potrebo po preglednosti porabe sredstev EU. Poleg tega je treba opozoriti, da bo sklicevanje na člen 38(3) finančne uredbe odražalo morebitne prihodnje spremembe te določbe.

Poleg objave teh podatkov na portalih držav članic Komisija te podatke centralizira v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti skupaj s povezavami do portalov držav članic. Podatke bo treba posodabljati dvakrat letno, Komisija pa si bo prizadevala za časovno uskladitev posodobitev z obstoječim polletnim poročanjem aprila in oktobra. Komisija bo objavila tudi interaktivni zemljevid z različnimi ukrepi in njihovimi lokacijami v državah članicah.

---

(1)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(2)  Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(3)  Po cenah iz leta 2022.

(4)  Z denarno podporo ali podporo v naravi.

(5)  Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) (UL L 2024/795, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/795/oj).

(6)   https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8868-2024-INIT/sl/pdf

(7)  Glede na strog nadzor, ki ga Komisija izvaja pri ocenjevanju v povezavi z rednimi zahtevki za plačilo (ki se lahko predložijo do dvakrat letno), se dodatni koraki spremljanja iz Priloge II niso izkazali za pomembne pri izboljšanju nadzora Komisije nad izvajanjem instrumenta. V primerih, ko Priloga II k operativnim ureditvam vsebuje ukrepe spremljanja v zvezi s poročanjem o izvajanju finančnih instrumentov (s koristmi od področja podnebnega financiranja), se bodo ti koraki odražali v novi klavzuli v operativnih ureditvah.

(8)  SWD(2021) 12 final, Guidance to Member States, Recovery and Resilience Plans (Smernice za države članice – načrti za okrevanje in odpornost), na voljo na naslovu: https://commission.europa.eu/system/files/2021-01/document_travail_service_part1_v2_en.pdf.

(9)  Obvestilo Komisije – Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost v okviru REPowerEU 2023/C 80/01 (UL C 80, 3.3.2023, str. 1).

(10)  Ti primeri so zgolj ponazoritveni in nikakor ne vplivajo na oceno Komisije glede utemeljitve, ki jo je predložila država članica.

(11)  Kadar država članica podpiše sporazum o prispevku za prenos sredstev iz svojega načrta za okrevanje in odpornost na oddelek InvestEU za države članice, se za tako dodatno jamstvo poleg zahtev iz mehanizma za okrevanje in odpornost uporabljajo pravila InvestEU. Natančneje, v členu 13(7) uredbe o InvestEU (Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017) je določeno, da je rok za podpis osnovnih operacij do konca leta 2028.

(12)  C(2024) 3148 final.

(13)  Obvestilo Komisije – Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost v okviru REPowerEU 2023/C 80/01 (UL C 80, 3.3.2023, str. 1).

(14)  Komisija v okviru rednega cikla evropskega semestra običajno predlaga specifična priporočila za države proti koncu maja/začetku junija, potrdi jih Evropski svet, Svet pa jih sprejme v začetku julija.

(15)   SEC(2022) 70 final – SWD(2022) 19 final – SWD(2022) 20 final.

(16)  Na voljo na spletnem naslovu: https://competition-policy.ec.europa.eu/state-aid/legislation/rrf-guiding-templates_en (posodobljeno leta 2023, da bi se upoštevale revizije uredbe o splošnih skupinskih izjemah, smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022 in začasni okvir za krizne razmere in prehod).

(17)  Zlasti za MSP.

(18)  V skladu s smernicami iz dela I, oddelek II, se to nanaša na „spremembo ukrepov v načrtu za okrevanje in odpornost v primeru opredelitve boljše alternative ali kadar so nekatere zahteve v zvezi z mejnikom, ciljem ali ukrepom preveč podrobne ali povzročajo neupravičeno upravno breme, saj ne prispevajo k doseganju ciljev ukrepa“.

(19)  Kadar se pri drugem skladu EU stroški ne povrnejo (sklad za inovacije), temveč se izplačajo na podlagi predhodne ocene stroškov, se ta pregled nadomesti s primerjavo dveh predhodnih ocen stroškov (iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugega sklada EU), s čimer se zagotovi, da dodeljena sredstva ne presegajo 100 % skupne predhodne ocene stroškov.