—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2023 z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah (COM(2023)0032),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju študije Evropskega odbora regij iz leta 2018 z naslovom Addressing brain drain: The local and regional dimension (Reševanje vprašanja bega možganov: lokalna in regionalna razsežnost),

—

ob upoštevanju študije z naslovom Brain Drain in the EU: Local and Regional Public Policies and Good Practices (Beg možganov v EU: lokalne in regionalne javne politike in dobre prakse) z dne 27. februarja 2020, objavljene v Transylvanian Review of Administrative Sciences  (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Demografske spremembe: predlogi za merjenje in odpravljanje negativnih učinkov v regijah EU (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (7),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (8),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (10) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (COM(2021)0345),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. februarja 2022 z naslovom Kohezija v Evropi do leta 2050 – Osmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (11),

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o evropskem letu spretnosti (12),

—

ob upoštevanju študije Evropskega odbora regij iz leta 2022 z naslovom Rural proofing – a foresight framework for resilient rural communities (Preverjanje učinkov ukrepov na podeželje – okvir predvidevanja za odporne podeželske skupnosti),

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z dne 22. junija 2022 z naslovom Making the most of public investments to address regional inequalities, megatrends and future shocks (Čim boljša uporaba javnih naložb za reševanje regionalnih neenakosti, megatrendov in prihodnjih pretresov) (13),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2022 z naslovom Novi evropski program za inovacije (COM(2022)0332),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v EU: osmo poročilo o koheziji (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2021 z naslovom Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2023 o oceni novega sporočila Komisije o najbolj oddaljenih regijah (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o obmejnih regijah EU: živi laboratoriji evropskega povezovanja (17),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 14. junija 2023 s priporočili Komisiji o kakovostnih pripravništvih v Uniji (18),

—

ob upoštevanju briefinga z naslovom Question time: tackling depopulation through cohesion policy instruments (Čas za vprašanja: boj proti odseljevanju z instrumenti kohezijske politike), ki jo je 30. septembra 2022 objavil generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve (19),

—

ob upoštevanju študije z naslovom The EU legal migration package: Towards a rights-based approach to attracting skills and talent to the EU (Sveženj EU o zakonitih migracijah: Oblikovanje na pravicah temelječega pristopa za privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU), ki jo je 1. decembra 2022 objavil generalni direktorat za notranjo politiko (20),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (21),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 16. junija 2022 o individualnih učnih računih (22),

—

ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Platforme za vseživljenjsko učenje z naslovom Implementing a holistic approach to lifelong learning: Community Lifelong Learning Centres as a gateway to multidisciplinary support teams (Uveljavljanje celostnega pristopa k vseživljenjskemu učenju: skupnostni centri vseživljenjskega učenja kot vstopna točka za večdisciplinarne podporne skupine), objavljenega leta 2019,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 17. januarja 2023 z naslovom The impact of demographic change – in a changing environment (Vpliv demografskih sprememb – v spreminjajočem se okolju) (SWD(2023)0021),

—

ob upoštevanju poročila OECD z naslovom Job creation and local economic development 2023 – Bridging the Great Green Divide (Ustvarjanje delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj v letu 2023 – premoščanje velikega zelenega razkoraka), objavljenega 14. marca 2023  (23),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta z naslovom The geography of EU discontent and the regional development trap (Geografija nezadovoljstva EU in pasti regionalnega razvoja), ki ga je marca 2023 objavil Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko (24),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega odbora regij z dne 16. marca 2023 o izkoriščanju potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah (25),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. junija 2023 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah (26),

—

ob upoštevanju poročila OECD z dne 5. julija 2023 z naslovom Rethinking Regional Attractiveness in the New Global Environment (Ponovni razmislek o regionalni privlačnosti v novem svetovnem okolju) (27),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—

ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0325/2023),

A.

ker se prebivalstvo EU v zadnjih 50 letih stalno povečuje in se je povečalo za 92,3 milijona ljudi, in sicer s 354,5 milijona leta 1960 na 466,8 milijona leta 2022; ker se je ta rast v zadnjih desetletjih upočasnila, v času pandemije COVID-19 pa se je ustavila; ker bo glede na napovedi prebivalstvo do leta 2029 raslo z zmerno hitrostjo, nato pa se bo rast upočasnila (28); ker se prebivalstvo v EU stara, rodnost pa se od šestdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšuje;

B.

ker je po podatkih Eurostata 46 regij EU, ki predstavljajo 16 % prebivalstva EU, v pasti nerazvoja talentov; ker 36 regijam EU grozi, da se bodo znašle v pasti nerazvoja talentov; ker v regijah v pasti nerazvoja talentov vse hitreje upada delovno sposobno prebivalstvo, število oseb s terciarno izobrazbo pa je nizko in stagnira; ker je večina teh regij manj razvitih;

C.

ker se bo po najnovejših statističnih podatkih skupno število prebivalcev EU zmanjšalo s 446,8 milijona v letu 2022 na 419,5 milijona v letu 2100; ker se ocenjuje, da se bo povprečna starost prebivalstva EU v istem obdobju zvišala za 5,8 leta; ker se bo s tem zmanjšalo delovno sposobno prebivalstvo v EU, pri čemer se bo do leta 2050 število prebivalcev zmanjšalo za dodatnih 35 milijonov, delež ljudi, dejavnih na trgu dela, pa se bo znatno zmanjšal (29); ker bo ta postopek sprožil nove in rastoče teritorialne razlike;

D.

ker se demografske spremembe med regijami močno razlikujejo, pri čemer naj bi število prebivalcev v nekaterih državah članicah v prihodnjih sedmih letih upadlo, v drugih pa v istem obdobju naraslo; ker se demografske spremembe dogajajo tudi med regijami, kar na splošno pomeni selitve s podeželja v mesta v državah članicah;

E.

ker je upadanje števila prebivalcev trend, ki vztraja skozi čas, še posebej pa vpliva na podeželje, kjer je prebivalstvo v povprečju starejše kot v mestih in predmestjih (30); ker je za mlade v povprečju bolj verjetno, da bodo podeželje in manj razvite regije zapustili, ker tam ne dobijo plačane prakse, imajo slabe karierne možnosti in nimajo na voljo kakovostnih delovnih mest, kar dejavno prispeva k pojavu odseljevanja s podeželja; ker je iz statističnih podatkov razvidno, da so starejši v EU-27 na splošno bolj nagnjeni k življenju v pretežno podeželskih in vmesnih regijah kot mladi; ker iz ocen izhaja, da bo do leta 2050 vsak tretji prebivalec podeželja star 65 let ali več (31);

F.

ker je izguba prebivalstva na podeželskih območjih in drugih ozemljih iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (32) tesno povezana s pomanjkanjem naložb, infrastrukture, povezljivosti, bližnjih in dostopnih osnovnih javnih storitev, priložnosti za usposabljanje, kakovostnih izobraževalnih, socialnih in kulturnih ustanov ter privlačnih in visokokakovostnih zaposlitvenih možnosti; ker so prilagajanje podeželske infrastrukture, naložbe v javni prevoz, zdravstvene storitve in izobraževalne storitve ter razvoj digitalne infrastrukture na podeželju pomembni za povečanje privlačnosti teh regij; ker napotitev mladih delavcev prinaša velike izzive za demografijo in splošno kakovost življenja državljanov EU, tudi zaradi majhne generacijske pomladitve, staranja skupnosti in splošnega upadanja prebivalstva; ker pa je potrebno poseben poudarek nameniti programom za dejavno vključevanje starejših v življenje skupnosti;

G.

ker člen 174 PDEU določa, da si mora EU prizadevati zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti regij, pri čemer mora posebno pozornost posvetiti določenim regijam, zlasti podeželju;

H.

ker je pandemija COVID-19, čeprav je le kratkotrajno vplivala na trg dela, povzročila razdrobljeno okolje priložnosti za delo na daljavo, ki jih ne morejo izkoristiti vsi delavci; ker pa take priložnosti za delo na daljavo ponujajo velik potencial za povezovanje delovnih mest v urbanih središčih z manjšimi mesti in predmestji (33); ker je treba za to, da bi ta trend razširili, izboljšati povezljivost na območjih, kjer je slaba, vključno s podeželjem, ter zagotoviti potrebno infrastrukturo za dostop do interneta na tako imenovanih belih lisah; ker so priložnosti, ki nastajajo zaradi zelenega in digitalnega prehoda, pozornost na novo usmerile na nemestna območja ter ustvarile nove zaposlitvene možnosti;

I.

ker so se posledice pandemije COVID-19 med prebivalstvom zelo razlikovale, pri čemer so bili še bolj zapostavljeni starejši, osebe iz prikrajšanih okolij in tisti, ki živijo v regijah s slabo povezljivostjo (34), (35), (36);

J.

ker na trgu dela EU primanjkuje delavcev s spretnostmi, prilagojenimi novim socialno-ekonomskim razmeram ter zelenemu in digitalnemu prehodu; ker je omogočanje delavcem s terciarno izobrazbo ali brez nje, da se preselijo v države članice in njihove regije z največjo izgubo prebivalstva in se vključijo vanje, ena od rešitev za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo ti kraji; ker je uspešnost akcijskih načrtov za integracijo in vključevanje migrantov odvisna od sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti ter organizacij civilne družbe; ker je treba po vsej EU nadalje izboljšati priznavanje kvalifikacij in predhodnega učenja;

K.

ker sta Evropski organ za delo v svojem poročilu o pomanjkanju in presežkih delovne sile, Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost pa v poročilu o razvoju znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti v EU opredelila 28 poklicev, pri katerih je leta 2021 primanjkovalo strokovno usposobljene delovne sile, tudi v zdravstvenem, gostinskem, gradbenem in storitvenem sektorju, ter ugotovila pomanjkanje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo in varnost, zlasti strokovnjakov za kibernetsko varnost, ter delavcev s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM);

L.

ker je za regije, ki so v pasti nerazvoja talentov ali jim grozi, da se znajdejo v njej, značilen nagel upad delovno aktivnega prebivalstva, majhen in stagnirajoč delež oseb s terciarno izobrazbo, obsežno odhajanje mladih, nezadostna ekonomska dinamičnost in gospodarska diverzifikacija ter majhna inovacijska zmogljivost; ker je v teh regijah stopnja brezposelnosti mladih in oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), v primerjavi s povprečjem EU znatno višja; ker so plače, dohodki in gospodarski razvoj v teh regijah znatno slabši kot v drugih delih EU; ker je pomanjkanje delovne sile posledica neprivlačnih plač in slabih delovnih pogojev v nekaterih sektorjih; ker je v zvezi s tem potrebna jasna strategija za stalno usposabljanje zaposlenih ter razvoj znanj in spretnosti med delovnim časom;

M.

ker je beg možganov tesno povezan s potrebo po izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev, zaposlitvenih možnosti, plač, enakih možnosti, razpoložljivosti osnovnih storitev, kot so prevoz, povezljivost, zdravstveno varstvo in izobraževanje, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom, zaupanje v institucije ljudi, ki živijo v regijah z nizkimi dohodki v različnih sektorjih in položajih, socialne vrzeli in druge socialno-ekonomske razlike; ker je zmanjšanje teh razlik zaveza, ki je bila ponovno podana v okviru evropskega stebra socialnih pravic, vendar še zdaleč ni izpolnjena; ker so spodbujanje povpraševanja po nadarjenih posameznikih, spodbujanje ponudbe nadarjenih posameznikov in spodbujanje njihovega zadržanja neločljivo povezani ter jih je treba oceniti z vidika kakovosti življenja;

N.

ker so regionalni in lokalni organi zaradi svojega znanja in izkušenj ter bližine navadnim ljudem v najboljšem položaju, da ustvarijo socialno-ekonomske pogoje, ki bodo privabili nadarjene posameznike; ker te uprave potrebujejo izboljšanje ekonomske in upravne zmogljivosti; ker se upravljanje v EU na splošno izboljšuje, vendar še vedno obstajajo razlike med državami članicami in znotraj njih, vloga in zmogljivost podnacionalnih oblasti pa ostajata neenake; ker je treba te uprave podpreti pri zagotavljanju čezmejnega regionalnega sodelovanja ter pri sodelovanju z raznovrstnimi regionalnimi deležniki, da se zagotovi ustrezna in pravična odprava prej omenjenih razlik in neenakosti; ker je pa ni univerzalne rešitve in je lokalni pristop najprimernejši za odpravljanje teh ovir;

O.

ker so regije, kjer je na znanju temelječe gospodarstvo bolj razvito, običajno tiste, ki imajo boljšo tehnološko infrastrukturo, visokokakovostne izobraževalne sisteme, dinamično kulturno in umetniško okolje ter sodobno mrežo javnega zdravstvenega in socialnega varstva ter storitev v zvezi s spravnimi postopki; ker je bilo dokazano, da model participativnega upravljanja, v katerem se soupravljanje spodbuja s sodelovanjem s socialnimi partnerji, organizirano civilno družbo in javnimi subjekti, ponuja boljše odzive, ki so prilagojeni posebnim razmeram na določenem ozemlju, saj ustvarja sinergije, osredotočene na ugotovljene potrebe; ker je fizična oddaljenost izobraževalne infrastrukture izziv za mlade in odrasle, ki želijo pridobiti spretnosti, potrebne na trgu dela v regijah, ki so v pasti nerazvoja talentov, kar povečuje neskladje med ravnmi izobrazbe in razpoložljivimi prostimi delovnimi mesti;

P.

ker zadržanje nadarjenih posameznikov ne pomeni le, da se prepreči selitev visoko kvalificiranih oseb iz ene države v drugo ali iz ene regije v drugo, temveč tudi privabljanje delovne sile s takšnimi poklicnimi izkušnjami in spretnostmi, po katerih je povpraševanje še vedno veliko v manj razvitih regijah in ozemljih, kot je navedeno v členu 174 PDEU; ker lahko privabljanje nadarjenih posameznikov v prikrajšane regije pomaga spodbuditi nove dejavnosti, ustvariti nova trajnostna delovna mesta ter diverzificirati lokalno gospodarstvo, s tem pa povečati njegovo odpornost; ker je regionalna privlačnost odvisna od različnih dejavnikov, kot so dobro počutje prebivalcev, gospodarstvo in trg dela, naravno okolje, povezljivost, bivališča, kulturni kapital in turizem; ker imajo lokalni organi pomembno vlogo pri uvajanju strategij in politik za razvoj privlačnih poklicnih priložnosti in ugodnih gospodarskih možnosti, da bi ublažili beg možganov in mladim ponudili enake možnosti, ne glede na njihov izvor;

Q.

ker je „izguba možganov“ opredeljena kot pojav, pri katerem so migranti z višjo izobrazbo ali poklicnimi kvalifikacijami ali brezposelni ali zaposleni na delovnih mestih, ki se ne skladajo z njihovo pridobljeno izobrazbo ali poklicnimi kvalifikacijami; ker ima ustvarjanje možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje ključno vlogo omejevanju neskladij v spretnostih na trgu dela; ker se množično odseljujejo visoko usposobljeni mladi, zlasti ženske, ki zapuščajo podeželje in manj razvita območja ter iščejo okolje, ugodno za poklicno rast; ker nedavni podatki kažejo, da so bili visoko usposobljeni ljudje med najbolj mobilnimi delavci med letoma 2012 in 2019 (37), kar dokazuje, da je na znanju temelječe gospodarstvo ključen dejavnik mobilnosti v EU;

R.

ker strategije zadržanja ne bi smele obsegati le poklicev, za katere so potrebni višje izobraženi delavci, ampak vse poklice, saj se je ključno zavzemati za dobro počutje vseh delavcev ter izboljšati socialno in industrijsko strukturo vseh regij EU;

S.

ker bi morali z evropskim letom spretnosti spodbujati ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in strategije za ohranjanje kadrov kot najboljši način za privabljanje in ohranjanje usposobljene delovne sile ter spodbude za delodajalce, da vlagajo v razvoj znanj in spretnosti delavcev, zlasti v zelenem in digitalnem sektorju;

T.

ker v EU še vedno obstaja velik digitalni razkorak, ki ga pogojujejo geografski položaj, spol, stopnja izobrazbe, socialno-ekonomski položaj in dohodek, zaradi česar nekateri posamezniki in podjetja ne morejo izkoristiti prednosti digitalne preobrazbe; ker bi lahko ta razlika povečala izoliranost nekaterih regij;

U.

ker so najbolj oddaljene regije zaradi svojih posebnih značilnosti še posebej izpostavljene begu možganov, kot je priznano v členu 349 PDEU; ker imajo te regije višje ravni brezposelnosti in nižje ravni izobrazbe, hkrati pa je tam delež NEET nad povprečjem EU (38); ker so se mladi v najbolj oddaljenih regijah pogosto prisiljeni preseliti v druge regije, če želijo nadaljevati izobraževanje, se udeležiti posebnega usposabljanja ali najti zaposlitev, kar močno vpliva na demografijo in razvoj teh območij;

V.

ker morajo politike EU za boj proti begu možganov in negativnim učinkom demografskih trendov spoštovati štiri svoboščine, zlasti prosto gibanje oseb, v nobenem primeru pa ne smejo prepovedati selitev državljanov držav članic iz ene države članice EU v drugo državo članico ali v države zunaj EU;

W.

ker je koncept „preverjanja učinkov ukrepov na podeželje“ postal bolj razširjen po objavi dolgoročne vizije za podeželska območja; ker koncept ne bi smel vključevati le splošne revizije vseh javnih politik EU prek „podeželskega vidika“, da bi jih prilagodili takšnim okoljem, temveč bi moral vključevati tudi ocene demografskih vidikov, učinkov na enakost spolov, posledic za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ustvarjanja delovnih mest in možnosti privabljanja talentov na redko poseljena območja; ker bi morala zakonodaja EU te vidike vključevati z ocenami učinka, izvedenimi pred oblikovanjem javnih politik za podeželska in redko poseljena območja;

X.

ker je pri sedanjem Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskem skladu posebna pozornost namenjena razvojnim izzivom na območjih na ravni NUTS 3 in lokalnih upravnih enot, ki so redko poseljena, ter zlasti tistih, na katerih je gostota prebivalstva manjša od 12,5 prebivalca na kvadratni kilometer, in območjih, na katerih se je v obdobju 2007–2017 število prebivalcev na letni ravni v povprečju zmanjšalo za najmanj 1 %; ker lahko države članice v skladu z ESRR in Kohezijskim skladom v okviru kohezijske politike razvijejo posebne prostovoljne akcijske načrte na lokalni ravni za odpravljanje teh prebivalstvenih izzivov; ker ta območja običajno spadajo v kategorijo „manj razvitih regij“;

Y.

ker Priloga XXVI k uredbi o skupnih določbah, v kateri je določena metodologija za dodeljevanje skupnih sredstev posameznim državam članicam za cilj politike „naložbe za delovna mesta in rast“ iz ESRR in Kohezijskega sklada, zlasti regijam, uvrščenim med „manj razvite“, presega BDP in stopnjo brezposelnosti ter zdaj vključuje merila, kot sta raven izobrazbe in neto migracije, in tako odraža bolj pluralne razmere kot ukrepi, povezani izključno z dohodkom v posamezni državi; ker bi se lahko metodologija za to dodeljevanje pregledala in okrepila glede na posebne izzive, ki pestijo regije v pasti nerazvoja;

Z.

ker je ena od izkušenj, pridobljenih z uporabo prejšnjega ESRR v času krize, da so regionalni in lokalni organi ter deležniki pozdravili večjo prožnost, ki je bila uvedena za preostanek programskega obdobja, saj je zagotovila, da so prizadete regije prejele potrebno podporo in sredstva za ublažitev negativnih učinkov kriz, omogočila hitrejše odločanje in utrla pot za večjo prožnost pri oblikovanju prihodnje kohezijske politike;

AA.

ker se s sporočilom Komisije z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah vzpostavlja mehanizem za spodbujanje talentov, da bi izboljšali ponudbo spretnosti in povpraševanje po njih, pri tem pa upoštevali različne gospodarske razmere v vsaki posamezni regiji; ker ta mehanizem zajema novo strategijo za pametno prilagajanje regij demografskemu prehodu in neposredno finančno podporo iz obstoječih instrumentov ter tako odpira vrata inovativnim rešitvam za različne demografske okoliščine, ki doslej niso bile upoštevane;