Poročevalec:	Konstantinos DIAMANTOUROS
Soporočevalec:	Javier DOZ ORRIT

Sklep plenarne skupščine	23. 3. 2023
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	5. 10. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	25. 10. 2023
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	185/1/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da je Evropska komisija v zadnji poletni gospodarski napovedi znižala napovedi rasti na 0,8 %, kar kaže na to, da je gospodarstvo pred vedno večjimi izzivi.

1.2

EESO meni, da bi glede na takšne razmere monetarna politika morala v prihodnjih mesecih najti pravo ravnovesje med potrebo po nadaljnjem zmanjševanju inflacije in potrebo po preprečevanju pretiranega zastoja rasti, obenem pa prispevati k načrtom za zmanjšanje javnega dolga.

1.3

Glede na nenehno inflacijo EESO meni, da bi se morali socialni partnerji in vlade pogajati in dogovoriti o nacionalnih paktih o dohodkih, da bi zmanjšali inflacijo brez ogrožanja naložb in rasti ter da bi morali te pakte spremljati ciljni ukrepi za podporo ranljivim delom prebivalstva.

1.4

EESO podpira predlog Evropske komisije, vključen v zakonodajni sveženj o reformi okvira ekonomskega upravljanja EU, katerega namen je omogočiti različne nacionalne poti za dosego vzdržnih javnih financ s fiskalnimi in strukturnimi načrti, ki temeljijo na kompromisih med evropskimi in nacionalnimi organi. Kljub temu pa meni, da sta za nacionalno odgovornost za te zaveze potrebna večja vključenost nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti, kakor tudi sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v formalnih postopkih posvetovanja.

1.5

EESO je zadovoljen, da se je bančni sistem euroobmočja ob nedavnih finančnih pretresih v ZDA in v primeru Crédit Suisse izkazal kot odporen. Pri tem je imel pomembno vlogo enotni mehanizem nadzora (EMN) kot enotni nadzornik. Obenem pa je EESO zaskrbljen, ker EMN trenutno ne nadzoruje približno 18 % bančnih sredstev v euroobmočju.

1.6

Glede na vse manjšo svetovno konkurenčnost EU EESO pozdravlja industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki naj bi pospešil postopek izdaje dovoljenj za določen sklop tehnologij, ki so ključne za zeleni prehod. Čeprav je to korak v pravo smer, EESO meni, da se hitri postopek ne bi smel osredotočati zgolj na določene tehnologije (torej posredno izbirati zmagovalce), temveč bi se moral uporabljati za vse gospodarske sektorje.

1.7

Glede omilitve pravil o državni pomoči EESO priznava, da je kratkoročno politično potrebna, da se ohranijo strateške industrijske naložbe v EU, obenem pa je prepričan, da ogroža notranji trg. Zato obžaluje, da Evropska komisija v zadnjem vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira ni predlagala evropskega sklada za suverenost.

2.   Ozadje

2.1

Gospodarstvo EU se je izkazalo za odporno; v letu 2022 je bila rast večja od pričakovanj, in sicer 3,5 %, in po vseh napovedih se bomo v letu 2023 izognili recesiji. Kljub temu se v skladu s poletno gospodarsko napovedjo gospodarski obeti EU slabšajo, saj naj bi se rast z napovedanega 1 % zmanjšala na 0,8 %. Hkrati naj bi bila inflacija v euroobmočju v letu 2023 nekoliko nižja (5,6 % namesto 5,8 %), v letu 2024 pa naj bi bila nekoliko višja (2,9 % namesto 2,8 %). Po podatkih Evropske komisije se je brezposelnost v euroobmočju julija 2023 znižala na rekordno nizko raven, tj. na 6,4 %.

2.2

Svet guvernerjev Evropske centralne banke je na septembrski seji sklenil zvišati obrestne mere za 0,25 %, s čimer se je temeljna obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja dvignila na 4,5 %. Pojasnil je, da so sedanje obrestne mere na pravi ravni za znižanje inflacije blizu uradnega cilja 2 %. Čeprav se inflacija očitno zmanjšuje – v euroobmočju je decembra 2022 znašala 9,2 %, maja 2023 pa 6,1 % – ostaja inflacija cen hrane zelo visoka: maja je bila 13,6-odstotna (16 % decembra 2022).

2.3

Cene energije se po vsej Evropi še naprej znižujejo, predvsem zaradi znatnega padca cen plina na virtualni trgovalni točki Title Transfer Facility, ki je terminska borza za zemeljski plin. Za primerjavo, trenutne cene plina so okrog 35 EUR za MwH, avgusta 2022 pa so bile nad 300 EUR za MwH.

2.4

Zaradi energetske krize leta 2022 so se pojavili pozivi k reformi pravil v zvezi z notranjim trgom električne energije. Evropska komisija je 14. marca objavila predloge za to, da bi bila višina računov za električno energijo, ki jih plačujejo odjemalci, manj odvisna od cene fosilnih goriv, in sicer z vzpostavitvijo varovalnega mehanizma med kratkoročnimi trgi in računi za električno energijo. Evropska komisija trdi, da bo to doseženo s spodbujanjem dolgoročnejših pogodb (zlasti pogodb o nakupu), stabilizacijo cen električne energije in omejevanjem prekomernih prihodkov proizvajalcev energije z zahtevo po uporabi dvosmernih pogodb na razliko za nove naložbe v nizkoogljično proizvodnjo, kjer je potrebno javno financiranje, in izboljšanjem terminskih trgov z električno energijo.

2.5

Evropska komisija je 1. februarja 2023 objavila tudi industrijski načrt v okviru zelenega dogovora (1), katerega cilj je spodbuditi industrijsko konkurenčnost, ki se je v zadnjih letih znatno zmanjšala zaradi visokih cen energije, velikega regulativnega bremena in subvencijskih shem v ZDA, namenjenih privabljanju vrednostnih verig, ki so ključne za zeleni prehod. Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora temelji na štirih stebrih: njegov cilj je pospešiti postopke izdaje dovoljenj za čiste tehnologije in kritične surovine, omogočiti boljši dostop do financiranja z omilitvijo pravil o državni pomoči, okrepiti zelena industrijska znanja in spretnosti ter spodbujati odporne dobavne verige.

2.6

Evropska komisija je 26. aprila 2023 objavila dolgo pričakovani predlog reforme Pakta za stabilnost in rast (2). Namen predlaganih novih predpisov je doseči ravnovesje med večjim prevzemanjem odgovornosti vlad za doseganje fiskalno vzdržnega položaja z nacionalnimi ciljno usmerjenimi štiriletnimi srednjeročnimi fiskalno-strukturnimi načrti (ki se lahko z dogovorom med državo članico in Evropsko komisijo podaljšajo za največ tri leta, da se omogoči bolj postopno zmanjšanje dolga) in z uvedbo verodostojnejšega sistema izvrševanja, ki je ključnega pomena za ohranjanje verodostojnosti eura.

2.7

Poleg tega je v zadnjih mesecih zaradi propada kalifornijske banke Silicon Valley Bank marca 2023 prišlo do velikih pretresov v bančnem sektorju. Od takrat sta v ZDA šli v stečaj še dve regionalni banki: Signature Bank in First Republic Bank. Finančni pretresi so se razširili tudi v Evropo, kjer je prišlo do zloma velike finančne institucije Credit Suisse. Obe krizi sta pod nadzorom, kar kaže na pomen hitrega obvladovanja tveganja širjenja negativnih vplivov ter izgube zaupanja vlagateljev v primeru bančnih kriz. Pri tem je bila ključna ECB kot enotni nadzorni organ za večino pomembnih finančnih institucij euroobmočja.

2.8

Nazadnje je treba omeniti, da je EU po podatkih Eurostata zaradi izjemnih sprememb v trgovinskih bilancah na svetovni ravni in zlasti zaradi skokovitega povečanja vrednosti uvoza energije prešla s trgovinskega presežka v višini več kot 200 milijard EUR v letu 2020 na rekordni primanjkljaj v višini 432 milijard EUR v letu 2022 (3). Trgovinska bilanca EU se je nato v prvem četrtletju leta 2023 izboljšala, predvsem zaradi znatnega znižanja cen energije, primanjkljaj v prvem četrtletju 2023 je tako znašal le 2 milijardi EUR (4). Vseeno je treba tudi temeljito razmisliti, kako okrepiti najbolj trdne in trajnostne dejavnike produktivnosti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja boljše gospodarske obete. EU sta v obdobju 2021–2022 prizadela dva udarca: neizzvana ruska vojna v Ukrajini in huda energetska kriza. V tem obdobju so EU in nacionalne vlade ponudile doslej največja sredstva za podporo podjetjem in potrošnikom pri soočanju z visokimi cenami energije. Boljši gospodarski obeti kažejo, da je rekordna državna podpora uspela zaščititi tako evropsko gospodarstvo pred znatnim upadom gospodarske rasti kot ranljiva gospodinjstva pred previsokimi računi.

3.2

ECB je sprejela odločne ukrepe za zmanjšanje osnovne inflacije, dvig obrestnih mer in zmanjšanje denarja v obtoku. Čeprav se inflacija zdaj zmanjšuje, ostaja visoka in zmanjšuje realno kupno moč državljanov. Hkrati nedavni podatki kažejo, da je euroobmočje vstopilo v tehnično recesijo. EESO meni, da bi morala monetarna politika v prihodnjih mesecih najti pravo ravnovesje med potrebo po nadaljnjem zmanjševanju inflacije in potrebo po preprečevanju pretiranega zastoja rasti, obenem pa prispevati k načrtom za zmanjšanje javnega dolga. EESO meni, da bi se morali v teh razmerah socialni partnerji in vlade pogajati in dogovoriti o nacionalnih paktih o dohodkih, da bi zmanjšali inflacijo brez ogrožanja naložb in rasti ter da bi morali te pakte spremljati ciljni ukrepi za podporo ranljivim delom prebivalstva. To je zlasti pomembno glede na nedavne podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki kažejo, da so se povprečne realne plače v letu 2022 znižale za 3,8 % (5). To bi bilo treba povezati s prizadevanji za povečanje produktivnosti v EU, ki je še vedno nizka.

3.3

EESO se hkrati strinja z izjavo predsednice ECB, da bi morale vlade postopno odpraviti podporne ukrepe in se vrniti na fiskalno vzdržen položaj. Vendar meni, da bi morali ostati v veljavi ciljno usmerjeni ukrepi tako za ohranjanje ravni naložb – vključno z učinkovitejšim in hitrejšim črpanjem vseh evropskih sredstev – kot za pomoč državljanom z nizkimi dohodki pri spopadanju s posledicami inflacije, saj jih ti najbolj občutijo.

3.4

Glede na to, da približno 70 % poslovnega financiranja nudijo banke z večinoma nerazvitimi kapitalskimi trgi in močnim sektorjem MSP, bodo banke vir velikega deleža, če ne kar večine zelenega in digitalnega financiranja v Evropi. Zaradi velikih potreb Evrope po naložbah v prihodnjih desetletjih EESO meni, da je ključnega pomena nadaljevanje prizadevanj za dokončanje unije kapitalskih trgov. Hkrati mora v gospodarstvu, ki je tako odvisno od bančnega financiranja, imeti listinjenje pomembnejšo vlogo pri povezovanju realnega gospodarstva s kapitalskimi trgi in sprostitvi bilanc stanja bank, da lahko povečajo obseg posojil.

3.5

EESO se strinja z oceno Evropskega računskega sodišča, da sedanja zakonodaja še ni pripeljala do predvidenega okrevanja na evropskem trgu listinjenja niti ni pomagala povečati posojilne zmogljivosti bank, kar bi med drugim koristilo MSP. Trg listinjenja bi bilo treba izboljšati z učinkovitimi kontrolami in nadzorom, da bi preprečili ponovna sistemska tveganja. Danes znaša evropski trg listinjenja (vključno z Združenim kraljestvom) približno 6 % velikosti trga v ZDA, kar pomeni približno 1 % BDP v primerjavi z 18 % v ZDA.

3.6

Evropska komisija je 26. aprila objavila zakonodajni sveženj o reformi okvira ekonomskega upravljanja EU in fiskalnih pravil, ki tvorijo Pakt za stabilnost in rast. EESO bo svoje stališče o predlogu Evropske komisije podal v mnenju „Nova pravila ekonomskega upravljanja, primerna za prihodnost“ (6), v osnutku katerega pozdravlja opredelitev različnih nacionalnih poti do vzdržnosti javnih financ s fiskalnimi in strukturnimi načrti, ki temeljijo na kompromisih med evropskimi in nacionalnimi organi. V skladu s stališči iz svojih prejšnjih resolucij in mnenj (7) EESO meni, da sta za nacionalno odgovornost za te zaveze, ki je del bolj demokratičnega razumevanja ekonomskega upravljanja EU, potrebna večja vključenost nacionalnih parlamentov ter lokalnih in regionalnih oblasti, kakor tudi sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v formalnih postopkih posvetovanja. EESO pripisuje velik pomen nedavnemu mnenju ECB o reformi ekonomskega upravljanja (8), zlasti stališčem ECB o stalni fiskalni zmogljivosti EU in metodologiji analize vzdržnosti dolga (9), ki bi jo bilo treba opredeliti v posvetovanju z državami članicami in ki bi jo te morale podpirati.

3.7

EESO pozdravlja tudi ponovno uvrščanje konkurenčnosti na dnevni red oblikovalcev politik na ravni EU. EU je že pred vojno v Ukrajini in hudo energetsko krizo, ki je sledila, izgubljala konkurenčnost v primerjavi z glavnimi tekmeci. Po podatkih OECD so se neposredne tuje naložbe v EU v letu 2021 zmanjšale za 68 % v primerjavi z letom 2019, medtem ko so se v ZDA do leta 2021 povečale za 60 %. EESO poudarja, da so za izboljšanje naložb, povečanje produktivnosti in okrepitev konkurenčnosti v EU potrebni ciljno usmerjene naložbe, raziskave in razvoj, inovacije in stalno usposabljanje zaposlenih. To je zlasti pomembno za evropska mala in srednja podjetja, ki nudijo 70 % zaposlitev v EU in so nesorazmerno prizadeta zaradi birokracije, visokih davkov in težav pri dostopu do kapitala.

3.8

Čeprav so cene energije znatno padle, so še vedno dvakrat višje kot pred pandemijo koronavirusa in štirikrat višje kot v ZDA. Hkrati vse večje regulativno breme za podjetja ter privlačni dejavnik velikodušnih subvencij na podlagi ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije ogrožata zmožnost EU, da privablja naložbe, potrebne za zeleni prehod. EESO se sicer ne strinja s protekcionističnimi elementi zakona, ki izključujejo proizvajalce EU in niso združljivi s pravili STO, vendar priznava, da imajo lahko ciljno usmerjene spodbude pomembno vlogo pri privabljanju in spodbujanju naložb.

3.9

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora je pozitiven prvi korak (10). Z aktom o neto ničelni industriji poskuša pospešiti pogosto zelo dolgotrajne postopke za naložbene projekte, ki so ključni za zelene naložbe, kot so baterije, sončni kolektorji, elektrolizatorji, ter zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika. Natančneje, akt o neto ničelni industriji uvaja časovne omejitve za postopke izdaje dovoljenj za projekte za proizvodnjo neto ničelnih tehnologij, povezane z njihovo velikostjo in statusom.

3.10

Čeprav je to zagotovo korak v pravo smer, EESO ugotavlja, da pri naložbenih projektih v EU pogosto prihaja do velikih zamud, ker oblasti ne morejo pravočasno odobriti presoj vplivov na okolje, in zaradi sodnih pritožb lokalnih skupnosti zoper projekte. Zato dvomi, da lahko predlagani akt o neto ničelni industriji dejansko pospeši naložbe v Evropi v času razmaha naložb v ZDA. Opozoriti je treba, da so podjetja samo leta 2022 napovedala naložbe v ZDA v višini kar 73 milijard USD samo v sektor baterij. EESO meni, da ima lahko organizirana civilna družba vlogo pri krepitvi družbene sprejemljivosti zelenih naložb, kar je predpogoj za uspeh zelenega prehoda. Poleg tega meni, da se hitri postopek ne bi smel osredotočati zgolj na določene tehnologije (torej posredno izbirati zmagovalce), temveč bi se moral uporabljati za vse gospodarske sektorje.

3.11

Da bi nekako dosegla finančne spodbude iz ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije in promovirala cilje industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora, je Evropska komisija omilila pravila o državni pomoči z začasnim okvirom za krizne razmere in prehod, s čimer se povečajo najvišji zneski državne pomoči, ki se lahko dodeli, in prvič uvaja možnost naložb v kapital osnovnih sredstev – CapEx. Zmožnost držav članic za dodeljevanje državne pomoči se močno razlikuje, zato jim Evropska komisija omogoča, da za spodbujanje projektov v skladu z aktom o neto ničelni industriji uporabijo mehanizem za okrevanje in odpornost ter evropske strukturne in investicijske sklade.

3.12

EESO sicer priznava, da je tak ukrep kratkoročno potreben, da bi preprečili znaten upad naložb v Evropi, kljub temu pa meni, da omilitev pravil o državni pomoči dolgoročno ogroža integriteto enotnega trga. Čeprav je možnost uporabe mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov dobrodošla, ugotavlja, da je večina vlad že zasnovala svoje programe, in dvomi, ali bodo lahko manjše države članice podjetjem ponudile zadostne spodbude.

3.13

V zvezi s tem EESO obžaluje, da zadnji vmesni pregled večletnega finančnega okvira ne vključuje financiranja za ustanovitev sklada EU za suverenost, s katerim bi spodbujali naložbe v zeleni prehod po vsej EU, hkrati pa ustvarjali enake konkurenčne pogoje in omogočali pravilno delovanje enotnega trga. Čeprav platforma STEP (11) predstavlja pozitiven razvoj, EESO meni, da je takšen odziv na izziv, s katerim se sooča EU, neustrezen, ker naj bi zanjo uporabljali sredstva iz drugih obstoječih skladov EU. Zaradi tega predloga je bil tudi odložen začetek delovanja sklada EU za suverenost, ki ga je napovedala Komisija. EESO vsekakor ponovno poziva države članice, naj pri reviziji svojega načrta za okrevanje in odpornost z dodatkom poglavja RePower poskrbijo za smiseln proces posvetovanja z organizirano civilno družbo.

3.14

V zvezi z aktom o kritičnih surovinah (12) EESO pozdravlja namero o poenostavitvi postopka izdaje dovoljenj za izbrane surovine v EU, da bi lahko učinkoviteje izkoriščali zaloge, ki so na voljo doma, in preprečili preveliko odvisnost od posameznih tretjih držav. Močno podpira tudi prizadevanja za diverzifikacijo dobavnih verig s sklepanjem trgovinskih sporazumov z zanesljivimi partnerji. Glede na to, da naj bi 85 % svetovne rasti v prihodnjem desetletju prispevale države zunaj EU, je pomembno okrepiti trgovino s partnerji po vsem svetu in poiskati nove izvozne trge za evropsko blago, kar bo vladam dalo nove priložnosti za domače naložbe v povečanje produktivnosti ter izdatke za socialne transferje in izobraževanje. K temu bi lahko pripomogla tako delo v okviru STO kot tudi dolgo pričakovana sklenitev sporazuma med EU in Mercosurjem.

3.15

Predsednica Evropske komisije je poleg zakonodajnih predlogov za povečanje konkurenčnosti napovedala tudi, da namerava za 25 % zmanjšati breme poročanja za podjetja in za vse nove predloge uvesti preverjanje z vidika konkurenčnosti. To je dobrodošel razvoj, ki ga bo treba pospremiti s konkretnimi ukrepi za pomoč podjetjem zaradi povečanja obveznosti okoljskega, socialnega in upravljavskega poročanja, s katerim se bodo soočala v prihodnjih letih zaradi zakonodaje, ki se nanaša na direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (13), direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (14), taksonomijo (15) in prisilno delo (16). Po drugi strani pa je treba poskrbeti, da bodo prihodnji zakonodajni predlogi bolj upoštevali učinek na konkurenčnost EU, hkrati pa ne pozabiti na izboljšanje pogojev za delavce v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic.

3.16

EESO pozdravlja predlog v zvezi z reformo notranjega trga z električno energijo in poudarja, da je potreben okvir za dosego dostopnih in predvidljivih cen, čeprav še vedno ni jasno, ali bo predlog lahko dejansko ublažil tveganje trajno visokih cen v prihodnosti.

3.17

EESO je zaskrbljen tudi zaradi pomanjkanja nadzora ECB nad približno 18 % evropskih bančnih sredstev. Pomanjkanje preglednosti in enotnega nadzora po vsej EU lahko vlagateljem zbuja negotovost in negativno vplivata na ves ostali finančni sektor. EESO podpira nedavno celovito pobudo Komisije za dokončanje zakonodajnega okvira za krizno upravljanje bank in jamstva za vloge, saj je nadgradnja bančne unije ključni korak h krepitvi evropskega enotnega trga v korist državljanov in podjetij.

---

(1)  COM(2023) 62 final.

(2)  COM(2023) 242 final.

(3)  Highest ever EU trade deficit recorded in 2022

(4)  EU trade balance deficit returns to almost zero

(5)  Povprečje držav OECD. Glej https://www.oecd.org/newsroom/oecd-job-markets-remain-tight-though-inflation-is-hitting-real-wages.htm.

(6)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (COM(2023) 240 final – 2023/0138 (COD)) – Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (COM(2023) 241 final – 2023/0137 (CNS)) – Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (COM(2023) 242 final – 2023/0136 (NLE)) (UL C, C/2023/880, 8.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/880/oj).

(7)   UL C 323, 26.8.2022, str. 1, in UL C 228, 29.6.2023, str. 1.

(8)   UL C 290, 18.8.2023, str. 17.

(9)  Analiza vzdržnosti dolga (debt sustainability analysis, DSA).

(10)  EESO posebej pripravlja tudi dve mnenji o tej temi: Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, UL C 349, 29.9.2023, str. 179 in Industrijska politika kot instrument za zmanjšanje odvisnosti in spodbuditev trga EU za zelene proizvode v industrijskih panogah z intenzivno rabo virov in energije, ki pa ni še objavljeno.

(11)  Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) (europa.eu).

(12)   UL C 220, 9.6.2021, str. 118.

(13)   UL L 322, 16.12.2022, str. 15.

(14)  COM(2022) 71 final.

(15)   UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(16)  COM(2022) 453 final.