(1)

Unija se sooča z velikimi potrebami po financiranju, da bi dosegla svoje cilje na področju inovacij, zelenega in digitalnega prehoda ter socialnih naložb, znanj in spretnosti, hkrati pa se je treba odzvati na zapletene razmere, ki vplivajo na konkurenčnost in industrijsko bazo Unije in za katere so značilni spreminjajoča se svetovna dinamika, počasna gospodarska rast, pospešene podnebne spremembe in degradacija okolja, tehnološka konkurenca in vse večje geopolitične napetosti. Glede na to je povečanje avtonomije Unije, zlasti na področju energije, s podporo naložbam, ki krepijo energetski sistem, temelječ na obnovljivih in čistih virih, ter tehnologije, bistveno za zmanjšanje odvisnosti ter zaščito gospodarske in politične stabilnosti.

(2)

Dodatnost in učinek vzvoda jamstva EU sta temelja Evropskega sklada za strateške naložbe, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (EFSI), in programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter omogočata zlasti širitev novih in inovativnih tehnologij in podjetij ter zmanjšanje naložbenega tveganja za zasebne vlagatelje. Nadzor Evropskega parlamenta in Sveta pomaga zagotavljati, da se jamstvo EU uporablja v skladu s cilji programa InvestEU.

(3)

V poročilu z naslovom „Prihodnost evropske konkurenčnosti“ (v nadaljnjem besedilu: Draghijevo poročilo) so skupne potrebe po dodatnih naložbah v Evropi do leta 2030 ocenjene na 750–800 milijard EUR na leto, od katerih je samo za energetski prehod potrebnih 450 milijard EUR. Ta znesek vključuje precejšnjo vsoto za zeleni in digitalni prehod. Zagotavljanje zadostnih javnih in zasebnih naložb je ključnega pomena za spodbujanje rasti produktivnosti in doseganje ciljev Unije, izkoriščanje zasebnih naložb s ciljem razogljičenja industrije, pospešitev proizvodnje, shranjevanja in uvajanja čiste energije ter elektrifikacije, krepitev medomrežnih povezav in omrežij, spodbujanje trajnostnih in krožnih poslovnih modelov, spodbujanje trajnostne prenove stavb, razvoj proizvodnje čistih tehnologij in digitalnih tehnologij ter njihovo širjenje v gospodarskih sektorjih.

(4)

Evropa se spopada s stanovanjsko krizo, ki je posledica dveh nedelovanj trga, in sicer pomanjkanja cenovno dostopnih in socialnih stanovanj ter neuspeha pri odpravljanju vrzeli v energetski učinkovitosti. S povečanim jamstvom EU, ki je na voljo v sklopu politike za socialne naložbe ter znanja in spretnosti Sklada InvestEU, in boljšo prepoznavnostjo in dostopnostjo finančne podpore, povezane s stanovanji, lahko Unija in izvajalski partnerji InvestEU zagotovijo znatno podporo za ključno prednostno nalogo socialnih naložb ter znanj in spretnosti, tudi za cenovno dostopna socialna stanovanja, obenem pa tudi prispevajo k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

(5)

Glede na rusko vojno agresijo proti Ukrajini mora Unija nujno znatno izboljšati varnost, svojo obrambno tehnološko-industrijsko bazo in vojaško mobilnost. S povečanim jamstvom EU, ki je na voljo v ustreznem sklopu politike Sklada InvestEU, boljšo prepoznavnostjo in dostopnostjo finančne podpore, povezane z malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter s podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonskimi podjetji v obrambni dobavni verigi, lahko Unija in izvajalski partnerji InvestEU zagotovijo pomembno podporo za to ključno prednostno nalogo.

(6)

Pobude, kot je jamstvena shema za izvozne kredite v okviru InvestEU, imajo pomembno vlogo pri podpiranju ukrajinskega gospodarstva. Za učinkovitost te sheme je bistveno široko sodelovanje evropskih izvoznokreditnih agencij.

(7)

Dobro delujoča prometna omrežja in storitve so pomembni za zagotovitev prehoda na zeleno gospodarstvo ob sočasni krepitvi konkurenčnosti Unije. V zvezi s tem so potrebne naložbe v vseevropska prometna omrežja za dokončanje manjkajočih povezav in posodobitev prometne infrastrukture, kadar obstajajo velike vrzeli v javnem in zasebnem financiranju.

(8)

Sklad InvestEU je glavno orodje na ravni Unije za izkoriščanje javnega in zasebnega financiranja za podporo širokemu naboru prednostnih nalog politike Unije. Sklad InvestEU prek svoje celovite mreže izvajalskih partnerjev, med katerimi so Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (EIF), druge mednarodne finančne institucije ter nacionalne spodbujevalne banke in institucije, zagotavlja prepotrebno financiranje prek svojih zmogljivosti za delitev tveganja. V vmesni oceni programa InvestEU, ki je bila dokončana leta 2024, je bilo poudarjeno, da so proračunska jamstva sama po sebi učinkovita za proračun Unije, in potrjeno, da je bil program InvestEU na dobri poti k mobilizaciji naložb z znatnim pričakovanim učinkom na realno gospodarstvo. Toda odobritve operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru programa InvestEU so bile večinoma dane na začetku programskega obdobja, zato po letu 2025 za nekatere finančne produkte morda ne bo več novih odobritev, če ne bodo sprejeti ukrepi za reševanje tega vprašanja.

(9)

Pomembno je povečati finančno zmogljivost Sklada InvestEU in jo še učinkoviteje uporabljati v kombinaciji s sredstvi, ki bodo na voljo v okviru EFSI in drugih prejšnjih instrumentov, in sicer dolžniškega instrumenta IPE, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), in dolžniškega instrumenta InnovFin, vzpostavljenega na podlagi uredb (EU) št. 1290/2013 (6) in (EU) št. 1291/2013 (7) Evropskega parlamenta in Sveta, ki jih izvaja skupina EIB. Te kombinacije bi lahko zmanjšale proračunske prihodke iz teh prejšnjih instrumentov. Vendar pa bi te kombinacije omogočile tudi zagotavljanje večjega obsega kritja jamstev za strateške naložbe na ključnih prednostnih področjih Unije, za katere se lahko pričakuje, da bodo privedle do mobilizacije dodatnih naložb v višini približno 25 milijard EUR in večje diverzifikacije tveganj, ne da bi se bistveno povečalo tveganje za proračun Unije.

(10)

Glede na povečanje jamstva EU za 2,9 milijarde EUR, podprto z dodatnimi vrnjenimi sredstvi v višini 1,16 milijarde EUR, in ukrepe za učinkovitost, ki se bodo izvedli z združitvijo zmogljivosti obstoječih instrumentov s skladom InvestEU, se pričakuje, da bi bilo mogoče mobilizirati približno 55 milijard EUR dodatnih naložb. Finančni prispevek skupine EIB je treba sorazmerno prilagoditi deležu povečanega jamstva EU, ki ji je dodeljen. Sorazmerno s povečanjem jamstva EU bi bilo treba povečati okvirno razdelitev jamstva EU med štiri sklope politike Sklada InvestEU. Uporaba teh vrnjenih sredstev iz prejšnjih instrumentov v korist Sklada InvestEU ne posega v pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2027.

(11)

Svetovalne storitve InvestEU imajo pomembno vlogo pri oblikovanju nabora projektov. Te svetovalne storitve so še zlasti koristne na zapletenih področjih, kot so cenovno dostopna socialna stanovanja in obramba. Zato bi bilo primerno, da se 40 milijonov EUR vrnjenih sredstev uporabi za povečanje zneska, ki se da na voljo za te storitve. Poleg tega je treba okrepiti interakcijo med različnimi komponentami programa InvestEU, zlasti med svetovalnim vozliščem InvestEU in portalom InvestEU.

(12)

Komisija ocenjuje znesek rezervacij, ki je potreben za kritje prihodnjih izgub, tekom njihovega trajanja, iz operacij, podprtih v okviru Sklada InvestEU, s 95-odstotno stopnjo zaupanja tvegane vrednosti. Komisija pri svojih stalnih prizadevanjih za harmonizacijo okvira za obvladovanje tveganj za proračunska jamstva načrtuje revizijo metodologij, ki se uporabljajo tako za notranje kot za zunanje politike.

(13)

Da bi povečali privlačnost oddelka za države članice v okviru Sklada InvestEU, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da poleg obstoječe možnosti prispevanja k jamstvu EU, prispevajo tudi prek finančnega instrumenta InvestEU na način, ki bi bil v celoti financiran, in sicer iz skladov v okviru deljenega upravljanja, iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali iz sredstev držav članic. Podporo iz finančnega instrumenta InvestEU bi bilo treba v največji možni meri izvajati po enakih načelih kot za jamstvo EU. Prek finančnega instrumenta InvestEU bi lahko države članice, ki niso v euroobmočju, program InvestEU finančno učinkoviteje izkoristile v svoji lastni valuti. Finančni instrument InvestEU bi moral tudi dodatno spodbuditi odgovorno povečanje pripravljenosti izvajalskih partnerjev za prevzemanje tveganj, s čimer bi prispeval k privabljanju zasebnega kapitala.

(14)

Da bi se oddelki uporabili na dopolnjujoč način za podpiranje posamezne operacije financiranja ali naložbene operacije, je mogoče zneske, dodeljene oddelku za države članice, kombinirati z viri iz oddelka za EU v večplastni strukturi, v kateri se tranša prve izgube krije iz nacionalnih virov. Za zagotovitev skladnosti s cilji programa InvestEU bi morale take kombinacije strogo spoštovati načela dodane vrednosti EU, poštene konkurence in celovitosti notranjega trga ter, kadar je ustrezno, podpirati čezmejno sodelovanje.

(15)

V skladu s splošnim ciljem poenostavitve, da se zmanjša upravno breme za končne prejemnike, finančne posrednike in izvajalske partnerje, bi bilo treba, kjer je ustrezno, zmanjšati zahteve glede poročanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ključne kazalnike smotrnosti in spremljanja, zlasti tiste, ki vplivajo na mala podjetja in operacije majhnega obsega. Ta poenostavitev ne bi smela vplivati na kakovost podatkov, prejetih od končnih prejemnikov, kadar ti podatki niso zajeti v predlaganem zmanjšanju zahtev glede poročanja. Brez poseganja v opredelitev MSP za namene drugih aktov Unije ter morebitnih prihodnjih programov in skladov bi bilo treba uporabo opredelitve MSP za namene programa InvestEU prilagoditi tako, da bi bila čim manj zapletena. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti podjetjem socialne ekonomije in mikrofinančnim institucijam. Pomembno je opozoriti, da se uporabljajo računovodska pravila iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), vključno s pravili o konsolidaciji, s čimer se pripomore k zaščiti integritete opredelitve MSP ter zagotavljanju, da podpora Unije doseže predvidene upravičence. Primerno je, da se merila iz poenostavljene opredelitve, kadar je to potrebno zaradi izvajanja in brez poseganja v Uredbo (EU) 2021/523, razlagajo v skladu z načeli iz ustreznih določb iz Priloge I k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (10). Izvajalski partnerji oziroma finančni posredniki v primeru posrednih finančnih produktov morajo zagotoviti popolno skladnost s pogoji za upravičenost za MSP, vključno s preverjanjem statusa MSP končnih prejemnikov, zlasti z natančnim izračunom števila zaposlenih in prometa v ustreznem radiusu podjetij ter, kadar je ustrezno, z ustrezno uporabo pravil o konsolidaciji, da se prepreči izogibanje prek holdingov ali podobnih struktur.

(16)

Primerno je, da Komisija razmisli o sprejetju nadaljnjih nezakonodajnih ukrepov poenostavitve, da bi dopolnila to uredbo o spremembi, na primer z zmanjšanjem pogostosti poročil o napredku, ki jih morajo predložiti izvajalski partnerji, da se zmanjša delovna obremenitev izvajalskih partnerjev, finančnih posrednikov in končnih prejemnikov, ne da bi se spremenil kateri koli vsebinski element Uredbe (EU) 2021/523.

(17)

Pomembno je, da so postopki državne pomoči, ki se uporabljajo za operacije, podprte v okviru Sklada InvestEU, sorazmerni, predvidljivi in racionalizirani. Pomembno je, kadar je ustrezno, da Komisija še naprej preučuje razpoložljiva sredstva za poenostavitev in pospešitev ocenjevanja državne pomoči. Poleg tega bi bilo treba z revizijo Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (11) dodatno pojasniti in poenostaviti uporabo pravil o državni pomoči v okviru programa InvestEU.

(18)

Pogostost in obseg poročil bi bilo treba zmanjšati tudi za program InvestEU in njegovega predhodnika, EFSI.

(19)

Uredbe (EU) 2015/1017, (EU) 2021/695 (12) in (EU) 2021/1153 (13) Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba spremeniti, da bi omogočili kombinacije podpore na podlagi navedenih uredb in jamstva EU na podlagi Uredbe (EU) 2021/523, kot je spremenjena s to uredbo.

(20)

Od izvajalskih partnerjev bi bilo treba zahtevati, da za računovodstvo Komisije v povezavi s kombinacijami podpore zagotovijo revidirane računovodske izkaze v skladu s členom 212(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (14), v katerih so jasno ločeno navedeni zneski, ki se nanašajo na različne pravne podlage.

(21)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odprave nedelovanja trga na ravni Unije in v posameznih državah članicah ter naložbene vrzeli v Uniji, pospešitve zelenega in digitalnega prehoda Unije, izboljšanja njene konkurenčnosti in krepitve njene industrijske baze, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(22)

Da se podpre Evropski parlament in Svet pri izvajanju njunih institucionalnih vlog, bi moralo neodvisno končno poročilo o oceni programa InvestEU vsebovati primerjalno oceno uspešnosti programa InvestEU pred začetkom veljavnosti te uredbe o spremembi, vključno z odstopanji in regulativnimi prilagoditvami, in po tem –

(1)

v členu 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba vzpostavlja Sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU in finančni instrument InvestEU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki jih izvajajo izvajalski partnerji in ki prispevajo k ciljem notranjih politik Unije.“

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

člen 6(1) se nadomesti z naslednjim:

(5)

člen 7 se spremeni:

(6)

v členu 8(8) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva, da se tisti del jamstva EU v okviru oddelka za EU, ki se uporablja za sklop politike za trajnostno infrastrukturo, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost med različnimi področji iz odstavka 1, točka (a).“

(7)

v členu 9(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(8)

člen 10 se spremeni:

(9)

vstavi se naslednji člen:

(10)

v členu 11(1) se točka (d)(i) nadomesti z naslednjim:

;

(11)

naslov poglavja IV se nadomesti z naslednjim:

„Jamstvo EU in finančni instrument InvestEU“

(12)

člen 13(4) se nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 16 se spremeni:

(14)

člen 17 se spremeni:

(15)

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 19 se spremeni:

(17)

člen 22(1) se nadomesti z naslednjim:

(18)

člen 23(2) se nadomesti z naslednjim:

(19)

člen 24 se spremeni:

(20)

v členu 25(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

;

(21)

člen 28 se spremeni:

(22)

člen 35 se spremeni:

(23)

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

(24)

v Prilogi III se v točki 1 pod točko 1.4 dodata naslednja odstavka:

„Ne glede na člen 2, točka 40, Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, se pri določanju učinka finančnega vzvoda in multiplikatorja za operacije financiranja in naložbene operacije, s katerimi se zagotavljajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, znesek kritja tveganja izenači z zneskom povračljivega financiranja.

Z odstopanjem od člena 222(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 za operacije financiranja in naložbene operacije, s katerimi se zagotavljajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ni potrebno, da bi dosegle multiplikacijski učinek.“

(25)

v Prilogi V se doda naslednji odstavek:

„Ta priloga se smiselno uporablja tudi za finančni instrument InvestEU.“

(1)

člen 11a se spremeni:

(2)

člen 16 se spremeni:

(3)

v členu 22(1) se črta peti pododstavek.