(1)

V Direktivi (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) je navedeno, da je potrebna nadaljnja preučitev frekvenčnega pasu 40,5–43,5 GHz v okviru zagotovitve povečane usklajene razpoložljivosti radiofrekvenčnega spektra za vzpostavitev zelo visokozmogljivih fiksnih in brezžičnih omrežij. Z navedeno direktivo se od držav članic tudi zahteva, da spodbujajo harmonizacijo uporabe radiofrekvenčnega spektra za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v Uniji, med drugim tako, da si prizadevajo za pokritost svojega nacionalnega ozemlja in prebivalstva z visokokakovostnimi in hitrimi brezžičnimi širokopasovnimi povezavami, pa tudi za pokritost glavnih nacionalnih in evropskih prometnih poti.

(2)

Frekvenčni pas 40,5–43,5 GHz (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 42 GHz) je bil za mednarodne mobilne komunikacije (IMT) (3) na svetovni ravni usklajen na svetovni konferenci o radiokomunikacijah leta 2019 (WRC-19), in sicer s spremembami Pravilnika o radijskih komunikacijah Sektorja za radiokomunikacije Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU-R). Zadevna sprememba Pravilnika o radijskih komunikacijah določa ukrepe za zagotovitev soobstoja sistemov IMT, vključno s 5G, fiksne satelitske storitve (FSS) in radioastronomske storitve (RAS) v frekvenčnem pasu 42 GHz.

(3)

V sporočilu Komisije Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (4) so za Unijo določeni ambiciozni cilji glede povezljivosti, ki so bili posodobljeni s sporočilom Komisije Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (5) in nadalje potrjeni s Sklepom (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (6) o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030. Navedene cilje glede povezljivosti je treba doseči s široko uvedbo in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij. V sporočilu Komisije Akcijski načrt za 5G v Evropi (7) so določeni usklajeni ukrepi na ravni Unije, vključno z določitvijo in uskladitvijo spektra za 5G na podlagi mnenja skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra, da se uresniči neprekinjena pokritost 5G v vseh mestnih območjih in na glavnih prizemnih prometnih poteh do leta 2025.

(4)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je sprejela tri mnenja o strateškem načrtu za prehod na 5G v Evropi in s spektrom povezanih vidikih (8), v katerih je med drugim poudarila potrebo po uvedbi frekvenčnih pasov nad 24 GHz, da bi se dosegli cilji uspešnosti pri zagotavljanju visoke zmogljivosti za 5G, in opredelila frekvenčni pas 42 GHz kot prednostno nalogo v smislu študij za drugo fazo frekvenčnih pasov milimetrskih valov 5G za prizemna brezžična omrežja v Uniji. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je menila, da je frekvenčni pas 42 GHz dolgoročno izvedljiva možnost za 5G, ob upoštevanju potrebe po splošnem ravnotežju med zagotavljanjem prizemnih mobilnih in satelitskih storitev v frekvenčnem območju 40–50 GHz.

(5)

Frekvenčni pas 42 GHz ponuja visoko zmogljivost za zagotavljanje inovativnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev naslednje generacije (vključno s 5G), ki temeljijo na malih celicah (9) in uporabljajo velike bloke velikosti vsaj 200 MHz. Uporaba navedenega frekvenčnega pasu se v tem okviru zdi primerna za dostopne točke na mestnih in primestnih območjih.

(6)

Medtem ko je frekvenčni pas 42 GHz dodeljen fiksni storitvi v državah članicah Unije (10) in se uporablja za prizemne fiksne brezžične povezave (v nadaljnjem besedilu: fiksne povezave), je potrebna prožnost pri uporabi spektra, da bi omogočili soobstoj brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s 5G, in fiksnih povezav.

(7)

Frekvenčni pas 42 GHz se uporablja tudi za satelitske storitve v državah članicah Unije. Ta uporaba zajema frekvenčno območje 40,5–42,5 GHz za komunikacije vesolje–Zemlja in frekvenčno območje 42,5–43,5 GHz za komunikacije Zemlja–vesolje, s čimer podpira sprejemne oziroma oddajne zemeljske postaje FSS. Sosednji frekvenčni pas 39,5–40,5 GHz je dodeljen FSS in mobilni satelitski storitvi (MSS) za komunikacije vesolje–Zemlja. Ta frekvenčni pas naj bi uporabljale usklajene in neusklajene sprejemne satelitske zemeljske postaje (za FSS in MSS). Te satelitske zemeljske postaje bi bilo torej treba ustrezno zaščititi pred motnjami zaradi prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev.

(8)

Frekvenčni pas 42,5–43,5 GHz se nadalje uporablja za sisteme v radioastronomski storitvi, ki bi jih bilo treba ustrezno zaščititi pred motnjami zaradi prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev.

(9)

Prizemne sisteme naslednje generacije, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, vključno s 5G, bi bilo treba uvesti v frekvenčnem pasu 42 GHz pod usklajenimi tehničnimi pogoji v Uniji. S temi pogoji bi bilo treba zavarovati neprekinjeno delovanje in morebitni prihodnji razvoj sistemov v ustreznih obstoječih storitvah FS, RAS in FSS v tem pasu. Navedeni pogoji bi morali prav tako zagotoviti, da takšni obstoječi in prihodnji sistemi ne bodo znatno negativno vplivali na uvedbo in pokritost prizemnih brezžičnih sistemov naslednje generacije (5G).

(10)

Komisija je v skladu s členom 4(2) Odločbe 676/2002/ES 14. aprila 2020 Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat za razvoj najmanj omejevalnih usklajenih tehničnih pogojev, primernih za prizemne brezžične sisteme naslednje generacije (5G), za prednostne frekvenčne pasove nad 24 GHz, vključno s frekvenčnim pasom 42 GHz.

(11)

CEPT je v odziv na ta mandat 18. novembra 2022 izdala poročilo (11) (v nadaljnjem besedilu: poročilo CEPT št. 82), v katerem je navedla najmanj omejevalne usklajene tehnične pogoje v frekvenčnem pasu 42 GHz, ki temeljijo na konceptu maske robov spektralnega bloka (BEM), za uvedbo prizemnih brezžičnih sistemov naslednje generacije (5G) v tem pasu v skladu z načeloma tehnološke in storitvene nevtralnosti. Navedeni tehnični pogoji so skladni z razvojem standardizacije 5G, zlasti kar zadeva razporeditev kanalov (12) in uporabo aktivnih antenskih sistemov (AAS), in torej prispevajo k splošni uskladitvi.

(12)

Usklajeni tehnični pogoji v Poročilu CEPT št. 82 predvidevajo sinhronizirano obratovanje sosednjih prizemnih sistemov brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev različnih operaterjev in poznavanje lokacije baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve. Za nesinhronizirano ali delno sinhronizirano obratovanje sosednjih prizemnih sistemov brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev so potrebne nadaljnje študije za razvoj ustreznih usklajenih tehničnih pogojev, še vedno pa je mogoče z geografskim razmikom in je lahko predmet dodatnih ustreznih blažilnih ukrepov, ki se uporabljajo na nacionalni ravni.

(13)

Usklajeni tehnični pogoji iz Poročila CEPT št. 82 za uporabo frekvenčnega pasu 42 GHz za prizemne sisteme, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, temeljijo na predvideni postavitvi dostopnih točk in sistemu odobritve, če so lokacije baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (oddajniki in sprejemniki) znane. Na nacionalni ravni so morda potrebni dodatni ukrepi za sistem odobritve, kadar lokacije baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve niso znane pred postavitvijo, da bi zagotovili ustrezen soobstoj teh storitev z drugimi storitvami v tem pasu in sosednjih pasovih, hkrati pa še naprej upoštevali najmanj omejevalni usklajeni tehnični pogoji iz Priloge k temu sklepu. Taki dodatni ukrepi so navedeni v Prilogi 3 k Poročilu CEPT št. 82.

(14)

Poročilo CEPT št. 82 vsebuje tudi smernice za uporabo frekvenčnega pasu 42 GHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (vključno s 5G), da se zagotovi zaščita storitev FS, FSS in RAS v tem pasu ter storitev FS, FSS in MSS v sosednjih pasovih.

(15)

Soobstoj prizemnih sistemov, ki zagotavljajo zemeljske postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (vključno s 5G) in FSS, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 42 GHz in sosednjem frekvenčnem pasu 39,5–40,5 GHz, se lahko zagotovi, kadar je to primerno, s tehničnimi omejitvami za postavitev baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na omejenem geografskem območju v okolici satelitske zemeljske postaje. Razmisliti bi bilo treba o ukrepih za zagotovitev soobstoja zemeljskih postaj za FSS in baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, kadar so te postaje blizu druga druge, ob upoštevanju, da naj bi bile bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve nameščene predvsem na gosto poseljenih območjih.

(16)

V skladu z Direktivo 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) bi morala skladnost baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in terminalskih postaj z omejitvami za oddajanje zunaj pasu pod 40,5 GHz in nad 43,5 GHz temeljiti na predpostavkah iz poročila CEPT št. 82 (14).

(17)

Poleg tega je CEPT razvila tehnične smernice (15) (16) za podporo uvedbi prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v frekvenčnem pasu 42 GHz, hkrati pa sorazmerno omogočajo nadaljnjo uporabo sprejemnih in oddajnih zemeljskih postaj za FSS v ustreznih delih frekvenčnega pasu 42 GHz ter soobstoj s sprejemnimi zemeljskimi postajami FSS v sosednjem frekvenčnem pasu 39,5–40,5 GHz. Navedene tehnične smernice lahko olajšajo soobstoj pri izpolnjevanju obveznosti iz tega sklepa.

(18)

Soobstoj prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (vključno s 5G), in satelitskih sprejemnikov za FSS v frekvenčnem pasu 42 GHz je trenutno izvedljiv, zanj pa veljajo tehnični pogoji, ki urejajo višino anten baznih postaj za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, tudi ob upoštevanju veljavnih določb Pravilnika o radijskih komunikacijah ITU-R.

(19)

Soobstoj prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve (vključno s 5G), in fiksnih povezav v frekvenčnem pasu 42 GHz je izvedljiv za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati usklajevanje med obema storitvama na nacionalni ravni, če se uvede na istem območju in v istem frekvenčnem območju.

(20)

V poročilu CEPT št. 82 ni obravnavana uporaba frekvenčnega pasu 42 GHz za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev to brezpilotnih zrakoplovov, kot so droni.

(21)

Na nacionalni ravni so morda v posameznih primerih potrebni posebni ukrepi, kot je določitev razdalj pri geografskih razmikih in območij izključitve, da bi zagotovili zaščito postaj za storitve RAS, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 42,5–43,5 GHz.

(22)

Morda so potrebni sporazumi o čezmejnem frekvenčnem usklajevanju med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami, da bi v skladu s členom 28 Direktive (EU) 2018/1972 preprečili škodljivo motenje ter izboljšata učinkovitost spektra in konvergenca pri uporabi spektra.

(23)

Države članice bi morale uporabiti frekvenčni pas 42 GHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve naslednje generacije (5G) pod pravno zavezujočimi usklajenimi tehničnimi pogoji v skladu s poročilom CEPT št. 82 in cilji politike Unije.

(24)

V tem sklepu se „določiti frekvenčni pas 42 GHz in zagotoviti njegovo razpoložljivost“ smiselno nanaša na naslednje korake: (i) prilagoditev nacionalnega pravnega okvira za razporeditev frekvenc z vključitvijo nameravane uporabe tega pasu pod usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa, (ii) začetek izvajanja vseh potrebnih ukrepov, da se v potrebnem obsegu zagotovi soobstoj z obstoječo uporabo tega pasu, ter (iii) začetek izvajanja ustreznih ukrepov, podprtih z zastavitvijo posvetovanja z deležniki, kadar je to ustrezno, da se omogoči uporaba tega pasu po veljavnem pravnem okviru na ravni Unije, vključno z usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa. Potem bi morale države članice dovoliti uporabo frekvenčnega pasu 42 GHz v skladu z Direktivo (EU) 2018/1972, zlasti členom 53 Direktive.

(25)

V skladu s členom 4(3) Odločbe 676/2002/ES bi morala Komisija državam članicam določiti rok za izvedbo tega sklepa. Poleg tega bi morale države članice v skladu z obveznostjo iz člena 7 Odločbe 676/2002/ES Komisiji posredovati vse informacije, potrebne za preverjanje izvajanja tega sklepa. To bi moralo veljati zlasti za postopno uvedbo in razvoj prizemnih storitev 5G v frekvenčnem pasu 42 GHz ter kakršna koli vprašanja glede soobstoja, da bi prispevali k pravočasnemu pregledu in oceni njegovega učinka na ravni Unije. V takem pregledu bi bilo treba obravnavati tudi ustreznost tehničnih pogojev, da bi zagotovili primerno zaščito drugih storitev, pri čemer se upošteva razvoj prizemnih sistemov za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s 5G.

(26)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za radijski spekter –

(a)

sisteme za radioastronomske storitve, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 42,5–43,5 GHz;

(b)

satelitske sisteme za fiksne satelitske storitve, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 40,5–42,5 GHz za komunikacije vesolje-Zemlja in v frekvenčnem pasu 42,5–43,5 GHz za komunikacije Zemlja-vesolje;

(c)

satelitske sisteme za fiksne satelitske storitve in mobilne satelitske storitve, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 39,5–40,5 GHz za komunikacije vesolje-Zemlja.