A.

ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnega računa za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

B.

ker je Parlament 24. aprila 2007 direktorju Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami podelil razrešnico glede izvrševanja proračuna centra za proračunsko leto 2005 (6) in v resoluciji, ki spremlja sklep Parlamenta o razrešnici, med drugim

1.

ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1 080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);

2.

poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, sedaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);

3.

ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);

4.

zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;

5.

od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;

6.

zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;

7.

zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

8.

meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;

9.

ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, Finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi Finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa čim prej pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;

10.

zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;

11.

opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da bi morala Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;

12.

meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;

13.

ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;

14.

ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;

15.

opozarja na odstavek 25 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005 (7), v katerem so direktorji agencij pozvani, da od sedaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;

16.

poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;

17.

poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med

18.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (letno poročilo, odstavek 10.29 (8), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij, ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo zaradi tega agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;

19.

ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);

20.

upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);

21.

opozarja, da je skladno s členom 185(3) Finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;

22.

opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi:

„Notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 Finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja.“;

23.

vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;

24.

je seznanjen z naraščajočim številom regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 Finančne uredbe; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj osebja za izvajanje letne revizije vseh takih organov;

25.

ugotavlja, da člen 72(5) Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor, v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;

26.

je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta v zvezi z zmožnostjo agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;

27.

opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije (9), ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun dne 13. julija 2007 in ki zahteva (i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in (ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;

28.

ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavlja osebje iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;

29.

opozarja na osnutek Medinstitucionalnega sporazuma o skupnem okviru za evropske regulativne agencije, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005) 59), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007) 274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi osnutka zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;

30.

zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;

31.

opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:

32.

je seznanjen z naslednjimi ugotovitvami poročila Računskega sodišča za leto 2006:

33.

pozdravlja prizadevanja centra, da bi izboljšal izvrševanje svojega proračuna; vseeno pa obžaluje, da je stopnja prenosov sredstev še vedno previsoka;

34.

na podlagi računovodskih izkazov centra ugotavlja, da je bil julija 2006 opravljen fizični pregled inventarja in da so bili rezultati vneseni v poseben računalniški sistem;

35.

ugotavlja, da bilanca stanja centra vključuje zemljo in zgradbe v vrednosti 2,5 milijona EUR;

36.

na podlagi zelo izčrpnega letnega poročila o dejavnosti centra ugotavlja, da je bila v letu 2007 izvedena ocena njegovega delovanja; prav tako ugotavlja, da notranjo revizijo centra opravlja služba Komisije za notranjo revizijo;

37.

na podlagi delovnega programa centra za leto 2007 ter za obdobje 2007–2009 je seznanjen s sprejetjem načrta upravljanja za izvrševanje nedavnih priporočil službe Komisije za notranjo revizijo in z naslednjimi strateškimi cilji: