—

Omogočanje odprte znanosti z izmenjavo in ponovno uporabo podatkov, tudi prek evropskega oblaka za odprto znanost (EOSC),

—

krepitev trajnostnosti, dostopnosti in odpornosti raziskovalnih infrastruktur v ERA,

—

krepitev enakosti spolov in vključevalnosti v ERA, zlasti s presečnim pristopom,

—

povečanje privlačnosti in trajnostnosti poklicnih poti raziskovalcev ter podpiranje mobilnosti

—

reforma ocenjevanja raziskav,

—

nadgradnja zmogljivosti in dejavnosti za valorizacijo znanja,

—

izvajanje globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam

—

zagotovitev, da bo strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET) ključna tematska komponenta ERA

—

izboljšanje povezave med raziskavami in inovacijami ter visokošolskim izobraževanjem v ERA in sprostitev celotnega potenciala evropskih ekosistemov raziskav in inovacij

—

krepitev zaupanja v znanost z državljansko udeležbo, angažiranostjo in znanstvenim komuniciranjem,

—

izboljšanje dostopa EU do odličnosti.

—

Uveljavljanje pravičnosti v odprti znanosti,

—

spodbujanje evropskega ekosistema znanosti za politiko (S4P),

—

olajševanje in pospeševanje odgovorne uporabe umetne inteligence v znanosti v EU,

—

povečanje varnosti raziskav,

—

pospeševanje naložb v raziskave in inovacije za industrijsko preobrazbo in konkurenčno trajnostnost Evrope,

—

pospeševanje metodologij novega pristopa (NAM) za napredek pri biomedicinskih raziskavah in preskušanju zdravil ter medicinskih pripomočkov,

—

razvoj koherentnega in koordiniranega okvira za evropski pristop k integriteti in etiki na področju raziskav in inovacij v luči nastajajočih izzivov.

—

krepitev vloge raziskav in inovacij: nova doba v upravljanju raziskav.

—

Prakse in spretnosti odprte znanosti se nagrajujejo in poučujejo ter postajajo „nova normalnost“,

—

standardi, orodja in storitve raziskovalcem omogočajo, da najdejo rezultate, do njih dostopajo, jih ponovno uporabijo in združujejo,

—

vzpostavi in vzdržuje se združena infrastruktura, ki jo vodi skupnost in omogoča odprto izmenjavo znanstvenih rezultatov,

—

Evropa je na čelu mreže raziskovalnih podatkov FAIR (1) z vzpostavljenimi povezavami z drugimi podatkovnimi prostori,

—

raziskovalcem so zagotovljeni boljši pravni pogoji in viri za dostop do rezultatov javno financiranih raziskav in njihovo ponovno uporabo ter za uporabo publikacij in podatkov v znanstvene namene.

—

spodbujanje uporabe vozlišča EU EOSC v evropski raziskovalni skupnosti,

—

podpora širitvi združenja EOSC z več vozlišči in zagotavljanje njene nadgradljivosti s skupnimi standardi in politikami uporabe združenja EOSC od leta 2025,

—

izvedba nadaljnjih posvetovanj z deležniki in zbiranje več dokazov o opredeljenih možnostih politike, da bi zakonodajni in regulativni okvir EU za avtorske pravice in podatke postal primeren za raziskave,

—

razširitev okvira za spremljanje EOSC z najsodobnejšimi metodologijami za oceno učinka povezanih politik in praks.

—

Razvoj združenja EOSC z visoko vrednostjo in povečanje njegove uporabe,

—

povečanje količine in učinkovitosti raziskovalnih podatkov FAIR v Evropi,

—

opredelitev področij za ukrepe in pobude, da se omogoči okvir EU za avtorske pravice in podatke, ki bo primeren za raziskave,

—

ocena učinka politik in praks odprte znanosti na podlagi podatkovne platforme za politiko odprte znanosti.

—

Okrepljene storitve raziskovalne infrastrukture, bolje prilagojene potrebam uporabnikov, v okviru sodobnih in nastajajočih znanstvenih, tehnoloških in inovacijskih izzivov ter prednostnih nalog politike EU,

—

okrepljen evropski ekosistem raziskovalnih infrastruktur, med drugim z utrjevanjem obstoječih raziskovalnih infrastruktur in opredelitvijo novih projektov raziskovalnih infrastruktur za zapolnjevanje vrzeli,

—

oblikovanje bolj integriranih in trajnostnih shem za okrepitev dostopa do raziskovalnih infrastruktur in njihovih storitev, zlasti za raziskovalce in inovatorje po ERA,

—

večji učinek v raziskavah in družbi ter okrepljeno sodelovanje z industrijo,

—

vzpostavitev boljših povezav in, kadar je ustrezno, interoperabilnosti med različnimi vrstami infrastruktur (raziskovalnimi infrastrukturami, tehnološkimi infrastrukturami, e-infrastrukturami, podatkovnimi infrastrukturami),

—

spodbujanje večje vključenosti deležnikov v dejavnosti raziskovalne infrastrukture.

—

Razvoj dolgoročne strategije za raziskovalne infrastrukture,

—

izvajanje jasnega spremljanja delovanja različnih raziskovalnih infrastruktur,

—

izvedba jasne analize finančne podpore raziskovalnim infrastrukturam,

—

izvedba strateške analize okolja za raziskovalne infrastrukture v Evropi.

—

Na podlagi dolgoročnih in ponavljajočih se dejavnosti: (1) dolgoročna strategija EU za raziskovalne infrastrukture, vključno z novim, strateškim pristopom za podporo EU raziskovalnim infrastrukturam; (2) načrt ESFRI za leto 2026 in ključni elementi za analizo okolja do leta 2028; (3) spremljanje mejnikov ESFRI; (4) vključevanje deležnikov (poročila o dogodkih/dejavnostih).

—

Na podlagi kratkoročnih dejavnosti priprava poročil s priporočili glede: (1) financiranja, vključno s sinergijami z nacionalnim in regionalnim financiranjem, viri EU in drugimi viri; (2) mednarodnega sodelovanja ob upoštevanju vidikov varnosti raziskav; (3) ocene učinka ESFRI; (4) odpornosti in ozelenitve evropskih raziskovalnih infrastruktur; (5) nadaljnje krepitve konzorcijev evropske raziskovalne infrastrukture v okviru ekosistema raziskovalnih infrastruktur.

—

Poglobiti dialog o politiki ter koordinirati politike in ukrepe glede enakosti spolov in vključevalnosti na področju raziskav in inovacij med državami članicami in, kadar je ustrezno, pridruženimi državami in deležniki, zlasti s presečnim pristopom, vključno z institucionalnimi/strukturnimi spremembami z vključujočimi načrti za enakost spolov, vključevanjem razsežnosti spola v vsebino raziskav in inovacij, odpravo nasilja na podlagi spola in pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola,

—

doseči napredek pri enakosti spolov in vključevalnosti na področju raziskav in inovacij, zlasti s presečnim pristopom, z uporabo in izpopolnjevanjem obstoječih priporočil in orodij,

—

izboljšati zbiranje, spremljanje in ocenjevanje podatkov o enakosti spolov in vključevalnosti na področju raziskav in inovacij, zlasti s presečnim pristopom, za opredelitev uspešnih praks in izzivov ter morebitnih vrzeli, ki jih je treba odpraviti s prihodnjimi politikami in ukrepi,

—

zmanjšati geografske razlike pri obravnavanju enakosti spolov in vključevalnosti med državami članicami in, kadar je ustrezno, pridruženimi državami, zlasti s presečnim pristopom,

—

doseči višjo stopnjo udeležbe žensk in premalo zastopanih raziskovalcev, izboljšati kakovost delovnih (in študijskih) pogojev, ki zagotavljajo enakost spolov, uravnoteženo zastopanost spolov, enake možnosti in vključevalnost za raziskovalce iz vseh okolij, vključno s premalo zastopanimi in marginaliziranimi skupinami, zagotoviti pravičnejše zaposlovanje, napredovanje in dodeljevanje proračunskih sredstev, razpoložljivost ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, varnejše okolje brez nasilja na podlagi spola, bolj uravnoteženo zastopanost spolov na položajih odločanja ter nepristranske in kakovostnejše rezultate raziskav in inovacij.

—

Oblikovanje pristopa k spremljanju in ocenjevanju za učinkovito izvajanje vključujočih načrtov za enakost spolov,

—

priprava smernic za izvajanje presečnega pristopa v politiki raziskav in inovacij, vključno z zbiranjem, izbiro in analizo kazalnikov,

—

oblikovanje pristopa k spremljanju in ocenjevanju, ki bo povečal vključevanje razsežnosti spola v vsebino raziskav in inovacij,

—

okrepljen mehanizem vključevanja načela enakosti spolov za sinergije z drugimi ukrepi ERA na ravni EU in nacionalni ravni,

—

izvajanje kodeksa ravnanja glede nasilja na podlagi spola na področju raziskav in inovacij, ki je bil pripravljen z ukrepom 5 programa politike ERA za obdobje 2022–2024,

—

oblikovanje načel za pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, in spremljanje odhodkov na področju raziskav in inovacij.

—

Spodbujati priznavanje raziskovalnih poklicev ter interoperabilnost in primerljivost poklicnih poti raziskovalcev med sektorji in državami članicami v skladu s priporočilom Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi,

—

izboljšati zaposlovanje in delovne pogoje, vključno z vidiki, povezanimi z odprtim in preglednim zaposlovanjem, ki temelji na dosežkih (OTM-R),

—

krepiti spretnosti raziskovalcev za spodbujanje medsektorskih in interdisciplinarnih poklicnih poti,

—

podpirati boljši poklicni razvoj in napredovanje ter oblikovati nove naložbene poti za zmanjšanje prekarnosti in razširitev spektra poklicnih priložnosti,

—

prizadevati si za bolj uravnoteženo kroženje talentov, vključno z medsektorskimi tokovi,

—

zagotavljati učinkovite in zanesljive podatke iz opazovalnice za poklicne poti na področju raziskav in inovacij (ReICO),

—

ustvariti sinergije z drugimi povezanimi ukrepi politike ERA ter povezanimi sedanjimi in prihodnjimi pobudami EU, zlasti tistimi, ki podpirajo mobilnost raziskovalcev v Evropi, kot je sveženj Komisije o spretnostih in mobilnosti talentov.

—

Soustvarjene smernice za izvajanje priporočila Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi, za kakovostnejša delovna mesta in bolje delujoč trg dela na področju raziskav,

—

izkustvena skupnost za izmenjavo izkušenj in krepitev raziskovalnih poklicnih poti na evropski, nacionalni, regionalni in organizacijski ravni,

—

konsolidirana opazovalnica za poklicne poti na področju raziskav in inovacij z vključevanjem ustreznih akterjev zunaj raziskovalne in inovacijske skupnosti ter skupnim odpravljanjem vrzeli,

—

priporočila za boljši poklicni razvoj in poklicno napredovanje, vključno z evropskimi modeli, ki omogočajo pridobitev naziva rednega profesorja (t. i. tenure track) ter z njimi povezanimi mehanizmi ocenjevanja in financiranja,

—

soustvarjene naložbene poti, združevanje in koordiniranje moči ter sooblikovanje pobud za zmanjšanje prekarnosti in olajšanje prehajanja v neakademske raziskovalne poklice.

—

Uvesti institucionalne spremembe za izboljšanje ocenjevanja raziskav,

—

meriti stopnjo napredka, doseženega z reformami ocenjevanja raziskav,

—

poglabljati znanje in ozaveščati o reformah,

—

opredeliti vrzeli v reformah, morebitne omejevalne ali zaviralne dejavnike in potrebne nadaljnje ukrepe,

—

navsezadnje prispevati k večji kakovosti, uspešnosti in učinku raziskav ter s tem k večji privlačnosti poklicnih poti na področju raziskav.

—

Opredelitev in široka izmenjava dobrih praks, naborov orodij in priporočil za ocenjevanje raziskav,

—

mednarodni dialogi, dogodki za razširjanje informacij in vzajemno učenje, ki jih organizirajo Komisija, Koalicija za napredek ocenjevanja na področju raziskav (CoARA) in države članice,

—

izvajanje reform ocenjevanja raziskav v raziskovalnih ustanovah,

—

izvedba študije za opredelitev sprememb nacionalnih okvirov, sprememb, ki jih izvedejo raziskovalne ustanove, in sprememb, ki se pričakujejo na podlagi akcijskih načrtov podpisnic sporazuma o reformi ocenjevanja raziskav,

—

nadaljevanje nacionalnih dialogov med nacionalnimi organi in raziskovalnimi organizacijami.

—

Izboljšanje znanja, ozaveščenosti in sodelovanja pri praksah in reformah ocenjevanja raziskav, za kar poskrbijo Koalicija za napredek ocenjevanja na področju raziskav (CoARA), raziskovalne organizacije (vključno z organizacijami, ki izvajajo raziskave, organizacijami za financiranje raziskav in organizacijami za ocenjevanje raziskav), nacionalni organi in institucije EU,

—

podpiranje, evidentiranje in analiza sprememb, sprejetih v nacionalnih okvirih in v posameznih raziskovalnih ustanovah,

—

opredelitev morebitnih preostalih vrzeli v reformah in vseh ukrepov, ki so še potrebni na vseh ravneh (institucionalni, nacionalni in evropski).

—

Okrepiti valorizacijo in uvajanje znanja, spretnosti ter strokovne podpore,

—

izboljšati dostop do intelektualnih sredstev in podatkov, ki izhajajo iz raziskav in inovacij, ter njihovo uporabo,

—

utrditi kulturo valorizacije znanja.

—

z nadgradnjo zmogljivosti posrednikov za krepitev povezav med akademskim svetom, industrijo in javnimi organi,

—

z izboljšanjem dostopa do intelektualnih sredstev in njihovega varovanja, zlasti z odgovornim licenciranjem in pristopom skupnega upravljanja podatkov,

—

s krepitvijo zmogljivosti za valorizacijo in spretnosti akterjev na področju raziskav in inovacij, vključno z raziskovalnimi organizacijami in organizacijami za financiranje,

—

s povečanjem uporabe rezultatov multidisciplinarnih raziskav, vključno z družbenimi vedami, umetnostjo in humanistiko,

—

z izboljšanjem okvira za merjenje, da bo zajel širšo ustvarjeno družbeno vrednost.

—

Evropski sistem načel odgovornega licenciranja in skupnega upravljanja podatkov za spodbujanje večjega medsektorskega sodelovanja ter koristi za podjetja in družbo, pri čemer se upoštevajo vidiki varnosti raziskav,

—

„učni laboratoriji za ustvarjanje vrednosti“, usmerjeni v razvoj spretnosti na področju valorizacije znanja in podjetništva s ciljno usmerjenimi usposabljanji, vzajemnim učenjem ter stiki z vzorniki,

—

smernice politike glede povečevanja in pospeševanja uporabe multidisciplinarnih rezultatov raziskav in inovacij v evropskem raziskovalnem prostoru, ki temeljijo na osnovni študiji Komisije in prizadevanjih za oblikovanje namenske skupnosti,

—

celovit okvir za merjenje, ki zajema širok spekter dejavnosti valorizacije znanja za spremljanje uspešnosti ERA na tem področju.

—

Zagotoviti, da bo program politike ERA za obdobje 2025–2027 vključeval mednarodno razsežnost kot medsektorsko, dolgoročno in temeljno značilnost ekosistema raziskav in inovacij,

—

okrepiti povezavo med znanostjo, politiko in diplomacijo,

—

spoprijemati se s svetovnimi izzivi in hkrati ščititi strateške interese, vrednote in načela Unije, njenih držav članic in, kadar je ustrezno, pridruženih držav,

—

spodbujati enake konkurenčne pogoje na ravni EU pri mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij,

—

poglobiti znanje o dvostranskem sodelovanju, ki ga vodijo države članice in, kadar je ustrezno, pridružene države s tretjimi državami.

—

periodično evidentiranje dvo- in večstranskega znanstvenega sodelovanja držav članic ter, kadar je ustrezno, pridruženih držav in deležnikov,

—

spodbujanje sinergij z drugimi programi in pobudami EU, kot je Global Gateway,

—

koordiniranje in usklajevanje z drugimi ukrepi ERA, kot je predlagani ukrep o varnosti raziskav,

—

zagotavljanje podlag in smernic o tem, kako okrepiti mednarodno razsežnost naslednjega okvirnega programa.

—

Evropski okvir za znanstveno diplomacijo (2025),

—

časovni načrt za večstranski dialog o vrednotah in načelih za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij (2025),

—

nove pilotne pobude pristopa Ekipa Evropa, vključno z Latinsko Ameriko in Karibi leta 2025 ter Indijo leta 2026 in razširitev sedanjih pristopov Ekipa Evropa na Afriko in Kitajsko,

—

mnenje o tem, kako organizirati mednarodne dejavnosti sodelovanja na področju raziskav in inovacij s tretjimi državami v naslednjem okvirnem programu.

—

Tesnejše povezave med raziskovalno in inovacijsko skupnostjo ter industrijo za podporo uvajanju inovacij na področju čiste energije brez dodatnega upravnega bremena,

—

oblikovanje skupnih pristopov k medsektorskim vprašanjem, vključno z razvojem spretnosti, raziskavami in inovacijami, prilagojenimi družbenim potrebam, digitalizacijo ter uvajanjem na trg in tržno dostopnostjo,

—

pregled trenutnega tehnološkega področja, da se po potrebi predlagajo nove ustrezne tehnologije za čisto energijo,

—

izboljšanje sodelovanja med evropskimi tehnološkimi in inovacijskimi platformami ter evropskimi industrijskimi zavezništvi.

—

ustanovitev petih medsektorskih projektnih skupin za pripravo orodij in osnutkov priporočil o medsektorskih vprašanjih v okviru načrta SET,

—

vzpostavitev delovnega področja za vodik za izvajanje pilotnega projekta ERA za zeleni vodik,

—

uskladitev prednostnih nalog na področju raziskav in inovacij med državami članicami in EU ob hkratnem spodbujanju skupnih čezmejnih ukrepov evropskih raziskovalnih središč, univerz in industrije.

—

Uskladitev vseh področnih/tehnološko specifičnih strateških načrtov za raziskave in inovacije ter izvedbenih načrtov z novimi prednostnimi nalogami EU ter pripravo izvedbenih načrtov,

—

priporočila politike za boljše vključevanje naslednjih področij v okvir energetskih raziskav in inovacij v načrtu SET: krožnost in nadomestitev materialov; raziskave in inovacije za družbene potrebe; digitalizacija; spretnosti; uvajanje na trg;

—

izboljšano spremljanje napredka prek informacijskega sistema za načrt SET.

—

Doseči boljšo skladnost med strategijami, politikami, programi in financiranjem za raziskave in inovacije ter visokošolskim izobraževanjem. Tesnejše sodelovanje in dialog med tema področjema na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in institucionalni ravni,

—

doseči močnejše in bolj povezane regionalne sisteme raziskav in inovacij ter zmanjšati evropski inovacijski razkorak,

—

izboljšati znanje, kazalnike in orodja za izvajanje celovitih medsektorskih strategij, pri čemer se inovacije uskladijo s širšimi družbenimi cilji,

—

višja raven ozaveščenosti o raziskavah in izobraževanju ter boljše dopolnjevanje med njimi,

—

zmanjšati razdrobljenost in regionalne razlike na področju raziskav in inovacij v Evropi,

—

okrepiti sodelovanje med akademskimi, javnimi in zasebnimi subjekti.

—

Priprava priporočil za oblikovanje in izvajanje strategij na institucionalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni,

—

opredelitev sedanjih pravnih ovir na regionalni, nacionalni in evropski ravni, načel in glavnih elementov, potrebnih za razvoj pravnega okvira za uvedbo pete svoboščine, priporočil za utrditev evropskih visokošolskih ustanov na čelu svetovnih raziskav in inovacij,

—

opredelitev politik, mehanizmov in spodbud za razvijanje trdnejšega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami in drugimi akterji s področja raziskav in inovacij,

—

sprejetje ambicioznega časovnega načrta za strateško uskladitev med ERA in EGP (v zvezi z visokošolskim izobraževanjem).

—

Spodbujati angažiranje javnosti na področju raziskav in inovacij, občansko znanost in znanstveno komuniciranje s skupno oblikovanimi smernicami,

—

razviti učinkovitejše mehanizme za obsežno in vključujoče angažiranje javnosti na področju raziskav in inovacij,

—

krepiti povezave med znanostjo in družbo na nacionalni/regionalni/lokalni ravni,

—

povečati znanstveno pismenost in znanstveni kapital s tesnejšimi povezavami med znanstveno skupnostjo in mladimi ter z ljudmi, ki se običajno ne ukvarjajo z znanostjo.

—

Vodilna načela vključujočega angažiranja: razvoj skupnih pristopov za angažiranje javnosti na področju raziskav in inovacij ter znanstveno komuniciranje,

—

dejavnosti, ki povezujejo raziskovalce in mlade: inovativni načini za učinkovito in vključujoče angažiranje in sodelovanje mladih na področju znanosti s povabilom strokovnjakom, da pripravijo najboljše nacionalne prakse in nadgradijo delo za pripravo priročnikov in smernic v okviru projektov, ki jih financira EU,

—

povezovanje znanosti in državljanov, organizacija dejavnosti, ki povezujejo in krepijo lokalne raziskovalne in inovacijske skupnosti z različnimi deležniki in državljani v povezavi z znanostjo in njeno vlogo v družbi,

—

vzajemno učenje na temo zaupanja v znanost, utrjevanje in izmenjava znanja o tem, kako z angažiranjem javnosti graditi, meriti in krepiti zaupanje,

—

mehanizem in shema financiranja, namenjena uveljavljanju najboljših praks pri nacionalnih pobudah za državljansko udeležbo in angažiranje na ravni EU.

—

Izboljšati dostop do odličnosti po vsej EU,

—

prispevati h koherentni in sinergijski zasnovi ter izvajanju naložb EU v raziskave in inovacije iz programov kohezijske politike in 10. okvirnega programa za raziskave in inovacije,

—

vzpostaviti tesnejše povezave med regionalnimi organi in pobudami v okviru programov za raziskave in inovacije ter zagotoviti spodbude za uvedbo nacionalnih pobud, ki dopolnjujejo pobude na ravni EU.

—

Nadaljevanje dela podskupine „RIMA“ v okviru foruma ERA, da se povežejo nacionalni organi za raziskave in inovacije ter organi upravljanja programov kohezijske politike, kar bo olajšalo izmenjavo informacij o rezultatih in praksah iz pobud EU.

—

Pripravljena priporočila za izboljšanje dostopa do odličnosti ter zagotavljanje skladnosti in sinergij med programi,

—

poročilo o napredku pri izvajanju priporočil iz prve faze raziskave RIMA v sedanjem pravnem okviru (npr. komuniciranje, krepitev zmogljivosti, dolgoročno načrtovanje, dostopnost podatkov in pristop, ki temelji na podatkih, izvedbena pravila in modeli koordiniranja med obema skupnostma),

—

svetovanje glede ustvarjanja močnejših sinergij v prihodnosti med kohezijsko politiko, zlasti na področju pametne specializacije ob hkratni uporabi sinergij z ukrepi, ki se financirajo iz dela programa „Širitev“, in okvirnim programom,

—

izmenjave najboljših praks za izboljšanje dostopa do odličnosti, zlasti nacionalnih politik, ukrepov in instrumentov, ki olajšujejo dostop do znanstvenih in inovacijskih mrež, ter predlogov politik, zlasti za sodelovanje med državami članicami.

—

Opredelitev ovir in izzivov v zvezi s pravičnostjo pri izvajanju odprte znanosti ter predlaganje nadaljnjih ukrepov za odzive politike,

—

razširitev neprofitnih modelov akademskega objavljanja z odprtim dostopom, ki se široko uporabljajo in priznavajo v različnih disciplinah, vključno z ocenjevanjem raziskav,

—

nadgradnja zmogljivosti v smislu spretnosti na področju odprte znanosti ter pravičnega dostopa do infrastruktur odprte znanosti za raziskovalno skupnost ERA,

—

razvoj pristopov politike EU, da se opredelijo načini za več pravičnosti v praksah in infrastrukturah odprte znanosti.

—

Preučitev nacionalnih izkušenj in okvirov politike v zvezi z dostopom, pokritostjo in zasnovo infrastruktur za odprto znanost, politikami akademskega objavljanja in zmogljivostmi raziskovalcev na področju odprte znanosti,

—

izvedba vzajemnega učenja na temo pravičnosti na področju odprte znanosti v obdobju 2025/2026,

—

spodbujanje razširjanja spretnosti ter usposabljanja za odpravo neenakosti pri izvajanju odprte znanosti,

—

organiziranje delavnic za javne organe, da bi opredelili priporočila za institucije in oblikovalce politik ter leta 2027 izdali poročilo.

—

Pregled izzivov na področju pravičnosti v odprti znanosti v državah ERA (ki odraža obstoječo raznolikost v smislu okvirov, zmogljivosti, financiranja itd.),

—

podpora politike in finančna podpora za izvajanje visokokakovostnih neprofitnih akademskih založniških storitev z odprtim dostopom po ERA,

—

razvoj in razširjanje skupnih orodij, metod usposabljanja in storitev za krepitev zmogljivosti v smislu spretnosti na področju odprte znanosti v sodelovanju z deležniki,

—

priporočila za razvoj pristopa politike EU k pravičnosti v odprti znanosti v njenih različnih praksah.

—

nadaljnji razvoj „znanosti za politiko“ in izboljšanje medsektorskega vključevanja znanja v javne politike,

—

spodbujanje in krepitev evropskega ekosistema S4P v vseh pristopih in sektorjih ter na vseh ravneh upravljanja,

—

spodbujanje sodelovanja med mrežami ustreznih akterjev ter spodbujanje opredeljevanja in izmenjave najboljših praks ter vzajemnega učenja.

—

mreža nacionalnih koordinatorjev za znanost za politiko, v kateri bodo sodelovali uradniki, ki delajo na področju S4P v nacionalnih upravah in institucijah za politiko raziskav in inovacij po vsej Evropi, z namenom koordinirati prizadevanja za vključevanje pristopov S4P v njihovih upravah na vseh ravneh upravljanja in spodbujati vzajemno učenje med državami,

—

izkustvena skupnost S4P, katere cilj bo spodbujati močne vseevropske in mednarodne povezave ter krepiti interakcije, vzajemno učenje ter sodelovanje mrež in akterjev S4P.

—

Redni dialog med mrežo, izkustveno skupnostjo in drugimi zainteresiranimi deležniki, da bi preučili, kako ustvariti potrebne pogoje za omogočanje učinkovitega sodelovanja med raziskavami in politiko,

—

spodbuja se vzajemno učenje, kar krepi spretnosti in kompetence ter omogoča sodelovanje na področju S4P med različnimi sektorji in ravnmi upravljanja,

—

ustanovi se opazovalnica za evropsko okolje S4P in njegove prakse, ki bo beležila dejavnike uspeha in skupne izzive delovanja na stičišču znanosti in politike.

—

usklajenih politik na področju umetne inteligence v znanosti, vključno s skupno opredelitvijo prednostnih področij,

—

večje strokovnosti in izmenjave virov med državami,

—

nastanka temelja za sodelovanje in prihodnje vključevanje, za izmenjavo najboljših praks in privabljanje več podobno mislečih partnerjev,

—

tesnejšega sodelovanja in izmenjave z deležniki, vzpostavljanja mrež ter oblikovanja skupnosti.

—

strategija za umetno inteligenco v znanosti,

—

vzpostavitev evropskega raziskovalnega sveta za umetno inteligenco,

—

dogovor o usmerjenem financiranju umetne inteligence v znanosti.

—

Posodobitev, promoviranje in razširjanje dinamičnih smernic ERA o uporabi generativne umetne inteligence v raziskavah (vsaj enkrat letno v letih 2025, 2026 in 2027),

—

skupni časovni načrt za umetno inteligenco v znanosti (2025),

—

strateška agenda za financiranje, dogovorjena z državami članicami in po možnosti tudi z evropskimi financerji (2026),

—

skupni projekti, če udeleženci menijo, da so izvedljivi/koristni (2026–2027),

—

dogovorjen načrt za tekoče sodelovanje in razvoj politik (2027).

—

Izboljšati varnost raziskav v EU, da se ohrani močno in odprto akademsko okolje, in sicer na podlagi priporočila Sveta o varnosti na področju raziskav,

—

oblikovalcem politik zagotoviti prostor za sodelovanje, ki bo omogočal izmenjavo izkušenj ter izvajanje in razvoj nacionalnega pristopa za zmanjšanje tveganj ob spoštovanju akademske svobode in institucionalne avtonomije,

—

opolnomočiti evropski sektor raziskav in inovacij za optimizacijo priložnosti in zmanjšanje tveganj mednarodnega sodelovanja ter ohranjanje odprtega in varnega mednarodnega sodelovanja.

—

prizadevanje za vzpostavitev evropskega prostora za sodelovanje na področju varnosti raziskav s strukturnim sodelovanjem med strokovnjaki iz držav članic, financerji raziskav in organizacijami deležnikov na področju raziskav in inovacij na ravni EU ter preučitev in ocena možnosti, da se v ta namen zagotovi bolj strukturna podpora, na primer tako, da se ustanovi evropski strokovni center za varnost raziskav, pri čemer je treba upoštevati obstoječe strukture in vzpostaviti povezavo s platformo „vse na enem mestu“,

—

vsaki dve leti se bodo oblikovalci politik, strokovnjaki in zaposleni v stroki posvetovali o tematiki varnosti raziskav na vodilni evropski konferenci o varnosti raziskav (2025, 2027),

—

evidentiranje, spremljanje in analiza ukrepov in pobud na področju varnosti raziskav na nacionalni ravni in ravni EU, vsaki dve leti tudi z orodjem za spremljanje varnosti raziskav (2025, 2027),

—

podpiranje izmenjave informacij, vzajemnega učenja in krepitve zmogljivosti, zlasti za razvoj nacionalnih pristopov k varnosti raziskav,

—

razvoj smernic in orodij za zaščitne ukrepe v programih financiranja raziskav na nacionalni ravni in na ravni EU ter za postopke obvladovanja tveganja in skrbnega pregleda v raziskovalnih organizacijah (tj. platforma „vse na enem mestu“ za boj proti tujemu vmešavanju v raziskave in inovacije),

—

tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri pristopih in ukrepih na področju varnosti raziskav.

—

Doseči boljše razumevanje industrijskih potreb po rezultatih raziskav in inovacij ter naložbah v raziskave in inovacije, kar bo oblikovalcem politik in agencijam za financiranje omogočilo oblikovanje in izvajanje ciljno usmerjenih orodij za mobilizacijo naložb v raziskave in inovacije,

—

povečati sinergije pri financiranju raziskav in inovacij, zlasti s strani industrije, za prenos tehnologije, predstavitvene projekte, širitev, validacijo in tehnološke infrastrukture,

—

olajšati pot do uvajanja in uporabe naprednih tehnologij v industriji s poudarkom na trajnostnosti in družbeni koristi.

—

Integracija obstoječih orodij na evropski, nacionalni in regionalni ravni, promoviranje dobrih praks pri njihovi uporabi, olajševanje izmenjave izkušenj ter zagotavljanje možnosti za države članice in regije za izmenjavo dobrih praks in predstavitev novega znanja,

—

izvajanje evropskega pristopa glede tehnoloških infrastruktur, ki temelji na povpraševanju, vključno s pilotnimi ukrepi in morebitnimi shemami financiranja, v okviru sedanjega dela na področju raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur,

—

razvoj, preskušanje in izvajanje pristopa iz nabora orodij politike za pospeševanje razogljičenja energetsko intenzivnih industrij in spodbujanje krožnega gospodarstva, pri čemer se zagotovi prispevek skupnosti iz načrta SET.

—

Evidentiranje orodij politike, ki podpirajo industrijske raziskave in inovacije,

—

prispevanje k evropski politiki glede raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur, vključno z ukrepi, ki vodijo k na povpraševanju temelječi uporabi takih infrastruktur v industriji, zlasti v malih in srednjih podjetjih, zagonskih podjetjih in podjetjih v razširitveni fazi,

—

nadgradnja in izmenjava (strokovnega) znanja v zvezi z nacionalnim industrijsko-tehnološkim načrtovanjem razogljičenja energetsko intenzivnih industrij,

—

prispevanje k evropski platformi za spremljanje tehnologij in industrijskih predstavitvenih projektov (Evropski inovacijski center za industrijsko preobrazbo in emisije – INCITE).

—

Agenda za razvoj in infrastrukturo metodologij novega pristopa, v kateri so opredeljena področja, na katerih so metodologije novega pristopa najbolj potrebne in se pričakuje, da bodo imele največji kratko- do srednjeročni učinek (četrto četrtletje leta 2027),

—

države članice in deležniki opredelijo ukrepe, ki bi jih lahko skupaj podprli pri razvoju novih metodologij novega pristopa in z njimi povezanih infrastruktur (prvo četrtletje leta 2028),

—

strategija sprejemanja in uporabe metodologij novega pristopa, v kateri so opredeljena merila za uporabo metodologij novega pristopa (tretje četrtletje leta 2027),

—

države članice in deležniki skupaj podpirajo potrjevanje in kvalifikacijo omejenega sklopa metodologij novega pristopa, zasnovanih za sprejetje in izvajanje pri zakonsko predpisanem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (četrto četrtletje leta 2027–tretje četrtletje leta 2028),

—

načrt izobraževanja in usposabljanja na področju metodologij novega pristopa (prvo četrtletje leta 2027) ter skupni programi izobraževanja in usposabljanja (drugo četrtletje leta 2027–drugo četrtletje leta 2028),

—

harmoniziran program odprtosti in ozaveščanja o metodologijah novega pristopa, ki izboljšuje odprt dostop do protokolov metodologij novega pristopa in rezultatov poskusov na živalih. Program bo zagotovil smernice za člane odbora za etiko, pregledovalce in regulatorje na podlagi najboljših praks v sodelujočih državah članicah. V njem so predlagani konkretni ukrepi za povečanje zaupanja regulatorjev v metodologije novega pristopa, vključno z boljšim razumevanjem potenciala in omejitev metodologij novega pristopa (drugo četrtletje leta 2028),

—

vsaj ena večja konferenca za ozaveščanje civilne družbe in pacientov o biomedicinskih raziskavah, odkrivanju zdravil in razvojnem procesu (tretje četrtletje leta 2028).

—

Vzpostavitev skupnosti za izmenjavo za spodbujanje razprav o novem pristopu k etiki in integriteti pri raziskavah, ki je tehnološko nevtralen in bo spodbujal inovacije ter podpiral odličnost ob upoštevanju poenostavitve in pristopa vgrajene etike,

—

koordiniranje ukrepov za krepitev etike in integritete, preprečevanje kršitev in odpravljanje ovir za izvajanje obstoječih etičnih smernic,

—

postopno razvijanje evropske mreže za vzpostavitev okvira za raziskovalno integriteto in etiko, vključno s časovnim načrtom ukrepov in kazalniki uspešnosti, ob upoštevanju že obstoječih mrež in struktur,

—

oblikovanje vizije za ekosistem etičnega svetovanja in podpore, ki temelji na zaupanju, kar omogoča, da se na področju znanosti in raziskav spodbujajo odgovorne inovacije v skladu z družbenimi interesi.

—

Usklajen pristop k integriteti in etiki za lažji odziv sektorja na ta in druge nastajajoče izzive,

—

zagotavljanje širokega nabora orodij za predvidevanje, preprečevanje, obravnavanje in blaženje novih prelomnih izzivov za raziskovalno integriteto,

—

razvoj resnično operativnega, koherentnega in trajnostnega evropskega pristopa za podporo raziskovalcem pri reševanju etičnih izzivov.

—

Razvoj koordinacijske strukture (v obliki evropske platforme), ki bo združevala obstoječe evropske mreže za raziskovalno etiko in integriteto,

—

podroben časovni načrt ukrepov in kazalnikov uspešnosti,

—

praktične smernice, operativne zbirke orodij in standardni operativni postopki,

—

pristop k skupnim akcijam usposabljanja na pilotni osnovi.

—

Doseči boljše priznavanje poklica vodje raziskav ter privlačne in jasnejše poklicne poti za vodje raziskav,

—

zagotoviti širok in enostaven dostop do izobraževalnega gradiva in dejavnosti/orodij za izpopolnjevanje za vodje raziskav, tudi vodje raziskav na začetku poklicne poti, vključno s smernicami o orodjih umetne inteligence,

—

ustvariti priznano vseevropsko shemo učenja ter razvoja spretnosti za vodje raziskav s komponentami vzajemnega učenja in mobilnosti, ki zagotavljajo vključevanje prednostnih nalog in vrednot ERA, npr. etike in raziskovalne integritete, odprte znanosti in enakosti spolov,

—

izboljšati mrežno povezovanje z vodji raziskav iz javnega in zasebnega sektorja, kar bo privedlo do boljše ozaveščenosti o shemah za poklicni razvoj, poklicno pot in razpoložljive možnosti usposabljanja.

—

Leta 2025 uvedba in izvajanje krovnega ter prožnega okvira poklicnih poti in kompetenc za vodje raziskav; izvajanje z dokazi podprte kampanje ozaveščanja v državah članicah, katere rezultati bodo objavljeni leta 2026,

—

leta 2026 soustvarjanje evropske listine za vodje raziskav, oblikovanje tristranskega pristopa organizacij, ki izvajajo raziskave, organizacij, ki raziskave financirajo, in evropske industrije, s katerim se zagotavlja priznavanje v različnih sektorjih; oblikovanje pristopov za krepitev zmogljivosti; analiza vloge upravljanja raziskav pri izbranih ukrepih, ki se financirajo iz dela programa Obzorje Evropa „Širitev“, za spremljanje učinka na splošno učinkovitost in uspešnost sistema raziskav in inovacij,

—

leta 2027 vzpostavitev centraliziranega spletnega vozlišča, po možnosti v okviru prihodnje platforme ERA za talente, ki bo združevalo sedanje in nove izobraževalne programe, izobraževalno gradivo, orodja za izpopolnjevanje za vodje raziskav ter dostop do ključnih programov usposabljanja in certificiranja za sedanje in prihodnje delavce v stroki.