EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Enotni evropski akt

Enotni evropski akt

 

POVZETEK:

Enotni evropski akt

KAJ JE NAMEN TEGA AKTA?

  • Enotni evropski akt (EEA) si je prizadeval revidirati Rimski pogodbi, s katerima sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za jedrsko energijo.
  • Namen je bil dodati nov zagon k evropskemu povezovanju in dokončati notranji trg (območje brez notranjih meja, v katerem je prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala) do 1. januarja 1993.
  • Enotni evropski akt je spremenil pravila, ki so urejala delovanje evropskih institucij, in razširil pooblastila takratne Evropske skupnosti na številnih področjih politike.
  • Z oblikovanjem novih pristojnosti Skupnosti in reformiranjem institucij je Enotni evropski akt odprl način za nadaljevanje političnega povezovanja in ekonomske in monetarne unije, ki sta zajeta v Pogodbi o Evropski uniji (Maastrichtski pogodbi).

KLJUČNE TOČKE

Cilji

  • Medvladna pogajanja, ki so dosegla višek v Enotnem evropskem aktu, so morala skleniti dvojni mandat:

Struktura

  • Enotni evropski akt je sestavljen iz preambule in štirih naslovov in vključuje vrsto izjav, sprejetih na konferenci.
  • Preambula navaja temeljne cilje pogodbe in izraža odločenost podpisnic, da preoblikujejo svoje odnose z oblikovanjem Evropske unije. Preambula ustanavlja tudi edinstveni značaj akta, ki povezuje skupna pravila glede sodelovanja na področju zunanje politike in Evropskih skupnosti. Nazadnje se osredotoča na dva cilja pregleda pogodb, tj. „izboljšati gospodarske in socialne razmere s poglobitvijo skupnih politik in uresničevanjem novih ciljev“ in „zagotoviti bolj tekoče delovanje Skupnosti“.
    • Naslov I vsebuje skupna pravila za politično sodelovanje in Evropsko skupnost.
    • Naslov II je namenjen dopolnitvam pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti.
    • Naslov III se nanaša na evropsko sodelovanje na področju zunanje politike.
    • Naslov IV se nanaša na splošna in končna pravila.

Institucionalne spremembe

  • Da bi omogočili oblikovanje enotnega trga do leta 1993, je bilo v Enotnem evropskem aktu uvedeno naraščajoče število primerov, ko Svet lahko odločitve sprejme s kvalificirano večino, ne soglasno. To je poenostavilo odločanje in pomenilo, se je bilo mogoče izogniti pogostim zamudam, ki so bile lastne soglasnemu odločanju med takrat dvanajstimi državami EU. Soglasnost ni bila več potrebna za zakone, namenjene ustanovitvi enotnega trga, z izjemo ukrepov, ki so se nanašali na obdavčitev, prosto gibanje oseb in pravice ter interese zaposlenih.
  • Enotni evropski akt je ustanovil Evropski svet, ki je formaliziral konference ali vrhe voditeljev držav ali vlad, čeprav so bile pristojnosti tega telesa določene šele pozneje v členu 15 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
  • Pristojnosti Parlamenta so bile povečane z vključitvijo zahteve po njegovi privolitvi ob sklepanju o povečanju in pridružitvenih sporazumih. Enotni evropski akt je uvedel postopek sodelovanja, ki je okrepil položaj Parlamenta v interinstitucionalnem dialogu in mu dal možnost dveh obravnav osnutkov zakonov, predlaganih na osnovi omejenega števila pravnih podlag, in s tem tlakoval pot k prihodnji vlogi Parlamenta kot sozakonodajalca Sveta.
  • Enotni evropski akt je razjasnil nekatera pravila v zvezi z izvedbenimi pooblastili. Člen 10 je omogočil Svetu, da praviloma prenese na Komisijo izvedbene pristojnosti za pravila, ki jih je sam postavil. Svet si lahko pridrži pravico do izvajanja neposrednih izvedbenih pravic samo v posebnih primerih. Enotni evropski akt je ustvaril tudi podlage za Sodišče prve stopnje – zdaj Splošno sodišče.

Področja politike

  • V skladu z Enotnim evropskim aktom je postalo glasovanje s kvalificirano večino nova norma na štirih obstoječih področjih, ki so zajeta v pogodbah:
  • Enotni evropski akt je uvedel več novih področij politike, na katerih se odločitve sprejemajo s kvalificirano večino. Ta vključujejo:

OD KDAJ SE TA AKT UPORABLJA?

Enotni evropski akt se uporablja od 1. julija 1987.

OZADJE

Zgodovina Evropske unije – 1980–1989 (Evropa).

GLAVNI DOKUMENT

Enotni evropski akt (UL L 169, 29.6.1987, str. 1–28 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT))

POVEZANI DOKUMENTI

Dokončanje oblikovanja notranjega trga – Bela knjiga iz Komisije Evropskemu svetu (Milano, 28.–29. junija 1985) (COM(85) 310 final, 14.6.1985)

Zadnja posodobitev 04.04.2018

Top