EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti je opredeljeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. Cilj je zagotoviti, da se odločitve sprejemajo na ravni, ki je čim bližje državljanom, in da se izvajajo stalne kontrole, s katerimi se preveri upravičenost ukrepov na ravni Evropske unije (EU) glede na možnosti, ki so na voljo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Predvsem gre za načelo, v skladu s katerim EU (razen če gre za področja, na katerih ima izključno pristojnost) lahko ukrepa samo, če je ta ukrep učinkovitejši od ukrepa na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

To načelo je tesno povezano z načelom sorazmernosti, ki zahteva, da ukrepi, ki jih sprejme EU, ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno, da bi se dosegli cilji pogodb. Drugo povezano načelo, načelo prenosa pristojnosti, določa, da vsa področja politike, ki jih v pogodbah niso izrecno dogovorile vse države članice EU, ostanejo v njihovi domeni.

K Lizbonski pogodbi sta priložena dva pomembna protokola:

  • Protokol št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov spodbuja vključevanje nacionalnih parlamentov v dejavnosti EU in zahteva, da se jim takoj predložijo dokumenti in predlogi EU, da jih lahko preučijo, še preden Svet Evropske unije sprejme sklep.
  • Protokol št. 2 zahteva, da Evropska komisija upošteva regionalno in lokalno razsežnost vseh osnutkov zakonodajnih aktov ter poda podrobno izjavo o načinu spoštovanja načela subsidiarnosti. Protokol omogoča nacionalnim parlamentom, da nasprotujejo predlogu, če ta krši to načelo; v tem primeru je treba predlog ponovno preučiti, Komisija ga lahko nato bodisi ohrani, spremeni ali umakne, Evropski parlament ali Svet pa ga lahko blokira.

V primeru kršitve načela subsidiarnosti lahko Evropski odbor regij ali države članice posredujejo sprejeti akt neposredno Sodišču Evropske unije.

GLEJ TUDI:

Top