EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Boj proti korupciji v zasebnem sektorju

Boj proti korupciji v zasebnem sektorju

 

POVZETEK:

Okvirni sklep 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

  • Ta sklep kot kazniva dejanja opredeljuje aktivno* in pasivno korupcijo* v zasebnem sektorju. Pravne osebe* so odgovorne za kazniva dejanja.
  • Razveljavlja Skupni ukrep 98/742/PNZ.

KLJUČNE TOČKE

Vključitev pojma korupcija v nacionalno kazensko pravo

  • Zahteva se, da države EU kaznujejo naklepna dejanja v okviru poslovne dejavnosti:
    • korupcija osebe: dejanja, s katerimi se neposredno ali posredno osebi, ki v kakršni koli vlogi upravlja ali dela za podjetje v zasebnem sektorju, obljublja, ponuja ali daje kakršno koli nedovoljeno korist zanjo ali za kogar koli drugega, da bi ta določeno dejanje izvedla ali ga ne bi izvedla in bi s tem kršila svoje dolžnosti*;
    • zahtevanje nedovoljene koristi: ravnanja osebe, ki v kakršni koli vlogi upravlja ali dela za podjetje v zasebnem sektorju, neposredno ali posredno zase ali za kogar koli drugega zahteva ali sprejme katero koli nedovoljeno korist ali sprejme obljubo za tako korist, zato da bi izvedla določeno dejanje ali da tega dejanja ne bi izvedla in bi s tem kršila svoje dolžnosti.
  • Prej navedeno velja za poslovne dejavnosti profitnih in neprofitnih podjetij. Države EU so ob sprejetju lahko omejile veljavnost za tako ravnanje, ki vključuje ali bi lahko vključevalo izkrivljanje konkurence v zvezi z nabavo blaga ali gospodarskih storitev. Omejitev ni več veljavna. Omejitve so veljale pet let od 22. julija 2005.
  • Države EU so morale Svetu ob sprejetju tega sklepa v izjavi sporočiti, kako bodo ravnale. Svet je moral pred 22. julijem 2010 pregledati izjave držav EU v zvezi z omejitvami.

Odgovornost pravnih in fizičnih oseb

  • Cilj tega sklepa je zagotoviti, da so odgovorne ne samo fizične osebe, kot so zaposleni, ampak tudi pravne osebe, kot so podjetja.
  • Države EU morajo v zvezi z odgovornostjo fizičnih oseb zagotoviti, da se navedena dejanja kaznujejo z najvišjo kaznijo najmanj enega do treh let zapora. Če se na primer v državi EU kaznivo dejanje kaznuje z najvišjo kaznijo do enega leta zapora in v drugi do dveh let zapora, je v obeh primerih izpolnjeno merilo, ki ga določa okvirni sklep. Države EU lahko uveljavijo tudi višje pragove za najdaljše trajanje zaporne kazni.
  • Pravica do opravljanja poslovne dejavnosti se začasno prekine. Tudi napeljevanje k storitvi enega od prej navedenih dejanj ali pomoč ali prikrivanje takega dejanja je treba kaznovati kot kaznivo dejanje.
  • Pravne osebe so lahko odgovorne za kazniva dejanja, ki vključujejo korupcijo, če jih je v njihovo korist zagrešila oseba, ki deluje bodisi individualno bodisi kot del organa pravne osebe in ima vodilno vlogo znotraj pravne osebe na podlagi:
    • pooblastila za zastopanje pravne osebe,
    • pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe,
    • pristojnosti za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.
  • Kazni za pravne osebe lahko vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni. Države EU lahko poleg tega kot sankcije določijo izključitev od upravičenja do državne podpore ali pomoči, začasno ali trajno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti itd.

Sodna pristojnost

Vsaka država EU ima sodno pristojnost, če je bilo kaznivo dejanje storjeno:

  • na njenem ozemlju,
  • s strani njenega državljana,
  • v korist pravne osebe, ki ima svoj sedež na ozemlju te države EU.

Sklep se uporablja za Gibraltar.

Na ta sklep je vplivala sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-176/03 v zvezi z razdelitvijo pristojnosti v kazenskih zadevah med Evropsko komisijo in Svetom.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Države EU so morale sprejeti vse potrebne ukrepe za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa do 22. julija 2005.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Aktivna korupcija: dajanje podkupnin osebi z namenom, da bi ta oseba nezakonito storila dejanje pri opravljanju svojih dolžnosti.
Pasivna korupcija: sprejemanje podkupnin.
Pravne osebe: kateri koli subjekt s takšnim statusom po veljavnem nacionalnem pravu države, razen državnih ali drugih javnih organov, ki izvršujejo javna pooblastila, in mednarodnih javnih organizacij.
Kršitev dolžnosti: presoja se skladno z nacionalnim pravom države. Koncept kršitve dolžnosti v nacionalnem pravu države zajema vsako nelojalno vedenje, ki pomeni kršitev naloge, določene v statutu, ali kršitev poklicnih predpisov.

GLAVNI DOKUMENT

Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54–56).

POVEZANI DOKUMENT

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev z Okvirnim sklepom Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (COM(2019) 355 final z dne 26. julija 2019).

Zadnja posodobitev 18.02.2020

Top