EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Schengensko območje in soodelovanje

Schengensko območje in soodelovanje

 

POVZETEK:

Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah

Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah

KAJ JE CILJ SCHENGENSKEGA OBMOČJA?

  • Njegov cilj je prebivalcem EU omogočiti potovanje prek notranjih meja držav članic, ne da bi jih kontrolirali ali bi morali pokazati svoje potne liste.
  • Odpiranje notranjih meja je ena od strani schengenskega kovanca. Drugi cilj je zagotoviti varnost svojih državljanov. To vključuje poostritev in uporabo enotnih meril za kontrole vstopa državljanov, ki niso del schengenskega območja, na skupni zunanji meji, razvijanje sodelovanja med mejnimi stražami, nacionalnimi policijskimi in pravosodnimi organi ter uporabo zapletenih sistemov za izmenjavo informacij.
  • Schengenski pravni red je bil spremenjen, ko so se temu območju pridružile nove države, in vanj je vključena nova zakonodaja EU.

KLJUČNE TOČKE

Sodelovanje

Schengensko sodelovanje se je iz začetnega načrta med nekaj vladami razvilo v izoblikovano področje politike EU v naslednjih fazah:

  • 1985: Belgija, Nizozemska in Luksemburg (Beneluks), Zvezna republika Nemčija in Francoska republika (pet od takratnih desetih držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS), zdaj države EU) so v luksemburški vasi Schengen podpisale sporazum o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah;
  • 1990: istih pet držav podpiše Schengensko konvencijo, ki nadomešča ta sporazum in določa ukrepe ter zaščitne ukrepe za izvajanje politike brez kontrol na notranjih mejah;
  • 1995: izvajanje schengenske agende se začne s sodelovanjem sedmih držav EU;
  • 1997: sprejetje Amsterdamske pogodbe schengensko sodelovanje nekaterih vlad vključi v pravni okvir EU.

Članstvo

  • Od petih ustanovnih članic zdaj schengensko območje vključuje vseh 27 držav EU, razen Irske (Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija so tudi schengenske države, vendar še ne uporabljajo celotnega schengenskega pravnega reda).
  • V schengenskem območju so tudi države, ki niso članice EU: Islandija, Norveška, Švica in Lihtenštajn.

Kontrole notranjih meja v praksi

  • Vsakdo, ne glede na državljanstvo, lahko prečka notranjo mejo znotraj schengenskega območja, ne da bi ga kontrolirali.
  • Nacionalni organi lahko izvajajo policijske kontrole na meji ali na obmejnih območjih, kadar temeljijo na splošnih informacijah in izkušnjah ter niso sistematične kontrole potnih listov.
  • Posamezniki morajo imeti določene potne listine, odvisno od tega, ali so državljani EU, družinski člani ali državljani držav, ki niso članice EU.
  • Schengenska država lahko izjemoma ponovno uvede mejne kontrole, sprva za največ 30 dni, če obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti. Obvestiti mora druge schengenske članice, Evropski parlament, Evropsko komisijo in javnost.

Zunanje meje

Schengensko območje je postopno poostrilo kontrole nad svojimi zunanjimi mejami in jih vključilo v enoten sklop pravil. Ta zdaj zajema:

Schengenski informacijski sistem (SIS)

Ta obsežna računalniška podatkovna zbirka:

Vizumski informacijski sistem (VIS)

Ta omogoča schengenskim članicam, da si izmenjujejo podatke o vizumih, zlasti pri vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje. Tako kot SIS ga upravlja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

Glavni pogoji

Države, ki se v celoti pridružijo schengenskemu območju, morajo izpolnjevati določene pogoje in imeti možnost:

  • kontrolirati svoje zunanje meje in izdajati enotne schengenske vizume,
  • sodelovati z drugimi nacionalnimi organi kazenskega pregona za zagotavljanje visoke stopnje varnosti,
  • uporabljati skupen sklop schengenskih pravil (znan kot schengenski pravni red), kot so kontrole na kopenskih, morskih in zračnih mejah, izdajanje vizumov, podpora policijskega sodelovanja in varovanje osebnih podatkov,
  • uporabljati SIS.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Izvajanje schengenskega sporazuma, v katerem je prvotno sodelovalo sedem držav EU, je začelo veljati 26.marca 1995 in je odpravilo kontrole na notranjih mejah.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

GLAVNA DOKUMENTA

Schengenski pravni red – Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 13–18).

Schengenski pravni red – Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 239, 22.9.2000, str. 19–62).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1–131).

Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27–84).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2019/817 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1–13).

Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14–55).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56–106).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39–58).

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27–37).

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1–58).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 14.05.2020

Top