Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov

Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov

 

POVZETEK:

Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v EU

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Ta direktiva vzpostavlja sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS)*. Je temelj politik EU za boj proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način. Temelji na načelu „trgovanja s pokrovom“*.

Države EU so med samim razvojem sistem večkrat spremenile prvotno zakonodajo. Zadnja sprememba je bila sprejeta marca 2018.

KLJUČNE TOČKE

Trenutno se izvaja tretja faza EU ETS, ki poteka od leta 2013 do leta 2020.

Sistem se uporablja za:

  • elektrarne;
  • vrsto energetsko intenzivnih industrijskih sektorjev;
  • zrakoplove, ki letijo med letališči v EU ter na Norveškem in Islandiji;
  • emisije:
    • ogljikovega dioksida (CO2)
    • dušikovega oksida
    • perfluoriranih ogljikovodikov
    • metana
    • fluoriranih ogljikovodikov in
    • žveplovega heksafluorida.

Od 1. januarja 2005 morajo izvajalci vseh dejavnosti, za katere velja zakonodaja, predati ustrezno število pravic do emisije, ki pokrivajo njihove emisije toplogrednih plinov.

Skupno število izdanih pravic v EU se zmanjšuje na letni ravni za 1,74 % v obdobju 2013–2020 in za 2,2 % od leta 2021.

Zrakoplovi, ki iz drugih krajev sveta letijo na letališča v EU, na Islandiji ali na Norveškem, so izvzeta iz EU ETS do 31. decembra 2023.

Pravice:

  • so prenosljive med napravami, letalskimi prevozniki in udeleženci na trgu v EU ter na države zunaj EU, kadar so priznane (do zdaj še niso bile);
  • veljavne za nedoločen čas, če so izdane po 1. januarju 2013;
  • ki so izdane po 1. januarju 2021, se ne morejo uporabljati za skladnost s tretjo fazo (2013–2020).

Od leta 2021 so bo 57 % pravic prodalo na dražbi. Najmanj polovica prihodkov držav EU se mora uporabiti za namene, povezane s podnebjem.

Vzpostavita se nova mehanizma financiranja nizkoogljičnih projektov:

  • Sklad za posodobitev, ki bo podpiral posodobitev naložbenih projektov v energetskem sektorju in širših energetskih sistemih v državah EU katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v tržnih cenah je bil leta 2013 nižji od 60 % povprečja EU; obsegal bo 2 % skupnega števila pravic v obdobju 2021–2030;
  • Inovacijski sklad, ki bo podpiral predstavljanje inovativnih tehnologij in prodorne inovacije v sektorjih, ki jih zajema EU ETS, vključno z inovativnimi obnovljivimi viri energije, zajemanjem in porabo ogljika ter shranjevanjem energije; razpoložljiva sredstva bodo ustrezala tržni vrednosti najmanj 450 milijonov pravic v času njihove prodaje na dražbi.

Države EU:

  • izdajajo pravice;
  • zagotovijo, da prejemniki pravic spremljajo svoje emisije in o njih vsako leto poročajo;
  • od leta 2019 prodajo na dražbi vse pravice, ki niso bile dodeljene brezplačno ali prenesene v rezervo za stabilnost trga;
  • določajo, kako bodo uporabile prihodek iz prodaje na dražbi. Možni so naslednji ukrepi:
    • razvijanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti,
    • preprečevanje krčenja gozdov,
    • varno zajemanje in shranjevanje CO2,
    • spodbujanje javnega prevoza z nizkimi emisijami,
    • izboljšanje ogrevalnih sistemov,
    • financiranje dejavnosti za boj proti podnebnim spremembah v državah v razvoju;
  • Komisiji do 30. septembra 2019 predložijo seznam in podatke o napravah, ki jih zajema zakonodaja, za pet let z začetkom od 1. januarja 2021. To je treba ponoviti vsakih pet let;
  • do 28. februarja vsako leto izdajo število pravic, ki jih je treba v tem letu dodeliti;
  • Komisiji posredujejo letno poročilo o uporabi zakonodaje;
  • zagotovijo, da se pravice lahko prenašajo med napravami v EU in na države zunaj EU, v katerih so te pravice priznane;
  • določijo učinkovite kazni za vsako kršitev zakonodaje. Upravljavci, ki nimajo dovolj pravic, s katerimi bi pokrili svoje emisije, plačajo kazen v višini 100 EUR za vsako tono izpuščenega CO2.

Vsi ti koraki se izpolnijo na podlagi pravil, ki so usklajena na ravni EU.

Evropska komisija:

  • predloži Svetu in Evropskemu parlamentu letno poročilo o izvajanju EU ETS in spremljajočih podnebnih ter energetskih politik;
  • je pooblaščena za opredelitev tehničnih pravil, potrebnih za izvajanje temeljne zakonodaje;
  • vodi neodvisen register in evidenco transakcij, v katerem zapisuje lastništvo, izdajo, prenos in ukinitev pravic.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 25. oktobra 2003, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 31. decembra 2003.

OZADJE

EU se je v Kjotskem protokolu o podnebnih spremembah, ki je bil sprejet decembra 1997, zavezala, da bo emisije toplogrednih plinov med letoma 2008 in 2012 zmanjšala za 8 % v primerjavi z ravnmi iz 90. let prejšnjega stoletja.

Ta zaveza se je v drugem obdobju Kjotskega protokola (2013–2020) povečala na 20-odstotno zmanjšanje do leta 2020 glede na ravni iz 90. let prejšnjega stoletja.

Cilj EU v četrti fazi EU ETS (2021–2030) je zmanjšati emisije za najmanj 40 % do leta 2030 v skladu s Pariškim sporazumom o boju proti podnebnim spremembam iz leta 2015. Da bi dosegla te cilje, je EU vzpostavila sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Vsaka pravica pokriva emisije ene tone CO2 ali ekvivalenta CO2 v določenem obdobju.

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS): prvi in zaenkrat najobsežnejši mednarodni sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki vključuje skoraj 11 000 elektrarn in proizvodnih obratov v 28 državah EU, na Islandiji, Norveškem in v Lihtenštajnu ter letalske dejavnosti.
Načelo trgovanja s pokrovom: sistem EU ETS deluje po tem načelu. „Pokrov“ ali omejitev je nastavljen na skupno količino določenih toplogrednih plinov, ki jih lahko izpuščajo tovarne, elektrarne in drugi obrati v sistemu. Omejitev je sčasoma znižana, tako da se skupna količina emisij zmanjša. Sistem omogoča trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, tako da ostanejo skupne emisije naprav in operaterjev zrakoplovov znotraj omejitve, za zmanjšanje emisij pa je mogoče izvajati ukrepe z najnižjimi stroški.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32–46).

Nadaljnje spremembe Direktive 2003/87/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep (EU) 2018/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1257/2013, direktiv 94/63/ES in 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 86/278/EGS in 87/217/EGS v zvezi s postopkovnimi pravili na področju okoljskega poročanja ter razveljavitvi Direktive Sveta 91/692/EGS (UL L 150, 14.6.2018, str. 155–161).

Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1–5).

Glejte prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 03.10.2018

Top