EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Neposredni učinek prava Evropske unije

 

POVZETEK:

Sodba Sodišča Evropske unije, Van Gend en Loos proti Nederlandse administratie der belastingen – temeljno načelo neposrednega učinka

KAJ TA SODBA UGOTAVLJA?

  • Sodišče Evropske unije (Sodišče) v svoji sodbi potrjuje neposredni učinek prava Evropske unije (EU).
  • V sodbi je navedeno, da pravo EU ne ustvarja zgolj obveznosti za države članice EU, temveč tudi pravice za posameznike. Posamezniki lahko torej izkoristijo te pravice in se neposredno sklicujejo na pravo EU pred nacionalnimi in evropskimi sodišči ne glede na to, ali obstaja preizkus nacionalnega prava (tj. kadar po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva).

KLJUČNE TOČKE

Horizontalni in vertikalni neposredni učinek

Obstajata dva vidika neposrednega učinka: vertikalni vidik in horizontalni vidik.

  • Vertikalni neposredni učinek ima posledice v zvezi z odnosi med posamezniki in državo. To pomeni, da se posamezniki lahko sklicujejo na določbo prava EU v razmerju do države.
  • Horizontalni neposreden učinek ima posledice v zvezi z odnosi med posamezniki. To pomeni, da se posameznik lahko sklicuje na določbo prava EU v razmerju z drugim posameznikom.
  • Glede na vrsto zadevnega dejanja je Sodišče sprejelo bodisi popoln neposredni učinek (tj. horizontalni neposredni učinek in vertikalni neposredni učinek) bodisi delni neposredni učinek (omejen na vertikalni neposredni učinek).

Neposredni učinek in primarna zakonodaja

  • Sodišče je v sodbi Van Gend en Loos vzpostavilo načelo neposrednega učinka v zvezi s primarno zakonodajo. Vendar je za to določilo pogoj, da morajo biti obveznosti natančne, jasne in brezpogojne, ter da ne smejo zahtevati dodatnih ukrepov, tj. niti nacionalnih niti evropskih.
  • V sodbi Becker je Sodišče zavrnilo neposredni učinek, če imajo države pravico do proste presoje glede izvajanja zadevne določbe, pa četudi minimalno. V zadevi Kaefer in Procacci proti francoski državi je Sodišče potrdilo brezpogojnost zadevne določbe, ker državam članicam ni prepuščala pravice do proste presoje in je zato imela neposreden učinek.

Neposredni učinek in sekundarna zakonodaja

Načelo neposrednega učinka se nanaša tudi na akte sekundarne zakonodaje, tj. akte, ki jih sprejemajo institucije EU, kot so uredbe, direktive in sklepi, ki izhajajo iz načel in ciljev, določenih v pogodbah. Vendar je uporaba neposrednega učinka odvisna od vrste akta.

  • Uredbe. Uredbe imajo vedno neposreden učinek. Člen 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije pravzaprav določa, da se uredbe neposredno uporabljajo v državah članicah. Sodišče je v sodbi Politi proti Ministero delle finanze pojasnilo, da gre za popoln neposredni učinek.
  • Direktive. Direktive so akti, naslovljeni na države članice, ki jih je treba prenesti v nacionalno zakonodajo. Vendar v nekaterih primerih Sodišče priznava neposredni učinek direktiv za zaščito pravic posameznikov. Zato je Sodišče v sodbi Van Duyn proti Home Office določilo, da ima direktiva neposreden učinek, če so njene določbe brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, in kadar država članica EU direktive ne prenese v roku. Vendar ima lahko zgolj neposreden vertikalni učinek; države članice so dolžne izvajati direktive, vendar se država članica ne more sklicevati na njih v razmerju do posameznika (glej sodbo Ratti).
  • Sklepi. Sklepi imajo lahko neposreden učinek, če se nanašajo na državo članico kot naslovnika. Sodišče torej priznava le neposredni vertikalni učinek (sodba Hansa Fleisch proti Landrat des Kreises Schleswig-Flensburg).
  • Mednarodni sporazumi. Sodišče je v sodbi Demirel proti Stadt Schwäbisch Gmünd priznalo neposredni učinek nekaterih sporazumov na podlagi enakih meril, kot so opredeljena v zadevi Van Gend en Loos.
  • Mnenja in priporočila. Mnenja in priporočila niso pravno zavezujoča. Posledično nimajo neposrednega učinka.

OZADJE

Neposredni učinek je poleg primarnosti prava EU (znano tudi kot prevlada prava EU) temeljno načelo prava EU.

GLAVNI DOKUMENT

Sodba z dne 5. februarja 1963, NV Algemene Transport- en Expeditie Onderneming van Gend & Loos proti Nederlandse administratie der belastingen, C-26/62, EU:C:1963:1.

POVEZANI DOKUMENTI

Sodba z dne 10. novembra 1992, Hansa Fleisch Ernst Mundt GmbH & Co. KG proti Landrat des Kreises Schleswig-Flensburg, C-156/91, EU:C:1992:423.

Sodba z dne 12. decembra 1990, Peter Kaefer in Andréa Procacci proti Francoski državi, združeni zadevi C-100/89 in C-101/89, EU:C:1990:456.

Sodba z dne 30. septembra 1987, Meryem Demirel proti Stadt Schwäbisch Gmünd, C-12/86, ECR 1987.

Sodba z dne 19. januarja 1982, Ursula Becker proti Finanzamt Münster-Innenstadt, C-8/81, ECR 1982.

Sodba z dne 5. aprila 1979, Državno tožilstvo proti Tullio Ratti, C-148/78, ECR 1979.

Sodba z dne 4. decembra 1974, Yvonne van Duyn proti Home Office, C-41-74, ECR 1974.

Sodba Sodišča z dne 14. decembra 1971, Politi s.a.s. proti Ministero delle Finanze della Repubblica Italiana, C-43/71, ECR 1971.

Zadnja posodobitev 21.10.2021

Top