EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Industrijske emisije

Industrijske emisije

 

POVZETEK:

Direktiva 2010/75/EU – o industrijskih emisijah

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Ta direktiva določa pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje nastajanja odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

  • Zakonodaja zajema industrijske dejavnosti v naslednjih sektorjih:
    • energetika,
    • proizvodnja in predelava kovin,
    • minerali,
    • kemikalije,
    • ravnanje z odpadki,
    • in drugih sektorjih, kot so proizvodnja celuloze in papirja, klavnice ter intenzivna reja perutnine in prašičev.
  • Vsi obrati, ki jih zajema direktiva, morajo preprečevati in zmanjševati onesnaževanje z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT)* in obravnavati učinkovito uporabo energije, preprečevanje in upravljanje odpadkov ter ukrepe za preprečevanje nesreč in omejiti njihove posledice.

Dovoljenja

  • Obrati smejo delovati samo, če imajo dovoljenje in izpolnjujejo tu navedene pogoje.
  • Pogoji v dovoljenju temeljijo na zaključkih o BAT, ki jih sprejme Evropska komisija.
    • Mejne vrednosti emisij morajo biti določene na ravni, ki zagotavlja, da emisije onesnaževal ne presegajo ravni, povezanih z uporabo BAT, razen če je dokazano, da bi to vodilo v nesorazmerno visoke stroške v primerjavi s koristmi za okolje.
  • Nacionalni organi morajo izvajati redne preglede obratov.

Posebna pravila

Direktiva določa minimalne zahteve za posebne sektorje v ločenih poglavjih. Vključuje posebna pravila, ki se nanašajo na:

  • kurilne naprave – obratovalni vidiki, mejne vrednosti emisij, pravila o spremljanju in skladnosti;
  • sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov – obratovalne zahteve, mejne vrednosti emisij, pravila o spremljanju in skladnosti;
  • obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila – vključujejo mejne vrednosti emisij, programe zmanjševanja emisij in zahteve po nadomeščanju nevarnih snovi;
  • obrate, ki proizvajajo titanov dioksid – določa mejne vrednosti emisij, pravila o spremljanju in prepoveduje odstranitev nekaterih oblik odpadkov v katero koli vodno telo.

Razveljavitev

Direktiva razveljavlja in nadomešča sedem prej obstoječih direktiv: direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Direktiva 2008/1/ES), direktivo o velikih kurilnih napravah (Direktiva 2001/80/ES), direktivo o sežigalnicah (Direktiva 2000/76/ES), direktivo o emisijah topil (Direktiva 1999/13/ES) in tri direktive o titanovem dioksidu (78/176/EES, 82/883/EGS, 92/112/EGS).

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 6. januarja 2011, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 7. januarja 2013.

OZADJE

  • Direktiva 2011/92/EU določa pravila za presoje vplivov številnih javnih in zasebnih projektov na okolje – glej povzetek.
  • Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Najboljše razpoložljive tehnike (BAT): najučinkovitejše tehnike za preprečevanje ali zmanjševanje emisij, ki so tehnično izvedljive in gospodarsko sprejemljive znotraj sektorja.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2010/75/EU Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17–119).

Nadaljnje spremembe Direktive 2010/75/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2011/92/EU Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1–21).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 30.06.2020

Top