EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Notranji trg s plinom

 

POVZETEK:

Direktiva 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Njen namen je uvedba skupnih pravil o prenosu, distribuciji, dobavi in skladiščenju zemeljskega plina* s cilji zagotavljanja dostopa na trg in omogočanja poštene in nediskriminatorne konkurence.
  • V njej so obravnavani zemeljski plin, utekočinjen zemeljski plin (UZP), bioplin in plin, ki nastane iz biomase.

KLJUČNE TOČKE

Pravila za organizacijo sektorja

Ta pravila naj bi ustvarila konkurenčen, varen in z okoljskega vidika trajen trg z zemeljskim plinom.

Države EU lahko uvedejo obveznosti javnih storitev za plinske družbe, ki obsegajo naslednje:

  • tehnično varnost in zanesljivost oskrbe,
  • redno in kakovostno storitev,
  • ceno,
  • varstvo okolja in
  • energetsko učinkovitost.

Države EU morajo zagotoviti, da:

  • vsi odjemalci imajo pravico do izbire dobavitelja plina in preproste zamenjave dobavitelja s pomočjo operaterja v treh tednih;
  • odjemalci prejmejo relevantne podatke o uporabi.

Države EU so odgovorne za nadziranje zanesljivosti oskrbe in zlasti za:

  • ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu,
  • razpoložljive zaloge,
  • vzdrževanje mrež in
  • ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru težav z oskrbo.

Vzpostaviti je mogoče regionalno ali mednarodno sodelovanje, da se zagotovi zanesljivost oskrbe.

Države EU morajo zagotoviti integracijo nacionalnih trgov na eni regionalni ravni ali več, in sicer kot prvi korak na poti proti integraciji povsem liberaliziranega notranjega trga. Integrirani morajo biti tudi izolirani sistemi, ki ustvarjajo „plinske otoke“. V tem kontekstu morajo nacionalni regulativni organi sodelovati z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev.

Prenos, skladiščenje in UZP

Ločevanje* in preglednost računovodskih izkazov

Države EU so s 3. marcem 2012 morale ločiti prenosne sisteme in operaterje prenosnih sistemov. To pomeni, da družbe, ki so dejavne na področju proizvodnje ali dobave plina ali elektrike, ne morejo uveljavljati nobenih pravic nad operaterjem prenosnega sistema in obratno.

Države EU in pristojni organi imajo pravico do dostopa do računovodskih izkazov družb, ki zagotavljajo zemeljski plin, vendar mora biti pri tem ohranjena zaupnost določenih informacij. Družbe, ki zagotavljajo zemeljski plin, morajo ohraniti ločene račune za vse dejavnosti v zvezi z dobavo plina, kot sta prenos in distribucija.

Imenovanje operaterjev prenosnih sistemov

Preden je lahko družba uradno imenovana za operaterja prenosnega sistema, mora biti certificirana. Nato je seznam operaterjev prenosnih sistemov, ki so jih imenovale države EU, objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

Poleg tega morajo države EU, kjer je primerno, imenovati enega operaterja skladiščnega sistema in sistema UZP ali več.

Naloge operaterjev prenosnih sistemov

Operaterji sistemov so odgovorni za:

  • obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih sistemov, skladiščenje in/ali obrate za UZP ob ustreznem upoštevanju okolja;
  • zagotavljanje nediskriminacije med uporabniki sistema;
  • zagotavljanje informacij kateremu koli drugemu operaterju prenosnega sistema, kateremu koli drugemu operaterju skladiščnih sistemov, kateremu koli drugemu operaterju sistema za UZP in/ali kateremu koli operaterju distribucijskih sistemov, da je zagotovljena medsebojna povezava sistemov za prenos in skladiščenje zemeljskega plina;
  • zagotavljanje informacij uporabnikom sistema, ki jih potrebujejo za dostop do sistema.

Operaterji prenosnih sistemov morajo zagotoviti zadostno čezmejno zmogljivost za vključitev evropske prenosne infrastrukture. Vsako leto morajo regulativnemu organu predložiti 10-letni razvojni načrt omrežja, v katerem so nakazane glavna infrastruktura, ki jo je treba zgraditi ali posodobiti, in naložbe, ki jih je treba v naslednjih 10 letih izvesti.

Distribucija in dobava

Države EU morajo imenovati operaterje distribucijskih sistemov ali pa to zahtevati od družb, ki imajo v lasti distribucijske sisteme ali so odgovorne zanje.

Operaterji distribucijskih sistemov so predvsem odgovorni za naslednje:

  • zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema v zvezi z distribucijo plina, delovanjem, vzdrževanjem, razvojem in varstvom okolja;
  • zagotavljanje preglednosti v zvezi z uporabniki sistema;
  • zagotavljanje informacij uporabnikom sistema;
  • pokrivanje izgub energije in vzdrževanje rezervne zmogljivosti.

S pravnega vidika morajo biti operaterji distribucijskih sistemov neodvisni od drugih dejavnosti, ki niso povezane z distribucijo.

Organizacija dostopa do sistema

Države EU ali pristojni regulativni organi so odgovorni za organizacijo sistema za nediskriminatoren dostop tretjih strani do prenosnih in distribucijskih sistemov na podlagi objavljenih tarif. Zagotoviti morajo, da lahko upravičeni odjemalci pridobijo dostop do pridobivalnih cevovodnih omrežij. Poleg tega morajo opredeliti pogoje za dostop do skladiščnih objektov in skladiščne zmogljivosti plinovodov (skladiščenje plina s kompresijo v prenosnih in distribucijskih sistemih).

Dodatna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom

Z Direktivo (EU) 2019/692 naj bi odpravili ovire za dokončno oblikovanje notranjega trga z zemeljskim plinom zaradi neuporabe tržnih pravil EU za prenosne plinovode v države zunaj EU in iz njih. Spremembe, uvedene s to direktivo, naj bi zagotovile, da se bodo pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav EU, uporabljala tudi znotraj EU za prenosne plinovode v države zunaj EU in iz njih.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Veljati je začela 3. septembra 2009, države EU pa so jo morale vključiti v nacionalne zakonodaje do 3. marca 2011.

Ta direktiva je razveljavila Direktivo 2003/55/ES z dne 3. marca 2011.

OZADJE

Dve sporočili Komisije iz leta 2007 o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo in o sektorski preiskavi trgov plina in električne energije sta izpostavili neprimernost veljavnih predpisov in ukrepov v zvezi z notranjim trgom ter pokazali, da je treba sprejeti nove predpise.

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Zemeljski plin: vnetljiv plin, ki nastane v naravi pod površjem in ga večinoma sestavljajo metan in drugi ogljikovodiki ter se uporablja predvsem kot gorivo.
Ločevanje: ločevanje distribucijskih omrežij za plin od proizvodnih in dobavnih aktivnosti plinskih družb.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94–136).

Nadaljnje spremembe Direktive 2009/73/ES so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1–14).

Glej prečiščeno različico.

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Možnosti za notranji trg s plinom in električno energijo (KOM(2006) 841 končno, 10.1.2007)

Sporočilo Komisije - Preiskava na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v panogi plina in elektroenergetski panogi (Končno poročilo)(KOM(2006) 851 končno, 10.1.2007)

Zadnja posodobitev 17.05.2019

Top