EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS)

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS)

 

POVZETEK:

Direktiva 2010/13/EU o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen direktive je oblikovati in zagotoviti pravilno delovanje enotnega trga Evropske unije za avdiovizualne medijske storitve* ter hkrati prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti in zagotoviti ustrezno raven varstva potrošnikov in otrok.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva EU o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) na ravni EU ureja usklajevanje nacionalne zakonodaje o vseh avdiovizualnih medijih, tako običajno razširjanje televizijskih programov in avdiovizualne medijske storitve na zahtevo*.

Direktiva (EU) 2018/1808 spreminja in posodablja direktivo o AVMS kot del strategije o enotnem digitalnem trgu, da bi:

  • razširila nekatera pravila o avdiovizualnih storitvah na platforme za izmenjavo videov ter avdiovizualne vsebine, ki se delijo prek nekaterih storitev družbenih medijev;
  • uvedla prožnost omejitev, ki se uporabljajo za televizijo;
  • okrepila spodbujanje evropskih vsebin;
  • zaščitila otroke in učinkoviteje obravnavala sovražni govor;
  • okrepila neodvisnost nacionalnih regulativnih organov.

Države EU morajo zagotoviti svobodo sprejemanja in ne smejo omejevati prenašanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav EU. Države lahko v nekaterih okoliščinah in po posebnih postopkih uporabljajo strožja pravila od pravil iz te direktive. Nacionalni organi morajo spodbujati koregulacijo in samoregulacijo z nacionalnimi pravili ravnanja.

Oglaševanje

Avdiovizualno oglaševanje morajo biti jasno razpoznavna kot taka in ne smejo:

  • uporabljati subliminalnih tehnik;
  • ogrožati spoštovanja človekovega dostojanstva;
  • vsebovati ali spodbujati diskriminacije;
  • spodbujati vedenja, ki ogroža zdravje ali varnost;
  • spodbujati vedenja, izjemno škodljivega za varstvo okolja.

Prepovedano avdiovizualno oglaševanje vključuje:

  • cigarete in druge tobačne izdelke ter elektronske cigarete in posodice za ponovno polnjenje;
  • med vrsto drugih omejitev tudi oglaševanje alkohola, izrecno namenjeno mladoletnikom, ali spodbujanje prekomernega uživanja;
  • oglaševanje zdravil na recept in zdravljenja;
  • oglaševanje, ki izkorišča neizkušenost ali lahkovernost otrok in njihovo zaupanje odraslim, ali nepremišljeno prikazovanje mladoletnikov v nevarnih situacijah.

Dodatne zahteve vključujejo sponzorstvo in promocijsko umeščanje izdelkov, izdajatelji televizijskega programa pa imajo večjo prožnost glede časa oglaševanja z novo omejitvijo, ki je 20 % med 6.00 in 18.00 ter med 18.00 in 24.00.

Varstvo otrok

Države EU morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so programi, ki bi lahko „ogrozili telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov“, dostopni le na način, ki zagotavlja, da jih mladoletniki praviloma ne bodo mogli slišati ali videti, to pa storijo z izbiro časa razširjanja, orodji za preverjanje starosti ali drugimi tehničnimi ukrepi, ki so sorazmerni z morebitnim škodljivim učinkom. Za najbolj škodljivo vsebino, kot sta neupravičeno nasilje in pornografija, veljajo najstrožja merila.

Za mladoletniki se uporablja tudi višja raven varstva na spletu: platforme za izmenjavo videov morajo sprejeti ukrepe za varstvo mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami.

V otroških programih je prepovedano tudi promocijsko umeščanje izdelkov. Države EU bi morale spodbujati uporabo samoregulacije in koregulacije s pravili ravnanja v zvezi z neprimernim oglaševanjem hrane in pijače z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja med otroškimi programi.

Sovražni govor

Audiovizualne medijske storitve ne smejo spodbujati nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva v skladu s členom 21 Listine EU o temeljnih pravicah.

Prepovedano je tudi javno ščuvanje k storitvi terorističnega kaznivega dejanja.

Dostopnost

Ponudniki morajo zagotoviti, da se dostopnost njihovih storitev za invalidne osebe neprekinjeno in postopno izboljšuje, in se spodbujajo, da za dosego tega pripravijo akcijske načrte o dostopnosti.

Države EU morajo določiti spletno kontaktno točko za zagotavljanje informacij in prejemanje pritožb v zvezi z vprašanji dostopnosti. Invalidom morajo biti dostopne javne nujne informacije, ki se zagotavljajo prek avdiovizualnih medijskih storitev, na primer ob naravnih nesrečah.

Izmenjava videov

Ponudniki storitve platforme za izmenjavo videov* morajo sprejeti ustrezne ukrepe za varstvo mladoletnikov pred vsebino, ki bi lahko škodovala njihovemu telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju, in splošne javnosti pred spodbujanjem nasilja ali sovraštva ali javnim ščuvanjem k storitvi terorističnega kaznivega dejanja.

Ti ukrepi med drugim vključujejo:

  • mehanizme, s katerimi uporabniki označijo neskladno vsebino, in učinkovite postopke za pritožbe uporabnikov;
  • zagotovitev učinkovitih ukrepov in orodij glede medijske pismenosti ter ozaveščanje uporabnikov glede teh ukrepov in orodij.

Ponudniki storitve platforme za izmenjavo videov imajo glede oglaševanja in drugih omejitev vsebine enake obveznosti kot ponudniki avdiovizualnih storitev ob upoštevanju omejenega nadzora, ki ga lahko izvajajo nad oglaševanjem na svojih platformah, ki ga sami ne tržijo, prodajajo ali urejajo.

Spodbujanje evropskih in neodvisnih del

Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morajo imeti v svojih katalogih vsaj 30-odstotni delež evropskih del in zagotoviti, da se ta dela postavijo v ospredje.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Prvotna direktiva o AVMS se uporablja od 5. maja 2010. Spremembe, uvedene z Direktivo (EU) 2018/1808, se uporabljajo od 18. decembra 2018, države EU pa so jih morale v nacionalno pravo prenesti do 19. septembra 2020.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

KLJUČNI POJMI

Avdiovizualne medijske storitve: storitve zagotavljanja programov, pod uredniško odgovornostjo ponudnika medijskih storitev, splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje preko elektronskih komunikacijskih omrežij, ki je bodisi razširjanje televizijskih programov bodisi avdiovizualna medijska storitev na zahtevo.
Avdiovizualna medijska storitev na zahtevo: avdiovizualna medijska storitev, ki jo opravlja ponudnik medijskih storitev za gledanje programov v trenutku, ki ga izbere uporabnik in na svojo osebno zahtevo na podlagi kataloga programov, ki ga izbere ponudnik medijskih storitev.
Storitev platforme za izmenjavo videov: storitev zagotavljanja programov, videov, ki jih ustvarijo uporabniki, ali obojega splošni javnosti, za katere ponudnik platforme za izmenjavo videov nima uredniške odgovornosti, in sicer za obveščanje, zabavo ali izobraževanje preko elektronskih komunikacijskih omrežij ter katerih organiziranje določa ponudnik platforme za izmenjavo videov, med drugim s samodejnimi orodji ali algoritmi, zlasti s prikazovanjem, označevanjem in določanjem zaporedja.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1–24).

Nadaljnje spremembe Direktive 2010/13/EU so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015) 192 final z dne 6. maja 2015).

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391–407).

Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, 24.4.2002, str. 33–50).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 17.05.2019

Top