Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Pravila o pogodbah za prodajo blaga med prodajalci in potrošniki

Pravila o pogodbah za prodajo blaga med prodajalci in potrošniki

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2019/771 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen direktive je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga in hkrati visoko raven varstva potrošnikov. Zato določa nekatera skupna pravila o prodajnih pogodbah med prodajalci in potrošniki.

Ta zajemajo:

  • pravila o skladnosti blaga s pogodbo,
  • jamčevalne zahtevke v primeru neskladnosti blaga,
  • načine uveljavljanja teh jamčevalnih zahtevkov,
  • tržne garancije.

KLJUČNE TOČKE

Zakonodaja se uporablja za prodajne pogodbe* med potrošnikom in prodajalcem za dobavo blaga*.

Zakonodaja se ne uporablja za:

  • dobavo digitalne vsebine* ali digitalnih storitev*, razen če so vključene v blago ali so z njim medsebojno povezane in so potrebne, da bi blago lahko opravljalo svojo funkcijo, ter so zagotovljene z blagom v skladu s prodajno pogodbo (blago z digitalnimi elementi);
  • materialne nosilce podatkov, ki se uporabljajo izključno kot nosilci digitalne vsebine (npr. CD-ji, DVD-ji itd.).

Prodajalci morajo zagotoviti, da je dobavljeno blago skladno s prodajno pogodbo in:

  • je skladno s tem, kar je bilo pogodbeno dogovorjeno, npr. ustreza opisu, vrsti, količini in kakovosti ter ima lastnosti, kot so zahtevane v pogodbi, je primerno za dogovorjeni namen itd., in
  • je skladno z objektivnimi merili za skladnost, npr.
    • ustreza namenom, za katere se običajno uporablja blago iste vrste,
    • ustreza vzorcu ali modelu, ki ju je videl potrošnik,
    • je dobavljeno skupaj s takimi dodatki, navodili in embalažo, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, in
    • je take količine ter ima lastnosti, ki jih lahko potrošnik razumno pričakuje.

Prodajalci so odgovorni za vsako neskladnost, ki se pokaže v dveh letih od dobave. Potrošniku v prvem letu ni treba dokazati, da je napaka obstajala ob dobavi.

V primeru blaga z digitalnimi elementi:

  • morajo prodajalci potrošnika obvestiti in mu dobaviti vse posodobitve, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti tega blaga v obdobju, ki ga potrošnik lahko razumno pričakuje, razen kadar se digitalni element blaga dobavlja nepretrgano, v tem primeru pa bi bilo treba posodobitve zagotavljati v celotnem obdobju dobave;
  • so prodajalci odgovorni za vsako neskladnost, ki se pokaže v dveh letih od dobave, razen če se digitalni element dobavlja nepretrgano v daljšem obdobju, v tem primeru pa je prodajalec odgovoren v celotnem obdobju dobave.

Če ima blago napako („neskladnost“), so potrošniki upravičeni do naslednjih jamčevalnih zahtevkov:

  • izbire med brezplačnim popravilom in zamenjavo blaga v razumnem času ter brez znatnih nevšečnosti. Prodajalec lahko zagotovi drug jamčevalni zahtevek, če je izbrani nemogoč ali vključuje nesorazmerne stroške za prodajalca;
  • sorazmernega znižanja kupnine;
  • odstopa od pogodbe, razen če je napaka neznatna.

Tržne garancije:

  • so za garanta zavezujoče pod pogoji, določenimi v izjavi o tržni garanciji in s tem povezanih oglasih, kar koli od tega je ugodnejše za potrošnika;
  • morajo biti sestavljene v jasnem in razumljivem jeziku ter na način, ki je dostopen za prihodnje potrebe;
  • vključujejo:
    • potrdilo, da ima potrošnik zakonsko pravico, da zoper prodajalca v primeru napak brezplačno uveljavlja jamčevalne zahtevke,
    • ime in naslov garanta,
    • postopke za uveljavljanje in pogoje garancije.

DRŽAVE EU LAHKO:

  • iz zakonodaje izključijo rabljeno blago, ki se prodaja na javnih dražbah, in žive živali;
  • urejajo splošne vidike pogodbenega prava ali pravico do odškodnine, če jih ne zajema direktiva;
  • potrošnikom omogočijo, da izberejo posebni jamčevalni zahtevek, če se neskladnost blaga pokaže v 30 dneh od dobave, ali določijo posebna pravila o garancijah za skrite napake.

Države EU:

  • ne smejo uporabljati ukrepov, vključno z bolj ali manj strogimi določbami o varstvu potrošnikov, ki se razlikujejo od ukrepov iz direktive;
  • smejo uporabljati daljše roke za odgovornost prodajalca od rokov iz direktive;
  • lahko določijo, da mora potrošnik, da bi uveljavil svoje pravice, prodajalca o napaki obvestiti v dveh mesecih od dne, ko je opazil napako;
  • zagotovijo, da obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo;
  • obvestijo potrošnike o njihovih pravicah iz te direktive in o načinih uveljavljanja teh pravic;
  • sprejmejo in objavijo ukrepe, določene v zakonodaji, do 1. julija 2021.

Evropska komisija predloži poročilo o izvajanju direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru do 12. junija 2024.

Razveljavitev

Direktiva (EU) 2019/771 razveljavi in nadomesti Direktivo 1999/44/ES (direktiva o potrošniških prodajah in garancijah) s 1. januarjem 2022.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Države EU morajo pravila uporabljati od 1. januarja 2022.

OZADJE

  • Cilj direktive je najti ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in večjo konkurenčnostjo podjetij, obenem pa zagotavljati spoštovanje načela subsidiarnosti. Je del strategije za enotni digitalni trg, ki zagotavlja celovit okvir za omogočanje lažjega vključevanja digitalne razsežnosti v notranji trg.
  • Zakonodaja dopolnjuje Direktivo (EU) 2019/770, ki določa pravila o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev, tudi digitalne vsebine, dobavljene na materialnem nosilcu podatkov (kot so DVD-ji, CD-ji, ključki USB in pomnilniške kartice).
  • Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Prodajna pogodba: pogodba, na podlagi katere prodajalec prenese lastništvo blaga na potrošnika v zameno za kupnino.
Blago:
  • vsak premični materialni predmet, tudi voda, plin in elektrika, kadar se prodajajo v omejenem obsegu ali določeni količini;
  • vsak premični materialni predmet, ki vključuje digitalno vsebino ali digitalno storitev ali je z njo medsebojno povezan na način, da blago brez te digitalne vsebine ali digitalne storitve ne bi moglo opravljati svoje funkcije („blago z digitalnimi elementi“).
Digitalna vsebina: podatki, ki so proizvedeni in dobavljeni v digitalni obliki.
Digitalna storitev:
  • storitev, ki potrošniku omogoča ustvarjanje, obdelavo ali hrambo podatkov v digitalni obliki ali dostop do njih, ali
  • storitev, ki omogoča izmenjavo podatkov v digitalni obliki ali katero koli drugo obliko interakcije s temi podatki, ki jih naložijo ali ustvarijo potrošnik ali drugi uporabniki te storitve.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28–50).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L 136, 22.5.2019, str. 1–27).

Uredba (EU) 2017/1128 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (UL L 168, 30.6.2017, str. 1–11).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2017/1128 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12–16).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 10.09.2019

Top