EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Okrepljen schengenski informacijski sistem

Okrepljen schengenski informacijski sistem

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2018/1860 o uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

Uredba (EU) 2018/1861 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS na področju mejnih kontrol ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

Uredba (EU) 2018/1862 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

KAJ JE NAMEN TEH UREDB?

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen leta 1995 po odpravi nadzora notranjih meja v EU, je obsežna podatkovna zbirka, ki podpira nadzor zunanjih meja in sodelovanje na področju kazenskega pregona med državami pogodbenicami Schengenskega sporazuma.

Te tri uredbe so namenjene krepitvi obstoječih ukrepov v sistemu SIS II, ki je bil vzpostavljen leta 2006 in deluje od leta 2013, zlasti glede na nove izzive na področju migracij in varnosti. Nadomestile bodo veljavno zakonodajo iz uredb (ES) št. 1986/2006 in (ES) št. 1987/2006 ter Sklepa 2007/533/PNZ.

Ta povzetek opisuje, kako bo SIS deloval, ko bodo v celoti veljale tri nove uredbe.

KLJUČNE TOČKE

Struktura

SIS sestavljajo:

  • centralni sistem (centralni SIS) s
    • tehničnim podpornim delom (CS-SIS), ki vsebuje podatkovno zbirko (podatkovna zbirka SIS) in opravlja tehnični nadzor ter upravne naloge, in rezervnim CS-SIS,
    • enotnim nacionalnim vmesnikom (NI-SIS) v vsaki državi, ki ga člani uporabljajo za vnos, posodabljanje, brisanje in opravljanje poizvedb v podatkih SIS,
    • nacionalnim sistemom (N.SIS) v vsaki državi za komuniciranje s centralnim SIS, vključno z vsaj enim nacionalnim ali deljenim rezervnim N.SIS. Podatkovnih zbirk v drugih N.SIS ni mogoče preiskovati, razen če so se zadevne države dogovorile o izmenjavi podatkovne zbirke;
  • komunikacijska infrastruktura med CS-SIS, rezervnim CS-SIS in NI-SIS, ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS in njihovi izmenjavi med uradi SIRENE.

Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA):

  • izvaja tehnične rešitve za izboljšanje neprekinjene razpoložljivosti SIS;
  • lahko v izjemnih okoliščinah pripravi dodatno kopijo podatkovne zbirke SIS;
  • mora najpozneje 28. decembra 2019 predložiti poročilo o možnostih za tehnične rešitve, ki vsebuje neodvisno oceno učinka in analizo stroškov in korist;
  • objavi seznam uradov N.SIS in uradov SIRENE.

Postopkovna pravila določajo:

  • razpisi ukrepov* bi se morali v SIS hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za izpolnitev namena, in bi jih bilo treba izbrisati po izpolnitvi namena;
  • razpise ukrepov je treba pregledati v določenih obdobjih. Država članica se lahko nato odloči, da jih podaljša, v nasprotnem primeru pa se samodejno izbrišejo. Obdobja pregleda so:
    • 5 let: osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve, in pogrešane osebe, ki jih je morda treba zaščititi,
    • 3 leta: osebe, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in neznane iskane osebe,
    • 1 leto: otroci, za katere obstaja tveganje, ranljive osebe, ki jim je treba preprečiti potovanje, in osebe zaradi prikritih, poizvedovalnih ali namenskih kontrol,
    • 10 let: predmeti zaradi prikritih, poizvedovalnih ali namenskih kontrol ali zaradi zasega ali za uporabo kot dokaz v kazenskih postopkih;
  • kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem. Te so oblikovane za pomoč pri hitrih odločitvah končnih uporabnikov. Vključujejo minimalne zahteve (priimek, datum rojstva, razlog za razpis ukrepa in ukrep, ki ga je treba sprejeti) in druge podatke, kot so vrsta kaznivega dejanja, fotografski in daktiloskopski* podatki, če so na voljo;
  • uporaba biometričnih in daktiloskopskih podatkov mora biti skladna s pravom EU in temeljnimi pravicami ter izpolnjevati minimalne standarde kakovosti in tehnične specifikacije;
  • zadeva mora biti primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se zahteva razpis ukrepa v SIS, na primer razpis ukrepa v zvezi s terorističnim dejanjem izpolnjuje ta merila;
  • samo država članica izdajateljica sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke v SIS;
  • država, ki meni, da ukrepanje v zvezi z razpisom ukrepa ne bi bilo združljivo z njenim nacionalnim pravom, mednarodnimi obveznostmi ali bistvenimi interesi, lahko razpisu ukrepa doda označitev*. To pomeni, da na svojem ozemlju ne bo ukrepala.

Stroški:

  • proračun EU krije stroške delovanja, vzdrževanja in razvoja centralnega SIS ter komunikacijske infrastrukture,
  • države schengenskega območja krijejo stroške delovanja, vzdrževanja in razvoja svojih N.SIS.

Kategorije razpisov ukrepov v skladu z uredbo

Uredba (EU) 2018/1860 krepi izvrševanje evropske politike vračanja in zmanjšuje spodbude za nezakonito priseljevanje v EU:

  • določa splošne pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov ter izmenjavo dopolnilnih informacij o državljanih držav zunaj EU, ki so jim bile izdane odločbe o vrnitvi*;
  • od nacionalnih organov zahteva, da razpise ukrepov vnesejo takoj ob izdaji odločbe o vrnitvi;
  • vzpostavlja usklajene postopke za:
    • kategorije podatkov, ki jih je treba vključiti v razpis ukrepa,
    • preverjanje, ali je bila odločba o vrnitvi izpolnjena, in, če ni bila, nadaljnje ukrepanje zadevnih organov,
    • hrambo in izbris razpisov ukrepov, s čimer se zagotovi, da med odhodom državljana države zunaj EU in aktivacijo prepovedi vstopa ni časovne vrzeli,
    • obvezno posvetovanje med nacionalnimi organi pred:
      • odobritvijo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno prebivanje državljana države zunaj EU, za katerega je izdan razpis ukrepa vrnitve v drugi državi EU,
      • vnosom razpisa ukrepa o odločbi o vrnitvi, če oseba zakonito prebiva drugje v EU.

Uredba (EU) 2018/1861 zajema uporabo SIS za prepovedi vstopa in mejne kontrole:

  • določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov ter izmenjavo dopolnilnih informacij* o državljanih držav zunaj EU, ki jim je zavrnjen vstop ali pravica do prebivanja v EU;
  • uvaja usklajene postopke za:
    • kategorije podatkov, ki jih je treba vključiti v razpis ukrepa,
    • obvezen vnos razpisa ukrepa, kadar se državljanu države zunaj EU zavrne vstop ali pravica do prebivanja, ker predstavlja varnostno grožnjo ali mu je bil izdan omejevalni ukrep, ki prepoveduje vstop v državo EU ali tranzit preko nje,
    • državljane držav zunaj EU s pravico do prostega gibanja znotraj EU,
    • obvezno posvetovanje nacionalnih organov pred odobritvijo ali podaljšanjem dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno prebivanje državljanu države zunaj EU, ki mu je bila zavrnjena pravica do vstopa v drugo državo EU ali prebivanja v njej;
  • državljanom držav zunaj EU zagotavlja pravico do obveščanja v pisni obliki, če je zanje izdan razpis ukrepa.

Uredba 2018/1862 izboljšuje in razširja uporabo SIS za sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi:

  • določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS za osebe in predmete ter za izmenjavo dopolnilnih informacij in podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;
  • zajema postopke v zvezi z razpisi ukrepov za:
    • osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve,
    • pogrešane osebe,
    • ranljive osebe, ki jim je treba preprečiti potovanje bodisi zaradi njihove lastne zaščite bodisi zaradi preprečitve grožnje javnemu redu ali varnosti,
    • otroke, pri katerih obstaja tveganje zlasti ugrabitve, trgovine z ljudmi ali sodelovanja v terorizmu,
    • posameznike, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku kot priče ali ki jim je bil vročen poziv v zvezi s kazenskim postopkom,
    • neznane iskane osebe za namene identifikacije,
    • prikrite ali namenske kontrole in poizvedbe za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, izvrševanje kazenske sodbe ali preprečevanje ogrožanja javne varnosti,
    • predmete zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih, zlasti zlahka prepoznavne predmete, kot so avtomobili, plovila, zrakoplovi, strelno orožje, identifikacijski dokumenti in bankovci.

Pravice do podatkov

Posamezniki imajo pravico:

  • vedeti, ali se njihovi osebni podatki obdelujejo, za kakšen namen in pod katerimi pogoji,
  • vložiti pritožbo pri nadzornem organu,
  • do popravka netočnih osebnih podatkov brez odlašanja,
  • do izbrisa osebnih podatkov, če njihova uporaba ni več potrebna ali je bila njihova obdelava nezakonita,
  • vložiti tožbo, s katero zahtevajo dostop do informacij, popravek, izbris ali pridobitev informacij ali pridobitev odškodnine za razpis ukrepa, ki se nanaša nanje,
  • do odškodnine od države članice za vso premoženjsko ali nepremoženjsko škodo, ki jo utrpijo zaradi nezakonite obdelave svojih osebnih podatkov.

Vlade držav, vključenih v SIS:

  • so zavezane izvrševanju sodb o pravicah do varstva podatkov,
  • letno poročajo Evropskemu odboru za varstvo podatkov o številu prejetih zahtevkov za dostop do podatkov in popravek netočnih podatkov ter številu sodnih primerov in njihovem izidu.

Neodvisni nadzorni organi spremljajo zakonitost nacionalne obdelave osebnih podatkov v SIS; Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/1725, opravlja enako nalogo za agencijo eu-LISA. Oba sodelujeta, da se zagotovi usklajen nadzor SIS.

  • Podatki, ki se obdelujejo v SIS, in povezane dopolnilne informacije se ne smejo prenašati ali dati na razpolago državam zunaj EU ali mednarodnim organizacijam.
  • Uredba (EU) 2018/1725 se uporablja za osebne podatke, ki jih obdelujejo agencija eu-LISA, Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Eurojust.
  • Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva (EU) 2016/680 se uporabljata za osebne podatke, ki jih obdelujejo pristojni nacionalni organi in službe.

Dostop do podatkov v SIS imajo:

  • nacionalni organi, pristojni za:
    • mejne kontrole, policijske in carinske kontrole,
    • preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali preganjanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj,
    • odločanje, tudi o dovoljenih za prebivanje in vizumih za dolgoročno bivanje, o vstopu, prebivanju in vračanju državljanov držav zunaj EU,
    • varnostne kontrole državljanov držav zunaj EU, ki zaprosijo za mednarodno zaščito,
    • odločanje o naturalizaciji,
    • javni pregon v kazenskih postopkih in za sodne preiskave,
    • izdajo potrdil o registraciji vozil, plovil, zrakoplovov in strelnega orožja;
  • agencije EU v nadaljevanju imajo pravico dostopa do podatkov in opravljanje poizvedb v SIS, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih obveznosti. Kadar na podlagi poizvedbe v SIS odkrijejo razpis ukrepa, o tem obvestijo državo članico izdajateljico. Ne smejo povezovati delov SIS ali prenašati kakršnih koli podatkov iz njega v svoj sistem;
    • Europol: sme dostopati do vseh podatkov, ne samo do nekaterih kot prej. Države, vključene v SIS, morajo obvestiti agencijo za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj o vseh zadetkih ali razpisih ukrepov v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji;
    • Eurojust, ki je pristojen za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah;
    • Evropska agencija za mejno in obalno stražo, skupine, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in podporne skupine za upravljanje migracij.

Evropska komisija vsakih pet let oceni uporabo SIS s strani teh agencij.

Naloge

Vsaka država, vključena v SIS:

  • zagotavlja, da so podatki točni, posodobljeni ter zakonito vneseni in shranjeni v SIS, in spoštuje splošna pravila za obdelavo podatkov;
  • vzpostavi, upravlja, vzdržuje in razvija svoj N.SIS v skladu s splošnimi standardi, protokoli in tehničnimi postopki ter ga poveže z NI-SIS;
  • zagotavlja neprekinjeno razpoložljivost podatkov SIS končnim uporabnikom;
  • posreduje svoje razpise ukrepov prek N.SIS;
  • določi urad N.SIS, katerega glavna naloga je zagotoviti nemoteno delovanje in varnost N.SIS, dostop pristojnih organov do SIS, splošno skladnost z uredbo in ustrezno razpoložljivost SIS končnim uporabnikom;
  • imenuje nacionalni organ (urad SIRENE) kot enotno kontaktno točko, ki deluje 24 ur na dan 7 dni v tednu in zagotavlja izmenjavo in razpoložljivost vseh dopolnilnih informacij o razpisanih ukrepih ter omogoča nadaljnje ukrepe;
  • sprejme varnostni načrt, načrt za neprekinjeno delovanje in načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih za zaščito podatkov in preprečitev nepooblaščenega dostopa;
  • uporablja pravila o poslovni skrivnosti in zaupnosti ter tudi pozorno spremlja zunanje izvajalce. Zasebnim podjetjem in organizacijam je prepovedano operativno upravljanje N.SIS;
  • vodi elektronske dnevnike, ki se običajno izbrišejo po treh letih, o razpisih ukrepov, dostopu do osebnih podatkov in njihovi izmenjavi zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb in zagotavljanja celovitosti in varstva podatkov;
  • izvaja nacionalni program usposabljanja za SIS za osebje z dostopom do SIS o varnosti podatkov, temeljnih pravicah, vključno z varstvom podatkov, ter o pravilih in predpisih za obdelavo podatkov.

Komisija:

  • sprejema izvedbene in delegirane akte o tehničnih vidikih SIS in jih po potrebi posodablja;
  • ima na podlagi Uredbe (EU) št. 1053/2013 splošno usklajevalno vlogo za ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, ki ga izvaja z vladami EU, da zagotovi celovito uporabo schengenskih pravil na nacionalni ravni. To vključuje oceno SIS;
  • do 28. decembra 2019 in nato vsako leto, dokler ne sprejme sklepa, v katerem določi datum začetka delovanja SIS, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in vladam EU o stanju priprav na celovito izvajanje posodobljene uredbe 2018/1862 o SIS;
  • tri leta od začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka štiri leta izvede celovito oceno centralnega SIS ter izmenjave dopolnilnih informacij med nacionalnimi organi, vključno z oceno sistema za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) in informacijskih kampanj o SIS.

Agencija eu-LISA je pristojna za:

  • centralni SIS: njegovo operativno upravljanje, vključno s preverjanjem kakovosti podatkov v njem, in vse naloge, ki so potrebne, da se zagotovi njegovo celoletno delovanje 24 ur na dan 7 dni v tednu;
  • komunikacijsko infrastrukturo: ključni vidiki, zlasti nadzor, varnost, usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudniki ter proračunska in pogodbena vprašanja;
  • urade SIRENE: usklajevanje, upravljanje in podpiranje testiranja, vzdrževanje in posodabljanje tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih informacij med uradi in komunikacijske infrastrukture ter upravljanje tehničnih sprememb;
  • sprejemanje potrebnih ukrepov za zaščito podatkov in preprečevanje nepooblaščenega dostopa ali uporabe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih za centralni SIS in komunikacijsko infrastrukturo;
  • uporabo poslovne skrivnosti in pravil o zaupnosti ter vodenje elektronskih dnevnikov pod enakimi pogoji kot nacionalni organi;
  • javno objavo seznama nacionalnih organov, ki so pooblaščeni za opravljanje poizvedb v podatkih v SIS, v Uradnem listu EU;
  • pripravo dnevnih, mesečnih in letnih statističnih podatkov o številu evidenc na kategorijo razpisov ukrepov, pri tem pa ne uporablja nobenih osebnih podatkov. Njena poročila se javno objavijo.

Informacijska kampanja

  • Kampanjo vodi Komisija v sodelovanju z nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Izvajati se začne ob začetku veljavnosti zakonodaje in se redno ponavlja, da se javnost obvesti o:
    • ciljih SIS,
    • podatkih, shranjenih v njem,
    • organih z dostopom do njega,
    • pravicah posameznikov v zvezi z osebnimi podatki.
  • Komisija vzdržuje spletno mesto, na voljo javnosti za vse relevantne informacije v zvezi s SIS.
  • Države EU morajo v sodelovanju s svojimi nadzornimi organi obveščati javnost o SIS.

OD KDAJ SE TE UREDBE UPORABLJAJO?

Uporabljati se bodo začele postopno, v celoti pa se bodo uporabljale najkasneje od 28. decembra 2021. Komisija določi datum po preverjanju izpolnjevanja naslednjih pogojev:

  • sprejeti so bili izvedbeni akti,
  • nacionalni organi so sprejeli potrebne ureditve za obdelavo podatkov v SIS in izmenjavo dopolnilnih informacij,
  • agencija eu-LISA je uspešno zaključila vsa testiranja.

OZADJE

KLJUČNI POJMI

Razpis ukrepa: niz podatkov, ki organom omogoča identifikacijo osebe ali predmeta in ustrezno ukrepanje.
Daktiloskopski podatki: podatki o odtisih dlani in prstnih odtisih.
Označitev: začasna odložitev veljavnosti razpisa ukrepa na nacionalni ravni.
Odločbe o vrnitvi: sodna ali upravna odločba, izdana državljanu države zunaj EU, za katerega se meni, da prebiva nezakonito in bi se moral vrniti v svojo matično državo.
Dopolnilne informacije: informacije, ki niso del podatkov v razpisu ukrepa, shranjenih v SIS, so pa povezane z njimi.

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1–13).

Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14–55).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/1861 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56–106).

Glej prečiščeno različico.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21).

Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1–76).

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27–37).

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98–107).

Schengenski pravni red, kot je naveden v členu 1(2) Sklepa Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 (UL L 239, 22.9.2000, str. 1–473).

Zadnja posodobitev 04.05.2020

Top