EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Pospešitev digitalne preobrazbe uprav v EU – akcijski načrt za obdobje 2016–2020

 

POVZETEK:

Sporočilo Evropske komisije (COM(2016) 179 final) – Evropski akcijski načrt za e-upravo

Člen 197 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)

Člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA TER ČLENA POGODBE IN ČLENA LISTINE?

Evropska komisija od leta 2005 sprejema evropske akcijske načrte za e-upravo, da bi prispevala k načrtu modernizacije javnega sektorja po vsej EU. Namen je podpreti evropsko usklajevanje, sodelovanje in skupne ukrepe na področju e-uprave.

Cilj zadnjega akcijskega načrta je zagotoviti podporo upravnim postopkom zaradi izboljšanja kakovosti storitev in povečanja učinkovitosti s popolnim izkoriščanjem digitalne tehnologije. Obenem si s hitrejšimi, lažjimi in cenejšimi stiki prizadeva za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državljane, kar prinaša še dodatne gospodarske in družbene koristi.

EU lahko v skladu s členom 197 PDEU podpre prizadevanja držav EU za izboljšanje zmogljivosti njihovih uprav za izvajanje prava EU.

V skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ima vsaka oseba pravico:

  • da organi EU njene zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, vključno s pravico, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene,
  • do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti.

KLJUČNE TOČKE

Akcijski načrt usmerja vizija, da bi do leta 2020 morale biti javne uprave in institucije v EU odprte, učinkovite in vključujoče ter da bi morale vsem državljanom in podjetjem zagotavljati brezmejne, personalizirane, uporabniku prijazne in digitalne javne storitve.

Za oblikovanje in zagotavljanje boljših storitev se glede na potrebe in zahteve državljanov in podjetij uporabljajo inovativni pristopi. Javne uprave za svojega medsebojnega sodelovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja novo digitalno okolje.

Cilj tega akcijskega načrta je združiti prizadevanja za odpravo obstoječih digitalnih ovir za enotni digitalni trg. Akcijski načrt nima namenskega proračuna, vendar pomaga pri usklajevanju virov, ki so na voljo državam EU v okviru različnih programov EU. Pobude znotraj načrta temeljijo na naslednjih načelih:

  • privzeta digitalnost: storitve se v prvi vrsti zagotavljajo digitalno, šele nato prek enotne kontaktne točke;
  • načelo „samo enkrat“: zagotavljanje, da državljanom in podjetjem istega podatka javni upravi ni treba predložiti večkrat;
  • vključenost in dostopnost: digitalne javne storitve, ki so vključujoče in zadovoljujejo različne potrebe, kot so na primer potrebe invalidov;
  • odprtost in preglednost: javne uprave izmenjujejo informacije in podatke ter omogočajo državljanom in podjetjem dostop do njihovih podatkov, pri čemer sodelujejo s podjetji in drugimi pri oblikovanju storitev;
  • čezmejnost: digitalne javne storitve so na razpolago čezmejno, s čimer se prepreči nadaljnja razdrobljenost in zagotovi mobilnost znotraj enotnega trga EU;
  • interoperabilnost: storitve so oblikovane tako, da delujejo nemoteno po vsem enotnem trgu in prek organizacij;
  • verodostojnost in varnost: s pobudami preseči zgolj pravno skladnost v zvezi z varstvom podatkov, zasebnostjo in varnostjo IT.

Akcijski načrt z dvajsetimi točkami je organiziran v treh stebrih in določa rok za dokončanje vsakega ukrepa.

Steber I: posodobitev javne uprave z IKT

Cilj ukrepov v tem stebru je izboljšati učinkovitost in uspešnost javnih uprav, kar je še vedno ključno v sedanjih gospodarskih razmerah in okviru proračunskega varčevanja, pri čemer bi se uporabila ključna digitalna orodja:

1. 2019: podpora popolnemu prehodu držav EU na e-javna naročila in uporabi pogodbenih registrov;

2. 2016: pospešitev uvajanja storitev eIDAS;

3. 2018: zagotoviti trajnost čezmejne infrastrukture digitalnih storitev;

4. 2016–2019: predstavitev revidirane različice evropskega okvira interoperabilnosti in podpora njegovemu uvajanju s strani držav EU;

5. 2017: uskladitev razvoja prototipa za evropski katalog standardov IKT za javna naročila;

6. 2016–2019: postopna uvedba načel „privzeto digitalno“ in „samo enkrat“, izdajanja e-računov in e-javnega naročanja ter ocena možnega izvajanja načela „brez podedovanega“.

Steber II: omogočanje čezmejne mobilnosti z digitalnimi javnimi storitvami

Primerjalne ocene e-uprave v zadnjih letih kažejo, da storitve znotraj EU močno zaostajajo za nacionalnimi storitvami in da sta razpoložljivost ter kakovost storitev, ki so na voljo nerezidentom, neustrezni. Študij v drugi državi lahko še vedno na primer vključuje postopke vlaganja prijav v papirni obliki ter osebnih razgovorov pred vpisom.

Cilj ukrepov v tem stebru je olajšati čezmejno mobilnost in dostop do digitalnih javnih storitev za državljane in podjetja v interoperabilni EU:

7. 2017: predstaviti predlog enotnega digitalnega portala;

8. 2016: iz portala evropskega e-pravosodja ustvariti enotno kontaktno točko za podatke;

9. 2017: obvezna povezava med vsemi poslovnimi registri držav EU;

10. 2019: dodaten razvoj elektronskega povezovanja registrov nesolventnosti;

11. 2017: predstavitev pobude za digitalne rešitve v vseh fazah življenjskega cikla podjetja;

12. 2016: razširitev enotnega mehanizma za elektronsko registracijo in plačilo DDV;

13. 2016: začetek izvajanja pilotnega projekta o načelu „samo enkrat“ za podjetja;

14. 2018: vzpostavitev enotnega mehanizma poročanja v pomorskem prometu in digitalizacija prevoznih e-dokumentov;

15. 2019: dokončanje vzpostavitve elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti;

16. 2017: nadaljnji razvoj evropskega portala za zaposlitveno mobilnost EURES;

17. 2016–2018: podpora državam EU pri razvoju čezmejnih storitev e-zdravja.

Steber III: olajšanje digitalne interakcije med državljani in podjetji

Cilj ukrepov v tem stebru je izboljšati uvajanje digitalnih javnih storitev s strani državljanov in podjetij. Namen tega je izboljšati uporabniško izkušnjo, na primer s personalizacijo, in obenem upoštevati zasebnost in varnost podatkov. To je mogoče doseči z vključevanjem samih uporabnikov v oblikovanje, proizvodnjo in zagotavljanje javnih storitev.

Nekateri najvplivnejši ukrepi so uvajanje storitev elektronske identifikacije in storitev zaupanja (storitev eIDAS), izvajanje načela „samo enkrat“ in ponovna uporaba gradnikov infrastrukture digitalnih storitev za čezmejne javne storitve. Nekateri ukrepi se zlasti nanašajo na digitalno preoblikovanje Komisije.

Ukrepi v tem stebru vključujejo:

18. 2019: ocenjevanje možnosti čezmejne uporabe načela „samo enkrat“ za državljane;

19. 2016–2020: pospešitev uporabe podatkovne infrastrukture direktive INSPIRE;

20. 2018: preoblikovanje spletnih mest EU, da bi se spodbudilo sodelovanje državljanov in podjetij v programih in politiki.

Za dosego teh ciljev in prilagajanje hitro spreminjajočemu se tehnološkemu okolju so lahko potrebni tudi dodatni ukrepi.

Komisija je tudi vzpostavila usmerjevalni odbor za akcijski načrt za e-upravo, ki je sestavljen iz predstavnikov EU za uskladitev dejanskega izvajanja in spremljanja ukrepov akcijskega načrta ter oceno in izbiro novih ukrepov.

Čeprav načrt ne bo imel namenskega proračuna, bo prejel finančna sredstva iz različnih programov EU. Finančna sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov EU so pogojena s tem, ali zadevne države spoštujejo postopke gospodarskega upravljanja EU.

OZADJE

Digitalna preobrazba uprave prispeva k olajšanju stikov podjetij z javnimi upravami v EU, da se lahko enostavno vključijo v nove trge. Zmanjšuje tudi upravno breme za državljane, ki želijo živeti, delati, študirati ali se upokojiti v drugi državi EU.

Digitalne javne storitve so ključne za zmanjšanje upravnih bremen za državljane in podjetja s hitrejšimi, lažjimi in cenejšimi stiki z javnimi organi.

Cilj akcijskega načrta za e-upravo za obdobje 2016–2020 je obravnavati težave, s katerimi se spopadajo državljani, podjetja in javne uprave, in sicer s strateškimi cilji, določenimi v strategiji za enotni digitalni trg za Evropo:

  • 1.

    modernizacija javne uprave;

  • 2.

    doseganje čezmejne interoperabilnosti in

  • 3.

    omogočanje lažjih stikov z državljani.

Dinamičen akcijski načrt

Srednjeročna ocena akcijskega načrta za e-upravo za obdobje 2011–2015 vsebuje priporočilo, naj se sedanji akcijski načrt odmakne od petletne statične pobude k prožnejšemu in iterativnemu pristopu. Dinamičen razvoj akcijskega načrta za e-upravo podpira digitalna platforma za sodelovanje, tj. eGovernment4EU. Ta platforma zbira konkretne zamisli glede ukrepov od vseh zainteresiranih strani. Pri srednjeročnem pregledu digitalnega enotnega trga 5 so bili novi ukrepi že vključeni v akcijski načrt, vendar jih je mogoče dodati še več.

Zunaj akcijskega načrta

Ministrska izjava o e-upravi iz Talina iz leta 2017 je močna politična zaveza evropskih držav (držav EU in Efte) k nadaljnji pospešitvi digitalne preobrazbe uprav v skladu z načeli akcijskega načrta o e-upravi. Pri tem priznava vlogo evropskega akcijskega načrta za e-upravo iz leta 2016 in obenem poziva k postavitvi temeljev za nadaljnji digitalni razvoj in skupne ukrepe po letu 2020 z razširitvijo digitalizacije na vsa področja politike in zagotavljanjem, da so v središču storitev končni uporabniki.

Več informacij je na voljo na straneh:

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Naslov XXIV – Upravno sodelovanje – Člen 197 (UL C 202, 7.6.2016, str. 136).

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije – Naslov V – Pravice državljanov – Člen 41 – Pravica do dobrega upravljanja (UL C 202, 7.6.2016, str. 401–402).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016-2020 – Pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016) 179 final z dne 19. aprila 2016).

Zadnja posodobitev 03.04.2018

Top