Poslovnik Evropske centralne banke

KLJUČNE TOČKE

Svet ECB

• Svet ECB sestavljajo:
  • šest članov Izvršilnega odbora in
  • guvernerji nacionalnih centralnih bank iz držav euroobmočja.
• Svet ECB se sestaja dvakrat mesečno. Seje lahko sklicuje tudi predsednik na zahtevo vsaj treh članov.
• Udeležijo se jih lahko samo njegovi člani, predsednik Sveta Evropske unije in član Evropske komisije. Vsakega guvernerja ponavadi lahko spremlja ena oseba.
• Za izvedbo glasovanja je potrebna sklepčnost dveh tretjin članov z glasovalnimi pravicami.
• Predsednik lahko izvede tajno glasovanje v Svetu ECB na zahtevo vsaj treh članov. Odločitve se lahko sprejmejo s pisnim postopkom, razen če nasprotujejo vsaj trije člani.
• Svet ECB lahko ustanavlja in razpusti odbore za pomoč organom odločanja ECB pri delu.
• Svet ECB sprejema predpise, smernice, sklepe, priporočila in mnenja ECB. Nekatere naloge lahko prenese na Izvršilni odbor za izvajanje predpisov in smernic.

Izvršilni odbor

• Izvršilni odbor sprejema navodila ECB. V določenih okoliščinah lahko sprejema tudi sklepe, priporočila in mnenja.
• Izvršilni odbor odloča o številu, imenu in pristojnosti posameznih delovnih enot ECB. O takšnih odločitvah, ki se objavijo, se Izvršilni odbor posvetuje s Svetom ECB.

Razširjeni svet ECB

• Razširjeni svet ECB lahko Svetu ECB predloži pripombe glede določenih zadev, vključno s priporočili, ki se nanašajo na področje statistike, letnim poročilom in pogoji zaposlovanja osebja.

Sklep 2004/257/ES je bil večkrat spremenjen:

• S Sklepom 2009/328/EC se uvede sistem rotacije, v skladu s katerim si guvernerji nacionalnih centralnih bank izmenjujejo glasovalne pravice v Svetu ECB.
• Sklep 2014/179/EU zahteva, naj Svet ECB sprejme in dopolni poslovnik za svoje člane in namestnike in ustanovi revizijsko komisijo na visoki ravni, da se okrepijo notranje in zunanje ravni nadzora, s čimer se bo izboljšalo korporativno upravljanje ECB.
• Sklep (EU) 2015/716 usklajuje odločitev z Uredbo (EU) št. 1024/2013, ki določa ECB posebne naloge v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. Sklep pojasnjuje primere, v katerih se odločitve lahko sprejemajo po pisnem postopku.
• Sklep (EU) 2016/1717 se nanaša na pravne akte, kot so smernice in navodila ECB, ter načine njihovega sporočanja nacionalnim centralnim bankam in organom. Odločitve ECB, naslovljene na nadzorovane subjekte ali subjekte, ki so vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij, in sklepe o naložitvi sankcij tretjim osebam bi moral podpisovati sekretar Sveta ECB (namesto predsednika ECB z naslovniki), s čimer overi skladnost z odločitvijo Sveta ECB.