EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document DD_2004_11_059_SL_TOC

Uradni list Evropske unije
Posebna izdaja 2004
11.Zunanji odnosi
Zvezek 59

  The HTML format is unavailable in your User interface language.

31.12.1994   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/2


EVROPSKI SPORAZUM

o pridružitvi med Evropskimi gospodarskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Romunijo na drugi strani (1)

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO in Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu „države članice“ in

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani

ter ROMUNIJA

na drugi strani SO SE –

OB UPOŠTEVANJU pomena obstoječih tradicionalnih vezi med Skupnostjo, njenimi državami članicami in Romunijo ter njihovih skupnih vrednot,

OB PRIZNAVANJU, da želita Skupnost in Romunija te vezi okrepiti in vzpostaviti tesne in trajne odnose, ki temeljijo na vzajemnosti in ki bi Romuniji omogočili sodelovanje v procesu evropskega povezovanja in tako okrepili in razširili odnose, ki so bili v preteklosti vzpostavljeni zlasti s Sporazumom o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanim 22. oktobra 1990,

OB UPOŠTEVANJU možnosti za novo kakovost odnosov, ki jo prinaša nastanek nove demokracije v Romuniji,

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti Skupnosti in njenih držav članic ter Romunije krepitvi političnih in gospodarskih svoboščin, ki sestavljajo temelj pridružitve,

OB PRIZNAVANJU potrebe, da Romunija ob pomoči Skupnosti nadaljuje in dokonča prehod v nov politični in gospodarski sistem, ki spoštuje pravno državo in človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, temelji na večstrankarskem sistemu s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ter zagotavlja gospodarsko liberalizacijo z namenom vzpostavitve tržnega gospodarstva,

OB UPOŠTEVANJU trdne zavezanosti Skupnosti in njenih držav članic ter Romunije celotni uveljavitvi vseh načel in določb iz Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), iz sklepnih dokumentov madridskega in dunajskega sestanka, iz Pariške listine za novo Evropo, iz dokumenta Helsinške konference KVSE „Izzivi sprememb“ ter iz Evropske energetske listine,

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti tega sporazuma za vzpostavitev in krepitev sistema stabilnosti v Evropi, ki temelji na sodelovanju in za katerega predstavlja Skupnost enega od temeljev,

V PREPRIČANJU, da bi bilo treba ustvariti povezavo med popolno uresničitvijo pridružitve na eni strani in nadaljevanjem dejanske izvedbe političnih, gospodarskih in pravnih reform v Romuniji na drugi strani, kakor tudi uvesti dejavnike, ki so potrebni za sodelovanje in dejansko približevanje med sistemi pogodbenic, zlasti v luči sklepov Bonske konference KVSE,

V ŽELJI, da vzpostavijo in razvijajo reden politični dialog o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da zagotovi odločno podporo izvajanju reform in pomaga Romuniji premagovati gospodarske in socialne posledice strukturnega prilagajanja,

NADALJE OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da vzpostavi načine sodelovanja ter gospodarsko, tehnično in finančno pomoč na globalni in večletni podlagi,

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti Skupnosti in Romunije prosti trgovini in zlasti skladnosti s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini,

ZAVEDAJOČ SE potrebe po oblikovanju potrebnih pogojev za svobodo ustanavljanja, svobodo opravljanja storitev in prosti pretok kapitala,

OB UPOŠTEVANJU gospodarskih in socialnih razlik med Skupnostjo in Romunijo ter ob priznavanju, da bi bilo treba cilje te pridružitve doseči z ustreznimi določbami tega sporazuma,

PREPRIČANE, da bo ta sporazum ustvaril novo vzdušje za njihove gospodarske odnose in zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki so neobhodno potrebne za gospodarsko prestrukturiranje in tehnološko posodobitev,

V ŽELJI, da vzpostavijo kulturno sodelovanje in razvijajo izmenjavo informacij,

OB PRIZNAVANJU dejstva, da je končni cilj Romunije postati članica Skupnosti in da bo ta pridružitev po mnenju pogodbenic Romuniji pomagala doseči ta cilj,

ZA KRALJEVINO BELGIJO:

Willy CLAES,

minister za zunanje zadeve;

ZA KRALJEVINO DANSKO:

Niels Helveg PETERSEN,

minister za zunanje zadeve;

ZA ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO:

Klaus KINKEL,

zvezni minister za zunanje zadeve;

ZA HELENSKO REPUBLIKO:

Michel PAPACONSTANTINOU,

minister za zunanje zadeve;

ZA KRALJEVINO ŠPANIJO:

Javier SOLANA,

minister za zunanje zadeve;

ZA FRANCOSKO REPUBLIKO:

Roland DUMAS,

Ministre d'Etat,

minister za zunanje zadeve;

ZA IRSKO:

Dick SPRING,

minister za zunanje zadeve;

ZA ITALIJANSKO REPUBLIKO:

Eimilio COLOMBO,

minister za zunanje zadeve;

ZA VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG:

Jacques POOS,

minister za zunanje zadeve;

ZA KRALJEVINO NIZOZEMSKO:

P. KOOIJMANS,

minister za zunanje zadeve;

ZA PORTUGALSKO REPUBLIKO:

J. M. DURAO BARROSO,

minister za zunanje zadeve;

ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE:

Douglas HURD,

minister za zunanje zadeve;

ZA EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOST, EVROPSKO SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO IN EVROPSKO SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO:

Niels Helveg PETERSEN,

minister za zunanje zadeve kraljevine Danske,

vršilec dolžnosti predsednika Sveta Evropskih skupnosti;

Leon BRITTAN,

član Komisije;

H. van den BROEK,

član Komisije;

ZA ROMUNIJO:

Nicolae VACAROIU,

ministrski predsednik;

Teodor Viorel MELESCANU,

Ministre d'Etat,

minister za zunanje zadeve;

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani. Cilji tega pridružitvenega razmerja so:

zagotoviti primeren okvir za politični dialog med pogodbenicami, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov,

spodbujati širitev trgovine in skladnih gospodarskih odnosov med pogodbenicami in na ta način pospeševati gospodarski razvoj v Romuniji,

zagotoviti podlago za gospodarsko, socialno, finančno in kulturno sodelovanje,

podpirati prizadevanja Romunije za razvoj njenega gospodarstva ter za dokončno preoblikovanje v tržno gospodarstvo in za utrditev demokracije,

vzpostaviti ustrezne institucije za zagotavljanje učinkovitosti pridružitve,

zagotoviti okvir za postopno vključitev Romunije v Skupnost. V ta namen si bo Romunija prizadevala za izpolnitev potrebnih pogojev.

NASLOV I

POLITIČNI DIALOG

Člen 2

Pogodbenici vzpostavita reden politični dialog, ki ga razvijata in krepita. Ta dialog spremlja in utrjuje približevanje med Skupnostjo in Romunijo, podpira politične in gospodarske spremembe, ki potekajo v tej državi ter prispeva k vzpostavljanju novih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja. Politični dialog:

bo olajšal polno vključitev Romunije v skupnost demokratičnih držav in njeno postopno približevanje Skupnosti. Gospodarsko približevanje, predvideno v tem sporazumu, bo privedlo do večjega političnega zbliževanja,

bo omogočil pospešeno zbliževanje stališč glede mednarodnih vprašanj in zlasti glede zadev, ki bi lahko bistveno vplivale na eno ali drugo pogodbenico,

bo prispeval k zbliževanju stališč pogodbenic glede varnostnih vprašanj in krepil varnost in stabilnost v celotni Evropi.

Člen 3

1.   Ustrezna posvetovanja med pogodbenicama potekajo na najvišji politični ravni.

2.   Politični dialog na ministrski ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta. Ta ima splošne pristojnosti za vse zadeve, ki bi mu jih pogodbenici želeli predložiti v obravnavo.

Člen 4

Pogodbenici vzpostavita druge postopke in mehanizme političnega dialoga, zlasti v naslednjih oblikah:

sestanki na ravni visokih uradnikov (političnih direktorjev) med uradniki Romunije na eni strani in predsedstvom Sveta Evropskih skupnosti in Komisije Evropskih skupnosti na drugi strani,

s polno uporabo diplomatskih poti,

z vključitvijo Romunije v skupino držav, ki prejemajo redne informacije o vprašanjih, obravnavanih v okviru evropskega političnega sodelovanja, kot tudi z izmenjavo informacij z namenom, da se dosežejo cilji, določeni v členu 2,

z vsemi drugimi sredstvi, ki bi prispevala k utrjevanju, razvoju in krepitvi tega dialoga.

Člen 5

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Pridružitvenega parlamentarnega odbora.

NASLOV II

SPLOŠNA NAČELA

Člen 6

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so uvedeni s Helsinško sklepno listino in Pariško listino za novo Evropo, kot tudi načela tržnega gospodarstva predstavljajo vodilo notranje in zunanje politike pogodbenic in predstavlja bistveno sestavino te pridružitve.

Člen 7

1.   Pridružitev vključuje prehodno obdobje, ki traja največ 10 let in je razdeljeno na dve zaporedni fazi, od katerih vsaka načeloma traja pet let. Prva faza se začne z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Ob upoštevanju, da so načela tržnega gospodarstva in podpora, ki jo Skupnost zagotavlja s tem sporazumom, bistveni za obstoječo pridružitev, Pridružitveni svet na podlagi načel, oblikovanih v preambuli, redno preverja izvajanje tega sporazuma in gospodarskih reform Romunije.

3.   V 12 mesecih pred iztekom prve faze se Pridružitveni svet sestane, da bi odločil o prehodu v drugo fazo ter o vseh možnih spremembah, ki jih je treba izvesti v zvezi z določbami, ki urejajo drugo fazo. Pri tem upošteva rezultate preverjanja, navedenega v odstavku 2.

4.   Fazi, predvideni v odstavkih 1 in 3, ne veljata za naslov III.

NASLOV III

PROST PRETOK BLAGA

Člen 8

1.   V prehodnem obdobju iz člena 7 Skupnost in Romunija v skladu z določbami tega sporazuma in Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) postopno vzpostavita območje proste trgovine, ki temelji na vzajemnih in uravnoteženih obveznostih.

2.   V trgovini med obema pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.

3.   Osnovna dajatev, za katero se izvedejo zaporedna znižanja, določena v tem sporazumu, je za vsak izdelek dajatev, ki se dejansko uporablja zoper vsakogar na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

4.   Če se po začetku veljavnosti tega sporazuma uporablja kakršno koli tarifno znižanje zoper vsakogar, takšne znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 3 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

5.   Skupnost in Romunija se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 9

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Romunije, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen za izdelke, naštete v Prilogi I.

2.   Določbe členov 10 do 14 se ne uporabljajo za izdelke, navedene v členih 16 in 17.

Člen 10

1.   Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Romunije, razen izdelkov, naštetih v prilogah IIa, IIb in III, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Romunije, ki so našteti v Prilogi IIa, se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

na datum začetka veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 50 % osnovne dajatve,

eno leto po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Romunije, naštete v Prilogi IIb, se od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma postopno znižujejo, in sicer vsako leto za 20 % osnovne dajatve, tako da se popolnoma odpravijo do konca četrtega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Izdelki s poreklom iz Romunije, našteti v Prilogi III, so upravičeni do opustitve carin pri uvozu v okviru letnih tarifnih kvot ali plafonov Skupnosti, ki se postopno povečujejo v skladu s pogoji, določenimi v navedeni prilogi, da bi se carine pri uvozu zadevnih izdelkov popolnoma odpravile najkasneje ob koncu petega leta.

Hkrati se od začetka veljavnosti tega sporazuma z letnimi znižanji po 15 % osnovne dajatve postopno odpravijo carine pri uvozu, ki se uporabljajo, kadar se kvote izčrpajo ali kadar se ponovno uvede obračunavanje carin v zvezi z izdelki, ki jih zajema tarifni plafon. Do konca petega leta se preostale dajatve odpravijo.

4.   Količinske omejitve in ukrepi z enakovrednim učinkom kakor količinske omejitve pri uvozu v Skupnost se za izdelke s poreklom iz Romunije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 11

1.   Carine pri uvozu, ki se v Romuniji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi IV, se odpravijo na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine pri uvozu, ki se v Romuniji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi V, se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

na datum začetka veljavnosti tega sporazuma na 80 % osnovne dajatve,

tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma na 40 % osnovne dajatve,

pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 0 % osnovne dajatve.

3.   Carine pri uvozu, ki se v Romuniji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VI, se odpravijo v skladu s časovnim razporedom iz navedene priloge.

4.   Carine pri uvozu, ki se v Romuniji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, razen izdelkov, naštetih v prilogah IV, V in VI, se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma na 80 % osnovne dajatve,

pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 60 % osnovne dajatve,

šest let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 50 % osnovne dajatve,

sedem let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 35 % osnovne dajatve,

osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 20 % osnovne dajatve,

devet let po začetku veljavnosti tega sporazuma na 0 % osnovne dajatve.

5.   Izdelki s poreklom iz Skupnosti, našteti v Prilogi VII, so upravičeni do opustitve carin pri uvozu v Romunijo v okviru letnih kvot, ki se bodo postopno povečevale, kakor je predvideno v navedeni prilogi. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo za količine, ki presegajo zgoraj navedene kvote, se postopno odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v odstavku 4.

6.   Količinske omejitve pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Romunijo se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

7.   Ukrepi z enakovrednim učinkom kakor količinske omejitve pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Romunijo se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma, razen ukrepov, naštetih v Prilogi VIII, ki se odpravijo v skladu s časovnim razporedom iz navedene priloge.

Člen 12

Določbe o odpravljanju carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 13

1.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma pri svojem uvozu iz Romunije odpravi vse dajatve z enakovrednim učinkom kakor carine pri uvozu.

2.   Romunija z začetkom veljavnosti tega sporazuma pri svojem uvozu iz Skupnosti odpravi vse dajatve z enakovrednim učinkom kakor carine pri uvozu, razen 0,5 % dajatev ad valorem za carinske formalnosti, ki se odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

znižanje na 0,25 % ad valorem ob koncu tretjega leta,

odprava najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 14

1.   Skupnost in Romunija najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma med seboj postopno odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom.

2.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri izvozu v Romunijo in vse ukrepe z enakovrednim učinkom.

3.   Romunija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri izvozu v Skupnost in vse ukrepe z enakovrednim učinkom, razen tistih, naštetih v Prilogi IX, ki se postopno znižajo in odpravijo najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 15

Vsaka pogodbenica izrazi pripravljenost znižati svoje carine v trgovini z drugo pogodbenico hitreje, kakor je predvideno v členih 10 in 11, če to dopuščajo njene splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Pridružitveni svet lahko v ta namen pripravi ustrezna priporočila.

Člen 16

Protokol 1 določa ureditve za tekstilne izdelke, ki so navedeni v njem.

Člen 17

Protokol 2 določa ureditve za izdelke, ki jih pokriva Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člen 18

1.   Določbe tega poglavja ne preprečujejo Skupnosti, da za izdelke s poreklom iz Romunije ohrani kmetijsko komponento v dajatvah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi X.

2.   Določbe tega poglavja ne preprečujejo Romuniji, da za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v dajatvah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi X.

POGLAVJE II

Kmetijstvo

Člen 19

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti in Romunije.

2.   Izraz „kmetijski proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v Prilogi I, pri čemer so izključeni ribiški proizvodi, kakor so opredeljeni z Uredbo (EGS) št. 3687/91.

Člen 20

Protokol 3 določa trgovinsko ureditev za predelane kmetijske proizvode, ki so našteti v njem.

Člen 21

1.   Skupnost z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Romunije, ki se ohranjajo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3420/83 v obliki, kakršna obstaja na datum podpisa tega sporazuma.

2.   Kmetijski proizvodi s poreklom iz Romunije, našteti v prilogah XIa in Xib, so z začetkom veljavnosti tega sporazuma upravičeni do znižanja prelevmanov v okviru kvot Skupnosti ali do znižanja carin pod pogoji, predvidenimi v navedenih prilogah.

3.   Romunija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

4.   Skupnost in Romunija si skladno in vzajemno dodelita koncesije iz prilog XIIa, XIIb in XIII v skladu s pogoji, določenimi v navedenih prilogah.

5.   Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama, njihove posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, vloge kmetijstva v gospodarstvu Romunije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) Skupnost in Romunija v okviru Pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej ter skladno in na podlagi vzajemnosti preučita možnosti za medsebojno dodeljevanje nadaljnjih koncesij.

6.   Ob upoštevanju potrebe po večji skladnosti med kmetijskimi politikami Skupnosti in Romunije kot tudi cilja Romunije, da postane članica Skupnosti, se obe pogodbenici v Pridružitvenem svetu redno posvetujeta o strategiji in praktičnih podrobnostih njunih zadevnih politik.

Člen 22

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 31 se v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz člena 21, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, obe pogodbenici takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se takšna rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

POGLAVJE III

Ribištvo

Člen 23

Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti in Romunije, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 3687/91 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi.

Člen 24

1.   Skupnost in Romunija si skladno in vzajemno dodelita koncesije iz prilog XIV in XV v skladu s pogoji, določenimi v navedenih prilogah. Določbe člena 21(5) se smiselno uporabljajo za ribiške proizvode.

2.   Pridružitveni svet bo preučil možnost sklenitve sporazuma o ribiških proizvodih med pogodbenicama, ko bodo to dopuščali potrebni pogoji.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 25

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino z vsemi izdelki, razen če je v tem sporazumu ali v protokolih 1, 2 ali 3 predvideno drugače.

Člen 26

1.   Od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Romunijo ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakovrednim učinkom, prav tako se ne povečajo carine in dajatve, ki se že uporabljajo.

2.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Romunijo ne uvedejo nobene nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakovrednim učinkom, prav tako se ne poostrijo obstoječe omejitve in ukrepi.

3.   Morebitne nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakovrednim učinkom ali njihova povečanja ali morebitne nove količinske omejitve ali ukrepi z enakim učinkom ali njihova povečanja, ki jih uvede Romunija po začetku pogajanj, se odpravijo najkasneje ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

4.   Brez poseganja v koncesije, dodeljene na podlagi člena 21, določbe odstavkov 1 in 2 tega člena na noben način ne omejujejo Romunije in Skupnosti pri uresničevanju njunih kmetijskih politik ali sprejemanju katerih koli ukrepov v okviru takšnih politik.

Člen 27

1.   Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki bi neposredno ali posredno povzročili diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in podobnimi izdelki s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.

2.   Izdelki, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih davkov, ki presega višino neposrednega ali posrednega obdavčenja, kakršno velja zanje.

Člen 28

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranitve ali vzpostavitve carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinsko ureditev, predvideno v tem sporazumu.

2.   Pogodbenici se v okviru Pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta glede sporazumov o ustanovitvi takšnih carinskih unij ali območij proste trgovine in, kjer se to zahteva, glede drugih pomembnejših zadev, povezanih z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Takšna posvetovanja potekajo zlasti v primeru, ko k Skupnosti pristopi tretja država, da bi se zagotovilo upoštevanje skupnih interesov Skupnosti in Romunije, navedenih v tem sporazumu.

Člen 29

Romunija lahko sprejme časovno omejene izredne ukrepe, ki odstopajo od določb členov 11 in 26(1), in sicer v obliki povečanih carin.

Ti ukrepi se lahko nanašajo le na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje v prestrukturiranju ali v resnih težavah, zlasti kadar te težave povzročajo večje socialne probleme.

Carine pri uvozu, ki se v Romuniji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti in ki jih uvedejo takšni ukrepi, ne smejo presegati 25 % ad valorem in ohranjajo preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15 % celotnega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kakor so opredeljeni v poglavju I, doseženega v zadnjem letu, za katerega so na voljo statistični podatki.

Ti ukrepi se uporabljajo za obdobje največ petih let, razen če Pridružitveni svet ne odobri daljšega obdobja. Veljati prenehajo najkasneje ob izteku prehodnega obdobja.

Takšnih ukrepov za izdelek ni mogoče sprejeti, če so od odprave vseh dajatev in količinskih omejitev ali dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom za ta izdelek minila več kot tri leta.

Romunija obvesti Pridružitveni svet o vseh izrednih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se v Pridružitvenem svetu pred uporabo takih ukrepov skliče posvetovanje o teh ukrepih in sektorjih, na katere se nanašajo. Pri sprejemanju takšnih ukrepov Romunija pošlje Pridružitvenemu svetu časovni razpored za odpravo carin, uvedenih na podlagi tega člena. Ta časovni razpored predvideva postopno odpravo teh dajatev, ki se začne najkasneje dve leti po njihovi uvedbi, in sicer po enakih letnih stopnjah. Pridružitveni svet lahko določi drugačen časovni razpored.

Člen 30

Če ena od pogodbenic ugotovi, da pri trgovini z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, lahko proti takšnemu ravnanju sprejme ustrezne ukrepe v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo ter v skladu s pogoji in postopki, ki so določeni v členu 34.

Člen 31

Kadar se kakšen izdelek uvaža v povečanih količinah in pod pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili:

resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic, ali

resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, ki bi lahko pripeljale do resnega poslabšanja gospodarskih razmer v regiji,

lahko Skupnost oziroma Romunija sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz člena 34.

Člen 32

Kadar ravnanje skladno z določbami iz členov 14 in 26 vodi do:

(i)

ponovnega izvoza v tretjo državo, proti kateri pogodbenica, ki izvaža, za zadevni izdelek ohranja količinske izvozne omejitve, izvozne dajatve ali ukrepe z enakovrednim učinkom;

ali

(ii)

resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža,

in kadar zgoraj navedeni primeri povzročijo ali bi lahko povzročil večje težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v členu 34. Ti ukrepi so nediskriminatorni in se odpravijo, ko ni več okoliščin, ki bi upravičevale njihovo ohranitev.

Člen 33

Države članice in Romunija postopoma prilagodijo vse državne monopole poslovne narave, da bi do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovile, da med državljani držav članic in Romunije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži. Pridružitveni svet bo obveščen o ukrepih, sprejetih za izvajanje tega cilja.

Člen 34

1.   Če Skupnost ali Romunija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave, navedene v členu 31, uvede upravni postopek, katerega namen je zagotoviti hitre informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

2.   V primerih iz členov 30, 31 in 32 pred sprejemom ukrepov, predvidenih v njih, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 3(d), Skupnost oziroma Romunija, kakor hitro je mogoče, Pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije z namenom, da poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Pridružitveni svet, ki se o njih posvetuje v rednih časovnih presledkih, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

3.   Za izvajanje odstavka 2 se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

v zvezi s členom 31 se težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se navedeni člen nanaša, posredujejo v preučitev Pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kateri koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Pridružitveni svet ali pogodbenica, ki izvaža, nista sprejela sklepa o odpravi težav ali če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav;

(b)

kar zadeva člen 30, se Pridružitveni svet obvesti o primeru dumpinga, takoj ko organi pogodbenice, ki uvaža, sprožijo preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen ali če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe;

(c)

kar zadeva člen 32, se težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se navedeni člen nanaša, posredujejo v preučitev Pridružitvenemu svetu.

Pridružitveni svet lahko sprejme kateri koli sklep, potreben za odpravo teh težav. Če takšnega sklepa ne sprejme v 30 dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki izvaža, pri izvozu zadevnega proizvoda uporabi ustrezne ukrepe;

(d)

če izredne okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočajo predhodnega obveščanja oziroma preučitve, lahko Skupnost oziroma Romunija v primerih, navedenih v členih 30, 31 in 32, takoj uporabi previdnostne in začasne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja, ter o tem takoj obvesti Pridružitveni svet.

Člen 35

Protokol 4 določa pravila o poreklu, ki se uporabljajo za tarifne preferenciale, predvidene v tem sporazumu.

Člen 36

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom naravnih virov; z varstvom narodnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Takšne prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 37

Protokol 5 vsebuje posebne določbe za trgovino med Romunijo na eni strani ter Španijo in Portugalsko na drugi strani.

NASLOV IV

PRETOK DELOVNE SILE, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV

POGLAVJE I

Pretok delovne sile

Člen 38

1.   Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

delavci, ki so državljani Romunije in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne pogoje, osebne prejemke ali odpuščanje,

zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v smislu člena 42, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v času, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

2.   Romunija, ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej državi, prizna obravnavo iz odstavka 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Romunije, kot tudi njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo na navedenem ozemlju.

Člen 39

1.   Da bi uskladili sisteme socialne varnosti za delavce z romunskim državljanstvom, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice in za njihove družinske člane, ki v tej državi zakonito prebivajo, ter ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

se vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, seštevajo za namene pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov,

so vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost, ki je posledica teh nesreč ali bolezni, razen prejemkov, ki ne izhajajo iz plačevanja prispevkov za socialno varnost, prosto prenosljive po stopnji, ki se uporablja v skladu z zakonodajo države ali držav članic, v breme katerih gredo,

zadevni delavci prejemajo družinski dodatek za svoje družinske člane, kakor so opredeljeni zgoraj.

2.   Romunija prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Romunije, ter njihovim družinski članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, obravnavo, ki je podobna opredeljeni v drugi in tretji alinei odstavka 1.

Člen 40

1.   Pridružitveni svet s sklepom sprejme ustrezne določbe za dosego cilja, določenega v členu 39.

2.   Pridružitveni svet s sklepom sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo potrebna zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz odstavka 1.

Člen 41

Določbe, ki jih sprejme Pridružitveni svet v skladu s členom 40, ne vplivajo na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med Romunijo in državami članicami, kadar ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo državljanov Romunije ali držav članic.

Člen 42

1.   Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državi članici ter v skladu z njeno zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delovne sile:

bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje romunskih delavcev, ki jih nudijo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati,

druge države članice z naklonjenostjo preučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

2.   Pridružitveni svet preuči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi pravili in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 43

Med drugo fazo prehodnega obdobja iz člena 7, ali prej, če je tako odločeno, Pridružitveni svet preuči nadaljnje načine za izboljšanje pretoka delavcev, pri čemer med drugim upošteva socialne in gospodarske razmere in zahteve v Romuniji ter stanje na področju zaposlovanja v Skupnosti. Pridružitveni svet v ta namen pripravi ustrezna priporočila.

Člen 44

V interesu lažjega prestrukturiranja delovne sile kot posledice gospodarskega prestrukturiranja v Romuniji Skupnost zagotavlja tehnično pomoč za vzpostavitev primernega sistema socialne varnosti v Romuniji, kakor je določeno v členu 89.

POGLAVJE II

Pravica do ustanavljanja

Člen 45

1.   Z začetkom veljavnosti tega sporazuma vsaka država članica romunskim družbam in državljanom glede njihove pravice do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim družbam in državljanom, razen za področja iz Priloge XVI.

2.   Brez poseganja v odstavek 3 Romunija z začetkom veljavnosti tega sporazuma družbam in državljanom Skupnosti glede njihove pravice do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim družbam in državljanom, razen za področja iz Priloge XVII. Če ob začetku veljavnosti tega sporazuma obstoječi zakoni in drugi predpisi takšne obravnave družbam in državljanom Skupnosti ne zagotavljajo za določene gospodarske dejavnosti v Romuniji, Romunija te zakone in predpise spremeni, da bi takšno obravnavo zagotovila najkasneje ob koncu petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

3.   Za področja in zadeve, opisane v Prilogi XVIII, razen za bančne dejavnosti, kakor so navedene v zakonu št. 33 iz leta 1991, Romunija družbam in državljanom Skupnosti glede njihove pravice do ustanavljanja postopno in najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7 zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim državljanom in družbam. Kar zadeva zgoraj navedene bančne dejavnosti, se nacionalna obravnava zagotovi najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

4.   Romunija v prehodnih obdobjih iz odstavkov 2 in 3 ne sprejme nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki bi uvajali diskriminacijo družb in državljanov Skupnosti glede pravice do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

5.   V tem sporazumu:

(a)

pravica do ustanavljanja pomeni

(i)

za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo in upravljajo podjetja, zlasti družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Opravljanje samostojne dejavnosti in poslovne dejavnosti se ne razteza na iskanje ali sprejemanje zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti ne daje pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za državljane, ki niso izključno samozaposlene osebe;

(ii)

za družbe pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja in upravljanja hčerinskih družb, podružnic in agencij;

(b)

hčerinska družba neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom prve družbe;

(c)

gospodarske dejavnosti vključujejo zlasti dejavnosti industrijskega značaja, dejavnosti trgovinskega značaja, obrtne dejavnosti in dejavnosti samostojnih poklicev.

6.   Pridružitveni svet redno preverja možnost pospešitve zagotavljanja nacionalne obravnave v sektorjih, navedenih v Prilogi XVIII, ter vključitve področij in zadev, naštetih v prilogah XVI in XVII, v področje uporabe določb iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 tega člena. Pridružitveni svet lahko s sklepom sprejme spremembe k tem prilogam.

Po preteku prehodnih obdobij iz odstavkov 2 in 3 lahko Pridružitveni svet izjemoma na zahtevo Romunije in če je to potrebno, za omejeno časovno obdobje podaljša trajanje teh prehodnih obdobij za določena področja ali zadeve.

7.   Ne glede na določbe tega člena imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma družbe Skupnosti, ustanovljene na ozemlju Romunije, pravico do pridobivanja, uporabe, najema in prodaje nepremičnin ter, kar zadeva javno lastnino, zemljišča in gozdove, pravico do zakupa, če je to neposredno potrebno za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so navedene družbe ustanovljene. Ta pravica ne vključuje pravice do ustanavljanja za namen trgovanja ali posredništva na področju nepremičnin in naravnih virov.

Romunija dodeli te pravice podružnicam in agencijam družb Skupnosti, ustanovljenim v Romuniji, najkasneje do konca prvih pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Romunija dodeli te pravice državljanom Skupnosti, ki v Romuniji opravljajo dejavnosti kot samozaposlene osebe, najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7.

Člen 46

1.   Ob upoštevanju določb člena 45, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi XVIII, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja ustanavljanje in delovanje družb in državljanov na njenem ozemlju, vkolikor ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

2.   Glede finančnih storitev, opisanih v Prilogi XVIII, ta sporazum ne posega v pravico pogodbenice, da sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje njene monetarne politike, ali zaradi varnega in skrbnega poslovanja, da bi zagotovila zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Ti ukrepi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice na podlagi državljanstva v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

Člen 47

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Romunije olajšali začetek in opravljanje s predpisi urejenih poklicnih dejavnosti v Romuniji oziroma Skupnosti, Pridružitveni svet preuči, katere ukrepe je treba sprejeti za zagotovitev vzajemnega priznavanja kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 48

Določbe člena 46 ne preprečujejo pogodbenici, da za ustanavljanje in delovanje podružnic in agencij družb druge pogodbenice, ki niso registrirane na ozemlju prve pogodbenice, na njenem ozemlju, uporablja posebna pravila, ki so upravičena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami in agencijami v primerjavi s podružnicami in agencijami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna zaradi varnega in skrbnega poslovanja. Razlika v obravnavanju je omejena le na to, kar je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, kar zadeva finančne storitve, opisane v Prilogi XVIII, zaradi varnega in skrbnega poslovanja.

Člen 49

1.   „Družba Skupnosti“ oziroma „romunska družba“ v tem sporazumu pomeni družbo ali podjetje, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Romunije, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju Skupnosti oziroma Romunije. Če pa ima družba ali podjetje, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Romunije, na ozemlju Skupnosti oziroma Romunije samo registrirani sedež, mora biti njeno poslovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Romunije.

2.   Glede mednarodnega pomorskega prometa veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane ali ladjarske družbe držav članic oziroma Romunije, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež zunaj Skupnosti oziroma Romunije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Romunije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma v Romuniji v skladu z njeno zakonodajo.

3.   Državljan Skupnosti oziroma državljan Romunije v tem sporazumu pomeni fizično osebo, ki je državljan ene od držav članic oziroma Romunije.

4.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben, da se prepreči izogibanje njenim ukrepom glede dostopa tretje države na njen trg s pomočjo določb tega sporazuma.

Člen 50

V tem sporazumu „finančne storitve“ pomenijo dejavnosti, ki so opisane v Prilogi XVIII. Pridružitveni svet lahko razširi ali spremeni področje uporabe Priloge XVIII.

Člen 51

V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma lahko Romunija uvede ukrepe, ki odstopajo od določb tega poglavja, kar zadeva pravico družb in državljanov Skupnosti do ustanavljanja, če so določene gospodarske panoge

v fazi prestrukturiranja, ali

v resnih težavah, zlasti kadar te povzročajo večje socialne probleme v Romuniji, ali

soočene z možnostjo izgube ali občutnega zmanjšanja celotnega tržnega deleža, ki ga imajo romunske družbe ali državljani v določenem sektorju ali gospodarski panogi v Romuniji, ali

novo nastajajoče gospodarske panoge v Romuniji.

Takšni ukrepi:

(i)

se prenehajo uporabljati najkasneje dve leti po preteku petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma; in

(ii)

so razumni in potrebni, da se izboljša stanje; in

(iii)

se nanašajo samo na tista podjetja v Romuniji, ki bodo ustanovljena po začetku veljavnosti teh ukrepov, in v primerjavi z romunskimi družbami ali državljani ne uvajajo diskriminacije glede poslovanja družb ali državljanov Skupnosti, ki imajo v času sprejema danega ukrepa že sedež v Romuniji.

Pridružitveni svet lahko izjemoma, na zahtevo Romunije in če je to potrebno, sklene, da se za določeni sektor rok iz alinee (i) zgoraj podaljša, in sicer za omejeno časovno obdobje, ki ni daljše od prehodnega obdobja iz člena 7.

Kadar koli je možno, Romunija pri načrtovanju in uporabi takšnih ukrepov zagotovi družbam in državljanom Skupnosti preferencialno obravnavo in obravnavo, ki v nobenem primeru ni manj ugodna od obravnave, zagotovljene družbam ali državljanom iz katerih koli tretjih držav.

Pred uvedbo takšnih ukrepov se Romunija posvetuje s Pridružitvenim svetom in jih ne začne izvajati prej kot en mesec po tem, ko obvesti Pridružitveni svet o konkretnih ukrepih, ki jih namerava uvesti, razen če je zaradi nevarnosti nepopravljive škode potreben sprejem nujnih ukrepov, pri čemer se Romunija posvetuje s Pridružitvenim svetom takoj po njihovi uvedbi.

Ob izteku petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma lahko Romunija takšne ukrepe sprejme samo z odobritvijo Pridružitvenega sveta in pod pogoji, ki jih ta določi.

Člen 52

1.   Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za storitve v zračnem prevozu, storitve prometa po celinskih vodnih poteh in za storitve pomorske kabotaže.

2.   Pridružitveni svet lahko pripravi priporočila za izboljšanje stanja na področju ustanavljanja in delovanja na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 53

1.   Ne glede na določbe poglavja I tega naslova so upravičenci do pravic do ustanavljanja, ki jim jih prizna Romunija oziroma Skupnost, upravičeni, da na ozemlju Romunije oziroma Skupnosti v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice, v kateri so ustanovljeni, zaposlijo ali imajo zaposlene v eni od svojih hčerinskih družb delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Romunije pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kakor je opredeljeno v odstavku 2, in da so zaposlene izključno pri teh upravičencih do pravic ali njihovih hčerinskih družbah. Dovoljenja za prebivanje in delo takšnih zaposlenih oseb se izdajajo z veljavnostjo samo za obdobje takšne zaposlitve.

2.   Ključno osebje imetnikov pravic do ustanavljanja, v nadaljnjem besedilu „organizacij“, so:

(a)

zaposleni na vodilnih položajih v organizaciji, ki v prvi vrsti vodijo upravljanje organizacije, in jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja, pri čemer njihove pristojnosti vključujejo:

vodenje organizacije, njenega oddelka ali pododdelka,

nadziranje in usmerjanje dela drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev,

pooblastilo, da sami zaposlujejo in odpuščajo ali priporočajo zaposlovanje, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b)

pri organizaciji zaposlene osebe z visoko ali posebno stopnjo:

strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje,

znanje, ki je bistveno za poslovanje, raziskovalno opremo, tehnološke postopke ali vodenje organizacije.

Lahko vključujejo, niso pa omejene na osebe, ki pripadajo poklicem, za opravljanje katerih je potrebno posebno dovoljenje.

Vsaka takšna oseba mora biti pri zadevni organizaciji zaposlena vsaj eno leto, preden jo organizacija premesti.

Člen 54

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, utemeljenih na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.   Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake pogodbenice stalno ali občasno povezane z izvrševanjem javne oblasti.

Člen 55

Določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova veljajo tudi za družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti romunskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

POGLAVJE III

Opravljanje storitev med Skupnostjo in Romunijo

Člen 56

1.   V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenici zavezujeta, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili opravljanje storitev s strani družb ali državljanov Skupnosti ali Romunije s sedežem v pogodbenici, ki ni država osebe, kateri so te storitve namenjene, ob upoštevanju razvoja storitvenega sektorja v pogodbenicah.

2.   Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, in ob upoštevanju določb člena 59(1) pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri ponudniku storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 53(2), vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljana Skupnosti ali Romunije in zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom pogajanja glede prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega ponudnika storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo splošni javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3.   Pridružitveni svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za postopno izvajanje določb iz odstavka 1 tega člena.

Člen 57

Za opravljanje storitev prometa med Skupnostjo in Romunijo se določbe člena 56 nadomestijo z naslednjim:

1.

Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavezujeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na poslovni podlagi.

(a)

Zgornja določba ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Kodeksa vedenja linijskih konferenc Združenih narodov, kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega sporazuma. Linijski prevozniki, ki niso člani konference, lahko prosto konkurirajo konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na poslovni podlagi.

(b)

Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost k svobodni konkurenci, ki je bistvena značilnost trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom.

2.

Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

(a)

v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami ne vključujeta klavzul o delitvi tovora, razen v izrednih okoliščinah, ko bi prevozniki v linijskem prevozu po morju iz ene ali druge pogodbenice tega sporazuma sicer ne imeli učinkovite možnosti za trgovanje z zadevno tretjo državo;

(b)

prepovedujeta dogovore o delitvi tovora v prihodnjih dvostranskih sporazumih o trgovini s suhim in tekočim razsutim tovorom;

(c)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

3.

Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prometa med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji medsebojnega dostopa na trg v zračnem prometu in v notranjem prometu uredijo s posebnimi sporazumi o prometu, o katerih se pogodbenici dogovorita po začetku veljavnosti tega sporazuma.

4.

Pred sklenitvijo sporazumov iz odstavka 3 pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminatorni v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

5.

V prehodnem obdobju Romunija postopno prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki v konkretnem trenutku velja za zračni in notranji promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic in olajšuje pretok potnikov in blaga.

6.

Skladno s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja Pridružitveni svet preuči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za izboljšanje svobodnega opravljanja storitev zračnega in notranjega prometa.

Člen 58

Za zadeve, ki jih obravnava to poglavje, se uporabljajo določbe člena 54.

POGLAVJE IV

Splošne določbe

Člen 59

1.   Za namene naslova IV tega sporazuma ta sporazum v ničemer ne preprečuje pogodbenicama, da uporabljata svoje zakone in druge predpise v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, ustanavljanjem podjetij s strani fizičnih oseb in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih ne uporabljata tako, da bi s tem izničili ali omejili ugodnosti, ki za pogodbenici izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Zgornja določba ne posega v uporabo člena 54.

2.   Določbe poglavij II, III in IV naslova IV se prilagodijo s sklepom Pridružitvenega sveta glede na rezultat pogajanj o storitvah v okviru urugvajskega kroga in zlasti z namenom, da se zagotovi, da na podlagi katere koli določbe tega sporazuma pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo določbe prihodnjega splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

3.   Izključitev družb in državljanov Skupnosti, ki imajo v skladu z določbami poglavja II naslova IV sedež v Romuniji, iz dodeljevanja državne pomoči, ki jo Romunija namenja za storitve javnega šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in kulture, se za trajanje prehodnega obdobja iz člena 7 šteje za združljivo z določbami naslova IV in s pravili o konkurenci iz naslova V.

NASLOV V

PLAČILA, KAPITAL, KONKURENCA IN DRUGE GOSPODARSKE DOLOČBE, PRILAGAJANJE ZAKONODAJ

POGLAVJE I

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 60

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta dovoljevali vsa plačila na tekočem računu plačilne bilance v prosto konvertibilni valuti, vkolikor transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, zadevajo pretok blaga, storitev ali oseb med pogodbenicama, ki je bil liberaliziran v skladu s tem sporazumom.

Člen 61

1.   Glede transakcij na kapitalskem računu plačilne bilance države članice oziroma Romunija z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

2.   Ne glede na zgornjo določbo se takšen prost pretok, likvidacija in repatriacija zagotovijo do konca prve faze iz člena 7 za vse naložbe, povezane z ustanavljanjem državljanov Skupnosti v Romuniji v obliki samozaposlenih oseb na podlagi poglavja II naslova IV.

3.   Brez poseganja v odstavek 1 države članice od začetka veljavnosti tega sporazuma, Romunija pa od konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ne uvajajo novih deviznih omejitev pri pretoku kapitala in z njim povezanih tekočih plačil med osebami s prebivališčem v Skupnosti in Romuniji ter ne zaostrujejo obstoječih ureditev.

4.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da olajšata pretok kapitala med Skupnostjo in Romunijo za spodbujanje uresničevanja ciljev tega sporazuma.

Člen 62

1.   V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnje postopno uvajanje pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2.   Do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Pridružitveni svet preuči načine, ki naj bi omogočili polno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala.

Člen 63

S sklicevanjem na določbe tega poglavja in ne glede na določbe člena 65 lahko Romunija, dokler ni vzpostavljena polna konvertibilnost romunske valute v smislu člena VIII statuta Mednarodnega denarnega sklada (MDS), v izrednih okoliščinah uvede devizne omejitve v zvezi z odobravanjem ali najemanjem kratkoročnih in srednjeročnih posojil, vkolikor so takšne omejitve pri odobravanju takšnih posojil uvedene zanjo in so dovoljene glede na njen status v MDS.

Romunija te omejitve uporablja na nediskriminatoren način. Uporabljajo se tako, da čim manjši možni meri odstopajo od tega sporazuma. Romunija nemudoma obvesti Pridružitveni svet o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE II

Konkurenca in druge gospodarske določbe

Člen 64

1.   Vkolikor lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Romunijo, je s pravilnim delovanjem tega sporazuma nezdružljivo naslednje:

(i)

vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Romunije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii)

vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga.

2.   Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz členov 85, 86 in 92 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

3.   Pridružitveni svet v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2.

4.

(a)

Za namene uporabe določb točke (iii) odstavka 1 se pogodbenici strinjata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Romunija, oceni ob upoštevanju dejstva, da velja Romunija za območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 92(3)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Pridružitveni svet ob upoštevanju gospodarskih razmer v Romuniji odloči, ali naj se to obdobje podaljša za nadaljnjih pet let.

(b)

Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državne pomoči, med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o skupnem znesku in razdelitvi dodeljene pomoči ter da na zahtevo predloži informacije o programih pomoči. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica zagotovi informacije o določenih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

5.   V zvezi z izdelki, navedenimi v poglavjih II in III naslova III:

se določba odstavka 1(iii) ne uporablja,

se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenjujejo po merilih, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 42 in 43 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti po merilih, določenih v Uredbi Sveta št. 26/1962.

6.   Če Skupnost ali Romunija meni, da je določeno ravnanje nezdružljivo s pogoji odstavka 1 in:

ni ustrezno obravnavano v izvedbenih pravilih iz odstavka 3, ali

če takšnih pravil ni in takšno ravnanje povzroča ali grozi, da bo povzročilo resno škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo njeni domači industriji, vključno s storitvenim sektorjem,

lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Pridružitvenega sveta ali po 30 delovnih dneh po tem, ko mu je zadevo predložila v obravnavo.

V primeru ravnanj, ki so nezdružljiva z odstavkom 1(iii) tega člena, se lahko takšni ustrezni ukrepi, kadar se zanje uporablja Splošni sporazum o carinah in trgovini, sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu in v vseh drugih ustreznih instrumentih, usklajenih s pogajanji v njegovem okviru, ki se uporabljajo med pogodbenicama.

7.   Ne glede na nasprotne določbe, sprejete v skladu z odstavkom 3, si pogodbenici izmenjujeta informacije, pri čemer upoštevata omejitve, ki jih nalagajo zahteve poklicne in poslovne tajnosti.

8.   Ta člen se ne uporablja za izdelke, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in za katere velja Protokol 2.

Člen 65

1.   Pogodbenici si prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. V primeru, da pogodbenica takšne ukrepe uvede, drugi pogodbenici predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2.   Kadar ima ena ali več držav članic ali Romunija resne plačilnobilančne težave ali kadar ji takšne težave neposredno grozijo, lahko Skupnost oziroma Romunija v skladu s pogoji Splošnega sporazuma o carinah in trgovini sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi, povezanimi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo preseči tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost oziroma Romunija o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

3.   Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov in katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 66

V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne ali izključne pravice, Pridružitveni svet zagotovi, da se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pri delovanju tega sporazuma uporabljajo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člen 90 Pogodbe, in načela sklepnega dokumenta Bonskega sestanka Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je potekala aprila leta 1990 (zlasti o podjetniški svobodi odločanja).

Člen 67

1.   Romunija nadaljuje z izboljševanjem varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine z namenom, da do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva, kakor je zagotovljena v Skupnosti, vključno s primerljivimi sredstvi za izvajanje teh pravic.

2.   V istem času Romunija zaprosi za pristop k Münchenski konvenciji o evropskih patentih z dne 5. oktobra 1973. Romunija prav tako pristopi k drugim večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine (navedenim v odstavku 1 Priloge XIX), katerih pogodbenice so države članice ali ki jih te de facto uporabljajo.

3.   Ob začetku veljavnosti tega sporazuma Romunija zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja kateri koli tretji državi na podlagi katerih koli dvostranskih sporazumov.

Člen 68

1.   Pogodbenici sta mnenja, da je odpiranje trga oddaje javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti v duhu GATT, zaželeni cilj.

2.   Romunskim družbam, kakor so opredeljene v členu 49, se z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi obravnava glede dostopa do postopkov oddaje naročil v Skupnosti po pravilih Skupnosti za javna naročila, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja družbam Skupnosti.

Družbam Skupnosti, kakor so opredeljene v členu 49, se najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7 zagotovi obravnava glede dostopa do postopkov oddaje naročil v Romuniji, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja romunskim družbam.

Družbe Skupnosti, ki so v Romuniji ustanovljene na podlagi določb poglavja II naslova IV v obliki hčerinskih družb, opisanih v členu 45, in v oblikah iz člena 55, imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma glede dostopa do postopkov oddaje naročil, zagotovljeno obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja romunskim družbam. Družbam Skupnosti, ki so v Romuniji ustanovljene v obliki podružnic in agencij, opisanih v členu 45, se takšna obravnava zagotovi najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7.

Pridružitveni svet v rednih časovnih presledkih preverja možnost, da Romunija zagotovi dostop do postopkov oddaje naročil v Romuniji vsem družbam Skupnosti že pred iztekom prehodnega obdobja.

3.   Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Romunijo kot tudi glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 38 do 59.

POGLAVJE III

Prilagajanje zakonodaje

Člen 69

Pogodbenici priznavata, da je prilagajanje obstoječe in prihodnje romunske zakonodaje zakonodaji Skupnosti pomemben pogoj gospodarske vključitve Romunije v Skupnost. Romunija si prizadeva zagotoviti postopno združljivost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

Člen 70

Prilagajanje zakonodaje zajema zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo družb, bančno pravo, računovodstvo družb in obdavčenje, intelektualno lastnino, varstvo pravic delavcev na delovnem mestu, socialno varnost, finančne storitve, pravila o konkurenci, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov, posredno obdavčenje, tehnična pravila in standarde, jedrsko pravo in predpisi, promet in okolje.

Člen 71

Skupnost zagotavlja Romuniji tehnično pomoč pri izvajanju teh ukrepov, ki med drugim lahko vključuje:

izmenjavo strokovnjakov,

zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti s področja ustrezne zakonodaje,

organizacijo seminarjev,

šolanje in usposabljanje,

pomoč pri prevajanju zakonodaje Skupnosti na ustreznih področjih.

NASLOV VI

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 72

1.   Skupnost in Romunija vzpostavita gospodarsko sodelovanje z namenom, da prispevata k razvoju in potencialu rasti Romunije. Takšno sodelovanje je namenjeno krepitvi obstoječih gospodarskih vezi na najširši možni podlagi v korist obeh pogodbenic.

2.   Politike in drugi ukrepi bodo zasnovani v smeri gospodarskega in socialnega razvoja Romunije in jih bo vodilo načelo trajnostnega razvoja. Te politike naj bi zagotovile, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki in se povežejo z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3.   V ta namen se sodelovanje osredotoči zlasti na politike in ukrepe v zvezi z industrijo, vključno z rudarstvom, naložbami, kmetijstvom, energetiko, prometom, regionalnim razvojem in turizmom.

4.   Posebna pozornost se nameni ukrepom, s katerimi se utrjuje sodelovanje med državami srednje in vzhodne Evrope z namenom krepitve usklajenega regionalnega razvoja.

Člen 73

Industrijsko sodelovanje

1.   Cilj industrijskega sodelovanja je pospeševati zlasti naslednje:

industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti na obeh straneh, pri čemer cilj predstavlja zlasti krepitev zasebnega sektorja,

sodelovanje Skupnosti pri prizadevanjih Romunije, da tako v javnem kot v zasebnem sektorju posodobi in prestrukturira svojo industrijo, kar bo vplivalo na prehod iz centralno planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo pod pogoji, ki zagotavljajo varstvo okolja,

prestrukturiranje posameznih sektorjev,

ustanavljanje novih podjetij na področjih, ki ponujajo možnost gospodarske rasti,

prenos tehnologije ter znanja in izkušenj.

2.   Pobude za industrijsko sodelovanje upoštevajo prednostne naloge, ki jih določi Romunija. Pobude so zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, izboljšanju poslovodnega znanja in izkušenj ter spodbujanju preglednosti trgov in pogojev za podjetja, pri čemer po potrebi vključujejo tudi tehnično pomoč.

Člen 74

Spodbujanje in zaščita naložb

1.   Cilj sodelovanja je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je bistveno za gospodarsko in industrijsko obnovo v Romuniji.

2.   Posebni cilji sodelovanja so:

oblikovanje in izboljšanje pravnega okvira v Romuniji, ki spodbuja in ščiti naložbe,

sklenitev sporazumov med državami članicami in Romunijo o spodbujanju in zaščiti naložb,

izvajanje primernih dogovorov o prenosu kapitala,

omogočanje boljše zaščite naložb,

nadaljevanje deregulacije in izboljšanje gospodarske infrastrukture,

izmenjava informacij o naložbenih možnostih na trgovinskih sejmih, razstavah, poslovnih tednih in drugih prireditvah.

Člen 75

Kmetijski in industrijski standardi in ugotavljanje skladnosti

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom zmanjšanja medsebojnih razlik na področju standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti.

2.   V ta namen je sodelovanje usmerjeno v:

spodbujanje Romunije pri upoštevanju tehničnih predpisov Skupnosti in evropskih standardov v zvezi s kakovostjo industrijskih in kmetijskih živilskih proizvodov,

spodbujanje uporabe tehničnih predpisov Skupnosti in evropskih standardov ter postopkov ugotavljanja skladnosti,

sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju na teh področjih, kjer je to primerno,

spodbujanje dejavnega in rednega sodelovanja Romunije pri delu specializiranih organizacij (CEN, CENELEC, ETSI, EOTC).

3.   Skupnost nudi Romuniji tehnično pomoč, kjer je to primerno.

Člen 76

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje pri raziskavah in tehnološkem razvoju. Naslednjim ukrepom posvetita posebno pozornost:

izmenjavi znanstvenih in tehničnih informacij, vključno z informacijami o svojih znanstvenih in tehnoloških politikah in dejavnostih,

organizaciji skupnih znanstvenih srečanj (seminarjev in delavnic),

skupnim razvojnim in raziskovalnim dejavnostim, usmerjenim v spodbujanje znanstvenega napredka in prenosa tehnologije ter znanja in izkušenj,

šolanju in usposabljanju ter programom mobilnosti raziskovalcev in strokovnjakov obeh strani,

razvoju okolja, ugodnega za raziskave in uporabo novih tehnologij ter ustreznega varstva pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati raziskav,

sodelovanju Romunije v programih Skupnosti v skladu z odstavkom 3.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

2.   Pridružitveni svet določi ustrezne postopke za razvoj sodelovanja.

3.   Sodelovanje na podlagi okvirnega programa Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja se izvaja v skladu s posebnimi dogovori, o katerih se pogodbenici pogajata in jih skleneta v skladu s pravnimi postopki vsake od njih.

Člen 77

Izobraževanje in usposabljanje

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom dvigniti raven splošne izobrazbe in poklicnih kvalifikacij v Romuniji v javnem in zasebnem sektorju, pri čemer upoštevata prednostne naloge Romunije. Vzpostavijo se institucionalni okviri in načrti sodelovanja (sprva z Evropsko ustanovo za usposabljanje, ko bo ta ustanovljena, in sodelovanjem v programu TEMPUS). S tem v zvezi se lahko razmisli tudi o sodelovanju Romunije v drugih programih Skupnosti.

2.   Sodelovanje se osredotoči zlasti na naslednja področja:

reforma sistema izobraževanja in usposabljanja v Romuniji,

začetno usposabljanje, usposabljanje na delu in preusposabljanje, vključno z usposabljanjem vodilnih delavcev v javnem in zasebnem sektorju ter višjih državnih uradnikov, zlasti na prednostnih področjih, ki se določijo,

sodelovanje med univerzami, sodelovanje med univerzami in podjetji ter mobilnost učiteljev, študentov, upravnega osebja in mladih ljudi,

spodbujanje poučevanja na področju evropskih študij v ustreznih institucijah,

vzajemno priznavanje študijskih obdobij in diplom,

poučevanje jezikov Skupnosti,

usposabljanje prevajalcev in tolmačev, spodbujanje uporabe jezikovnih norm in terminologije Skupnosti ter razvoj ustrezne infrastrukture za prevajanje med romunskim jezikom in jeziki Skupnosti,

razvoj izobraževanja na daljavo in novih tehnologij usposabljanja,

dodeljevanje štipendij,

zagotavljanje učnega gradiva in opreme.

Da bi se pospešilo vključevanje Romunije v izobrazbeno raven Skupnosti, njene ustanove in raziskovalne institucije, kakor je navedeno v členu 76, Skupnost sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje sodelovanja Romunije pri dejavnostih teh institucij ter ustanavljanja njihovih podružnic v Romuniji. Cilji zgoraj navedenih ustanov so osredotočeni na izobraževanje, štipendiste, strokovnjake in javne uslužbence, ki se bodo vključili v postopek evropskega vključevanja in sodelovanja z institucijami Skupnosti.

Člen 78

Kmetijstvo in živilskopredelovalni sektor

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je posodobitev, prestrukturiranje in privatizacija kmetijstva in živilskopredelovalnega sektorja v Romuniji. Prizadevanja so zlasti usmerjena v:

razvoj zasebnih kmetij in distribucijskih poti, načinov skladiščenja, trženja, upravljanja itd.,

posodabljanje podeželske infrastrukture (promet, oskrba z vodo, telekomunikacije),

izboljšanje načrtovanja rabe kmetijskih zemljišč, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

izboljšanje produktivnosti, kakovosti in učinkovitosti z uporabo ustreznih metod in izdelkov; usposabljanje in spremljanje na področju uporabe metod obdelave zemlje, ki ne onesnažujejo okolja,

spodbujanje povezljivosti v kmetijstvu,

spodbujanje izmenjave znanja in izkušenj, zlasti med zasebnima sektorjema v Skupnosti in Romuniji,

razvoj in posodobitev predelovalnih podjetij in njihovih načinov trženja,

razvoj sodelovanja na področju zdravstvenega varstva živali, zdravstvenega varstva kmetijskih živil (vključno z ionizacijo) in zdravstvenega varstva rastlin z namenom, da se omogoči postopna uskladitev s standardi Skupnosti, in sicer s podporo usposabljanju in izvajanjem pregledov,

vzpostavitev in spodbujanje učinkovitega sodelovanja na področju kmetijskih informacijskih sistemov,

razvoj in spodbujanje učinkovitega sodelovanja na področju sistemov zagotavljanja kakovosti, ki so združljivi z modeli Skupnosti,

izmenjavo informacij v zvezi s kmetijsko in zakonodajno politiko,

zagotavljanje tehnične pomoči in prenos znanja in izkušenj v Romunijo v zvezi s sistemom oskrbovanja šol z mlekom.

2.   Če je to primerno, Skupnost v te namene zagotovi tehnično pomoč.

Člen 79

Energetika

1.   V okviru načel tržnega gospodarstva in Evropske energetske listine pogodbenici sodelujeta z namenom razvoja postopnega združevanja energetskih trgov v Evropi.

2.   Sodelovanje med drugim vključuje tehnično pomoč, kjer je to primerno, na naslednjih področjih:

oblikovanje in načrtovanje energetske politike,

vodenje in usposabljanje za energetski sektor,

spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti,

razvoj energetskih virov,

izboljšanje distribucije ter izboljšanje in povečanje raznolikosti oskrbe z energijo,

vpliv proizvodnje in porabe energije na okolje,

sektor jedrske energije,

večje odpiranje energetskega trga, vključno z omogočanjem lažjega prenosa plina in elektrike,

sektor elektrike in plina, vključno z upoštevanjem možnosti za medsebojno povezovanje oskrbnih omrežij,

posodobitev energetske infrastrukture,

oblikovanje okvirnih pogojev za sodelovanje med podjetji v tem sektorju, kar bi lahko vključevalo tudi spodbujanje skupnih vlaganj,

prenos tehnologije ter znanja in izkušenj, ki lahko, kjer je to primerno, vključuje tudi spodbujanje in poslovno usmerjenost učinkovitih energetskih tehnologij.

Člen 80

Sodelovanje v sektorju jedrske energije

1.   Cilj sodelovanja je zagotoviti varnejšo uporabo jedrske energije.

2.   Sodelovanje vključuje v glavnem naslednja področja:

ukrepi industrijske politike za varnost obratovanja romunskih jedrskih elektrarn,

izboljšanje usposabljanja uprave in drugega osebja jedrskih objektov,

nadgradnja romunskih zakonov in drugih predpisov o jedrski varnosti ter krepitev nadzornih organov in njihovih virov,

jedrska varnost, pripravljenost in upravljanje v primeru jedrskih nesreč,

zaščita pred sevanjem, vključno z nadzorom sevanja v okolju,

problemi z gorivnim ciklusom in varovanje jedrskih snovi,

ravnanje z radioaktivnimi odpadki,

razgradnja in demontaža jedrskih objektov,

dekontaminacija.

3.   Sodelovanje vključuje izmenjavo informacij in izkušenj ter razvojne in raziskovalne dejavnosti v skladu s členom 76.

Člen 81

Okolje

1.   Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju okolja in zdravja ljudi, ki sta ga izbrala za prednostno nalogo.

2.   Cilj sodelovanja je boj proti poslabšanju okolja, zlasti:

učinkovit nadzor nad ravnijo onesnaževanja; sistem obveščanja o stanju okolja,

boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesnaževanju zraka in vode,

ekološka sanacija,

trajnostna, energetsko in okoljsko učinkovita proizvodnja in raba energije; varnost industrijskih obratov,

razvrščanje kemikalij in varno ravnanje z njimi,

kakovost vode, zlasti čezmejnih vodnih poti (Donava, Črno morje),

zmanjševanje, reciklaža in varno odlaganje odpadkov, izvajanje Baselske konvencije,

vpliv kmetijstva na okolje, erozijo zemlje in kemično onesnaževanje,

varstvo gozdov,

ohranjanje biotske raznovrstnosti,

načrtovanje rabe zemljišč, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

uporaba ekonomskih in fiskalnih instrumentov,

globalne spremembe podnebja,

okoljsko izobraževanje in ozaveščanje.

3.   Sodelovanje poteka zlasti:

z izmenjavo informacij in strokovnjakov, vključno z informacijami in izvedenci s področja prenosa čistih tehnologij ter varne in okolju prijazne uporabe biotehnologij,

s programi usposabljanja,

s skupnimi raziskovalnimi dejavnostmi,

s prilagajanjem zakonodaje (standardi Skupnosti),

s sodelovanjem na regionalni ravni (vključno s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje, ko jo bo ustanovila Skupnost) ter na mednarodni ravni,

z razvojem strategij, zlasti kar zadeva globalna vprašanja in vprašanja v zvezi s podnebjem,

s študijami o vplivih na okolje.

Člen 82

Gospodarjenje z vodami

Pogodbenici razvijata sodelovanje na različnih področjih gospodarjenja z vodami, še posebej glede:

okolju prijaznega izkoriščanja vode čezmejnih razvodij in čezmejnih rek in jezer,

uskladitve predpisov o gospodarjenju z vodami in sredstev tehničnega urejanja vode (direktive, zgornje meje, standardi, normativi, logistika),

posodobitve razvojnih in raziskovalnih dejavnosti ter znanstvene podlage za gospodarjenje z vodami.

Člen 83

Promet

1.   Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje, da bi se Romuniji omogočilo

prestrukturiranje in posodobitev prometa,

izboljšanje pretoka potnikov in blaga ter dostopa do prevoznega trga z odpravo upravnih, tehničnih in drugih ovir,

olajšanje tranzita Skupnosti preko Romunije po cesti, železnici, celinskih plovnih poteh in s kombiniranim prevozom,

doseganje standardov izvajanja dejavnosti, primerljivih s tistimi v Skupnosti.

2.   Sodelovanje vključuje zlasti:

programe gospodarskega, pravnega in tehničnega usposabljanja,

tehnično pomoč in svetovanje ter izmenjavo informacij,

zagotavljanje sredstev za razvoj prometne infrastrukture v Romuniji.

3.   Sodelovanje vključuje naslednja prednostna področja:

izgradnja in posodobitev cestnega prometa, vključno s postopno izboljšavo pogojev tranzita,

upravljanje železnic in letališč, vključno s sodelovanjem med ustreznimi nacionalnimi organi,

posodobitev cestne infrastrukture, infrastrukture celinskih plovnih poti ter železniške, pristaniške in letališke infrastrukture na glavnih prometnih poteh skupnega interesa in vseevropskih povezav,

načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom v povezavi s prevozom,

nadgraditev tehnične opreme z namenom izpolnjevanja standardov Skupnosti, zlasti na področju cestnega in železniškega prometa, multimodalnega prevoza in pretovarjanja,

oblikovanje dosledne prometne politike, ki je združljiva s prometno politiko Skupnosti,

spodbujanje skupnih tehnoloških in raziskovalnih programov v skladu s členom 76.

Člen 84

Telekomunikacije, poštne storitve in radiodifuzija

1.   Pogodbenici širita in krepita sodelovanje na tem področju in v ta namen začneta izvajati predvsem naslednje dejavnosti:

izmenjava informacij o politikah na področju telekomunikacij, poštnih storitev in radiodifuzije,

izmenjava tehničnih in drugih informacij ter organiziranje seminarjev, delavnic in konferenc za strokovnjake obeh strani,

usposabljanje in svetovanje,

izvajanje prenosov tehnologije,

izvajanje skupnih projektov s pomočjo ustreznih organov obeh strani,

spodbujanje evropskih standardov in sistemov certificiranja in ureditve s predpisi,

spodbujanje uporabe novih komunikacijskih možnosti, storitev ter objektov in naprav, zlasti tistih, ki se uporabljajo v komercialne namene.

2.   Te dejavnosti se osredotočijo na naslednja prednostna področja:

posodobitev telekomunikacijskega omrežja Romunije in njegovo vključevanje v evropska in svetovna omrežja,

sodelovanje v okviru struktur evropske standardizacije,

združitev vseevropskih sistemov; pravni in ureditveni vidiki telekomunikacij,

upravljanje telekomunikacijskih, poštnih in radiodifuzijskih storitev v novem gospodarskem okolju: organizacijske strukture, strategija in načrtovanje, načela nabave,

načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

posodobitev poštnih in radiodifuzijskih storitev v Romuniji, vključno s pravnimi in ureditvenimi vidiki.

Člen 85

Bančništvo, zavarovalništvo, druge finančne storitve in sodelovanje na področju revizije

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta primeren okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in sektorja finančnih storitev v Romuniji.

(a)

Sodelovanje se osredotoča na:

sprejem računovodskega sistema, združljivega z evropskimi standardi,

krepitev in prestrukturiranje bančnega in finančnega sistema,

izboljšanje nadzora in zakonskega urejanja bančnih in finančnih storitev,

pripravo terminoloških glosarjev,

izmenjavo informacij o veljavni zakonodaji ali zakonodaji v pripravi.

(b)

V ta namen sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja.

2.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v Romuniji razvijeta učinkovite revizijske sisteme na podlagi ustaljenih metod in postopkov Skupnosti.

Člen 86

Monetarna politika

Na zahtevo romunskih organov oblasti Skupnost zagotovi tehnično pomoč, namenjeno podpori prizadevanjem Romunije za uvedbo polne konvertibilnosti leja in postopno približevanje njene politike politiki Evropskega monetarnega sistema. To vključuje neformalno izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem Evropskega monetarnega sistema.

Člen 87

Preprečevanje pranja denarja

1.   Pogodbenici vzpostavita okvir za sodelovanje z namenom preprečevanja, da bi se njuni finančni sistemi uporabljali za pranje prihodkov iz kaznivih dejanj na splošno, zlasti pa iz nezakonitega trgovanja z mamili.

2.   Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom vzpostavljanja primernih standardov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, vključno s Projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 88

Regionalni razvoj

1.   Pogodbenici krepita medsebojno sodelovanje na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora.

2.   V ta namen se lahko izvajajo kateri koli od naslednjih ukrepov:

izmenjava informacij s strani nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov oblasti o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora ter, kjer je to primerno, zagotavljanje pomoči Romunije za oblikovanje takšne politike,

skupni ukrepi regionalnih in lokalnih organov oblasti na področju gospodarskega razvoja,

izmenjava obiskov, da se preučijo možnosti za sodelovanje in pomoč,

izmenjava državnih uradnikov ali strokovnjakov,

zagotavljanje tehnične pomoči, s posebnim poudarkom na razvoju območij z neugodnim položajem,

uvajanje programov izmenjave informacij in izkušenj s pomočjo metod, ki vključujejo tudi seminarje.

Člen 89

Sodelovanje na socialnem področju

1.   Na področju varovanja zdravja in varstva pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje z namenom, da izboljšata raven varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se zgledujeta po ravni obstoječega varstva v Skupnosti. Sodelovanje vključuje zlasti:

zagotavljanje tehnične pomoči,

izmenjavo strokovnjakov,

sodelovanje med podjetji,

obveščanje in usposabljanje,

sodelovanje na področju javnega zdravja.

2.   Pri zaposlovanju se sodelovanje med pogodbenicama osredotoča predvsem na:

organizacijo trga dela,

posodobitev storitev iskanja zaposlitve in poklicnega svetovanja,

načrtovanje in izvajanje programov regionalnega prestrukturiranja,

spodbujanje razvoja lokalnega zaposlovanja.

Sodelovanje na tem področju poteka v obliki študij, zagotavljanja storitev strokovnjakov ter obveščanja in usposabljanja.

3.   Na področju socialne varnosti je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno v prilagajanje romunskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim razmeram, predvsem z zagotavljanjem storitev strokovnjakov ter obveščanjem in usposabljanjem.

Člen 90

Turizem

Pogodbenici povečujeta in razvijata medsebojno sodelovanje, ki zajema:

olajšanje turistične menjave in spodbujanje turistične izmenjave med mladimi,

povečevanje pretoka informacij po mednarodnih omrežjih, preko baz podatkov itd.,

prenašanje znanja in izkušenj s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev,

preučevanje možnosti za skupne projekte (projekti čezmejnega sodelovanja, pobratenje mest itd.),

sodelovanje Romunije v ustreznih evropskih turističnih organizacijah,

uskladitev statističnih sistemov in pravil v zvezi s turizmom,

izmenjavo mnenj in zagotavljanje ustrezne izmenjave informacij o pomembnejših vprašanjih skupnega interesa, ki vplivajo na turistični sektor,

tehnično pomoč za komercialni razvoj infrastrukture, ki bo ugodno vplival na turistični sektor.

Člen 91

Mala in srednje velika podjetja

1.   Pogodbenici si prizadevata za razvoj in krepitev malih in srednje velikih podjetij ter sodelovanja med takšnimi podjetji v Skupnosti in Romuniji.

2.   Pri tem spodbujata izmenjavo informacij ter znanja in izkušenj na naslednjih področjih:

zagotavljanju pravnih, upravnih, tehničnih, davčnih in finančnih pogojev, potrebnih za ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij in za čezmejno sodelovanje,

zagotavljanju posebnih storitev, ki jih potrebujejo mala in srednje velika podjetja (usposabljanje poslovodnih delavcev, računovodstvo, trženje, obvladovanje kakovosti itd.) in krepitvi ustanov, ki opravljajo takšne storitve,

vzpostavljanju ustreznih povezav s subjekti iz Skupnosti z namenom izboljšati pretok informacij do malih in srednje velikih podjetij in spodbujati čezmejno sodelovanje (npr. preko omrežja za poslovno sodelovanje (BC-NET), evropskih informacijskih centrov, konferenc itd.).

3.   Sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči, zlasti za vzpostavitev ustrezne institucionalne podpore za mala in srednje velika podjetja na nacionalni in regionalni ravni, kar zadeva storitve na področju financ, usposabljanja, svetovanja, tehnologije in trženja.

Člen 92

Informacije in komunikacije

1.   Skupnost in Romunija sprejmeta ustrezne ukrepe za spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi javnosti osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Romuniji pa bolj specializirane informacije, vključno z dostopom do baz podatkov Skupnosti, kjer je to mogoče.

Člen 93

Varstvo potrošnikov

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli popolno združljivost sistemov varstva potrošnikov v Romuniji in Skupnosti.

2.   V ta namen sodelovanje v okviru obstoječih možnosti zajema:

izmenjavo informacij in strokovnjakov,

dostop do baz podatkov Skupnosti,

usposabljanje in tehnično pomoč.

Člen 94

Carine

1.   Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost z vsemi določbami, ki bodo sprejete v zvezi s trgovino in pošteno trgovino, ter doseči prilagoditev carinskega sistema Romunije carinskemu sistemu Skupnosti, kar bo pripomoglo k načrtovani liberalizaciji po tem sporazumu.

2.   Sodelovanje vključuje zlasti:

izmenjavo informacij,

uvedbo enotne upravne listine in kombinirane nomenklature,

povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Romunije,

poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga,

organizacijo seminarjev in usposabljanj pripravnikov.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

3.   Brez poseganja v nadaljnje sodelovanje, predvideno v tem sporazumu in zlasti v členu 97, si upravni organi pogodbenic v carinskih zadevah medsebojno pomagajo v skladu z določbami Protokola 6.

Člen 95

Sodelovanje na področju statistike

1.   Sodelovanje na tem področju je namenjeno razvoju učinkovitega statističnega sistema, ki bo hitro in pravočasno zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za podporo in spremljanje procesa gospodarske reforme, in prispeval k razvoju zasebnega podjetništva v Romuniji.

2.   Pogodbenici sodelujeta zlasti z namenom:

okrepiti statistično službo v Romuniji,

doseči usklajenost z mednarodnimi metodami (zlasti metodami Skupnosti), standardi in klasifikacijami,

zagotoviti podatke, potrebne za nadaljevanje in spremljanje gospodarske in socialne reforme,

zagotavljati gospodarskim subjektom v zasebnem sektorju ustrezne makroekonomske in mikroekonomske podatke,

zagotavljati zaupnost podatkov,

izmenjevati statistične informacije

oblikovati baze podatkov.

3.   Če je primerno, Skupnost zagotovi tehnično pomoč.

Člen 96

Gospodarstvo

1.   Skupnost in Romunija olajšujeta potek gospodarskih reform in vključevanja tako, da sodelujeta v smeri izboljšanja razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanja in izvajanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

2.   V ta namen Skupnost in Romunija:

izmenjujeta informacije o makroekonomskih dosežkih in obetih ter o strategijah razvoja,

skupno analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem gospodarske politike in instrumentov za njeno izvajanje,

spodbujata, zlasti preko Akcijskega programa za sodelovanje v gospodarstvu, obsežno sodelovanje med ekonomisti in poslovodnimi delavci v Skupnosti in Romuniji z namenom pospešiti prenos znanja in izkušenj za načrtovanje gospodarske politike in zagotoviti, da se z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznani kar najširši krog ljudi.

Člen 97

Boj proti prepovedanim drogam

1.   Sodelovanje je usmerjeno zlasti v povečanje učinkovitosti politik in ukrepov proti dobavljanju in nedovoljenemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi ter v zmanjševanje zlorabe teh izdelkov.

2.   Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za dosego teh ciljev, vključno z načini izvajanja skupnih ukrepov. Njuni ukrepi temeljijo na posvetovanjih in tesnem usklajevanju glede ciljev in usmeritev na področjih iz odstavka 1.

3.   Sodelovanje med pogodbenicama zajema tehnično in upravno pomoč, ki bi lahko obravnavala zlasti naslednja področja:

priprava in izvajanje nacionalne zakonodaje,

ustanavljanje ustanov in informacijskih središč ter socialnih in zdravstvenih centrov,

usposabljanje osebja in raziskave,

preprečevanje zlorabe predhodnih sestavin in drugih kemičnih snovi, ki se uporabljajo za nedovoljeno proizvodnjo mamil ali psihotropnih snovi.

Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom vzpostavitve primernih standardov za boj proti zlorabi zadevnih izdelkov, ki so enaki standardom Skupnosti in ustreznih mednarodnih organov, zlasti Projektne skupine za kemično delovanje (CATF).

Pogodbenici se lahko dogovorita, da se vključijo tudi druga področja.

Člen 98

Državna uprava

Pogodbenici spodbujata sodelovanje med njunimi organi državne uprave, vključno z oblikovanjem programov izmenjave, da bi izboljšali vzajemno poznavanje strukture in delovanja njunih sistemov.

NASLOV VII

KULTURNO SODELOVANJE

Člen 99

1.   Ob upoštevanju Slovesne izjave o Evropski uniji se pogodbenici zavezujeta, da bosta pospeševali, spodbujali in olajševali kulturno sodelovanje. Kjer je to primerno, se lahko programi kulturnega sodelovanja Skupnosti ali programi ene ali več držav članic razširijo na Romunijo, pri čemer se lahko razvijejo tudi druge dejavnosti skupnega interesa.

To sodelovanje lahko vključuje zlasti:

nekomercialno izmenjavo umetniških del in umetnikov,

knjižne prevode,

ohranjanje in obnovo spomenikov in drugih znamenitosti (arhitekturne in kulturne dediščine),

usposabljanje oseb, ki delujejo na področju kulture,

organizacijo evropsko usmerjenih kulturnih prireditev,

razširjanje izjemnih kulturnih dosežkov, vključno z usposabljanjem romunskih strokovnjakov na tem področju.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi. Avdiovizualni sektor v Romuniji bi lahko še posebej sodeloval pri dejavnostih Skupnosti v okviru programa Media v skladu s postopki, ki jih določijo organi, odgovorni za posamezne dejavnosti, in v skladu s določbami Sklepa Sveta Evropskih skupnosti z dne 21. decembra 1990, s katerim je bil ta program uveden. Skupnost bo spodbudila romunski avdiovizualni sektor pri sodelovanju v ustreznih programih Eureka.

Pogodbenici usklajujeta in po potrebi prilagajata svojo politiko glede urejanja čezmejne radiodifuzije, tehničnih standardov na avdiovizualnem področju in pospeševanja evropske avdiovizualne tehnologije.

Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo izmenjavo programov, štipendij in opreme za usposabljanje novinarjev in drugih, ki se poklicno ukvarjajo z javnimi občili.

NASLOV VIII

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 100

Za doseganje ciljev tega sporazuma in v skladu s členi 101, 102, 104 in 105 ter brez poseganja v člen 103 prejema Romunija začasno finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke v skladu z določbami člena 18 statuta te banke, da bi se pospešila gospodarska preobrazba Romunije in pomagalo Romuniji premagovati gospodarske in socialne posledice strukturnega prilagajanja.

Člen 101

Ta finančna pomoč se zagotavlja:

bodisi na večletni podlagi v okviru izvajanja programa PHARE, predvidenega v Uredbi Sveta (EGS) št. 3906/89, kakor je bila spremenjena, ali znotraj novega večletnega finančnega okvira, ki ga oblikuje Skupnost po posvetovanju z Romunijo in ob upoštevanju členov 104 in 105 tega sporazuma,

s posojili, ki jih dodeljuje Evropska investicijska banka do preteka roka njihove razpoložljivosti; Skupnost po posvetovanju z Romunijo določi najvišji znesek in obdobje razpoložljivosti posojil Evropske investicijske banke za Romunijo za naslednja leta.

Člen 102

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v indikativnem programu, o katerem se dogovorita pogodbenici. Pogodbenici o tem obvestita Pridružitveni svet.

Člen 103

1.   Če je to posebej potrebno, Skupnost ob upoštevanju smernic skupine G-24 za ukrepanje in razpoložljivosti vseh finančnih sredstev na prošnjo Romunije in usklajeno z mednarodnimi finančnimi institucijami v okviru skupine G-24 preuči možnost dodeljevanja začasne finančne pomoči, s katero:

podpre ukrepe za uvedbo in ohranjanje konvertibilnosti romunske valute,

podpre prizadevanja za srednjeročno stabilizacijo in strukturno prilagajanje, vključno s plačilnobilančno pomočjo.

2.   Pogoj za to finančno pomoč je, da Romunija v okviru skupine G-24, če je to primerno, predloži programe za konvertibilnost in/ali prestrukturiranje svojega gospodarstva, ki jih podpira MDS, da Skupnost te programe sprejme, da Romunija te programe stalno upošteva in da kot končni cilj hitro preide na financiranje iz zasebnih virov.

3.   Pridružitveni svet bo obveščen o pogojih, pod katerimi se bo ta pomoč zagotavljala, in o izpolnjevanju obveznosti, ki jih je v zvezi s to pomočjo prevzela Romunija.

Člen 104

Finančna pomoč Skupnosti se ocenjuje glede na potrebe, ki se pojavljajo in glede na raven razvoja Romunije, pri čemer se upoštevajo opredeljene prednostne naloge in absorpcijske sposobnosti romunskega gospodarstva, zmožnost odplačevanja posojil ter napredek pri uvajanju sistema tržnega gospodarstva in pri prestrukturiranju v Romuniji.

Člen 105

Da bi omogočili optimalno uporabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, kot so države članice, druge države, vključno s skupino G-24, in mednarodne finančne institucije, kot so Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj.

NASLOV IX

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 106

Ustanovi se Pridružitveni svet, ki nadzira izvajanje tega sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat na leto in kadar to narekujejo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja, ki izhajajo iz okvira tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja skupnega interesa.

Člen 107

1.   Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropskih skupnosti in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani, ki jih imenuje Vlada Romunije, na drugi strani.

2.   Člani Pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki se določijo v njegovem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

3.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

4.   Pridružitvenemu svetu v skladu z določbami njegovega poslovnika izmenično predsedujeta član Sveta Evropskih skupnosti in član Vlade Romunije.

5.   Kjer je to primerno, pri delu Pridružitvenega sveta sodeluje Evropska investicijska banka kot opazovalka.

Člen 108

Za namen doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, predvidenih v tem sporazumu. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje. Pridružitveni svet lahko pripravi tudi ustrezna priporočila.

Odločitve in priporočila oblikuje s soglasjem obeh pogodbenic.

Člen 109

1.   Vsaka od pogodbenic lahko na Pridružitveni svet naslovi kakršne koli spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma.

2.   Pridružitveni svet lahko spor razreši s sklepom.

3.   Vsaka pogodbenica je zavezana sprejeti ukrepe za izvajanje sklepa iz odstavka 2.

4.   Če spora ni mogoče razrešiti v skladu z odstavkom 2, lahko katera koli pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora nato v dveh mesecih imenovati drugega arbitra. Za uporabo tega postopka Skupnost in države članice predstavljajo eno stranka v sporu.

Pridružitveni svet imenuje tretjega arbitra.

Arbitri odločajo z večino glasov.

Vsaka stranka v sporu mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje sklepa arbitrov.

Člen 110

1.   Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropskih skupnosti in članov Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predstavniki Vlade Romunije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.

Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Pridružitvenega odbora, ki vključujejo pripravo sej Pridružitvenega sveta in način delovanja Pridružitvenega odbora.

2.   Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila. V tem primeru Pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 108.

Člen 111

Pridružitveni svet lahko ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog.

Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

Člen 112

Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov romunskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

Člen 113

1.   Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani romunskega parlamenta na drugi strani.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru v skladu z določbami njegovega poslovnika izmenično predsedujeta Evropski parlament in romunski parlament.

Člen 114

Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, Pridružitveni svet pa zahtevane informacije nato predloži odboru.

Pridružitveni parlamentarni odbor se obvesti o sklepih Pridružitvenega sveta.

Pridružitveni parlamentarni odbor lahko pripravi priporočila za Pridružitveni svet.

Člen 115

V okviru področja uporabe tega sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovila glede na svoje lastne državljane nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

Člen 116

Ta sporazum v ničemer ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

(a)

za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev izdelkov, ki niso izrecno namenjeni za vojaške namene;

(c)

za katere meni, da so bistveni za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi negativno vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 117

1.   Na področjih, ki jih zajema ta sporazum in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

ureditve, ki jih uporablja Romunija glede Skupnosti, ne povzročajo diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji,

ureditve, ki jih uporablja Skupnost glede Romunije, ne povzročajo diskriminacije med romunskimi državljani ali romunskimi družbami ali podjetji.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljajo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje prebivališče niso v enakem položaju.

Člen 118

Izdelki s poreklom iz Romunije pri uvozu v Skupnost niso deležni bolj ugodne obravnave, od tiste, ki si jo med seboj zagotavljajo države članice.

Obravnava, ki se zagotavlja Romuniji na podlagi naslova IV in poglavja I naslova V, ni bolj ugodna od obravnave, ki si jo med seboj priznavajo države članice.

Člen 119

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni v tem sporazumu.

2.   Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Preden to stori, predloži Pridružitvenemu svetu, razen v posebno nujnih primerih, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma. O teh ukrepih se na zahtevo druge pogodbenice takoj obvesti Pridružitveni svet, ki se o njih posvetuje.

Člen 120

Dokler se na podlagi tega sporazuma ne vzpostavijo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni strani in Romunijo na drugi strani, razen na področjih, ki so v pristojnosti Skupnosti in brez poseganja v obveznosti držav članic iz tega sporazuma na področjih v njihovi pristojnosti.

Člen 121

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 ter priloge I do XIX so sestavni del tega sporazuma.

Člen 122

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev od datuma prejema takšnega obvestila.

Člen 123

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, kjer se uporabljajo pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo in Evropske skupnosti za premog in jeklo ter v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa na ozemlju Romunije.

Člen 124

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvirnikih v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in romunskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 125

Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici obvestita o zaključku postopkov iz prvega odstavka.

Ta sporazum z začetkom svoje veljavnosti nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Romunijo o trgovini, trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisan v Luxembourgu 22. oktobra 1990.

Člen 126

1.   Če do dokončanja postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe določenih delov tega sporazuma, zlasti tiste, ki se nanašajo na pretok blaga, začnejo veljati že leta 1993 na podlagi Začasnega sporazuma med Skupnostjo in Romunijo, pogodbenici soglašata, da v takšnih okoliščinah za namene naslova III, členov 64 in 67 tega sporazuma in protokolov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 k temu sporazumu izraz „začetek veljavnosti tega sporazuma“ pomeni

datum začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti, ki začnejo učinkovati s tem datumom, in

1. januar 1993 glede obveznosti, ki začnejo učinkovati po začetku veljavnosti tega sporazuma s sklicevanjem na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   V primeru začetka veljavnosti po 1. januarju se uporabljajo določbe Protokola 7.

En fe de lo cual, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.Til bekræftelse heraf har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.Εις πίστωση των ανωτέρω, οι υπογεγραμμένοι πληρεξούσιοι έθεσαν τις υπογραφές τους στην παρούσα συμφωνία.In witness whereof the undersigned Plenipotentiaries have signed this Agreement.En foi de quoi, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.In fede di che, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente accordo.Ten blijke waarvan de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze Overeenkomst hebben gesteld.Em fé do que, os plenipotenciários abaixo assinados apuseram as suas assinaturas no final do presente Acordo.Drept pentru care subsemnaţii Plenipotenţiari au semnat prezentul Acord.

Hecho en Bruselas, el uno de febrero de mil novecientos noventa y tres.Udfærdiget i Bruxelles, den første februar nitten hundrede og treoghalvfems.Geschehen zu Brüssel am ersten Februar neunzehnhundertdreiundneunzig.Έγινε στις Βρυξέλλες, την πρώτη Φεбρουαρίου χίλια εννιακόσια εννενήντα τρία.Done at Brussels on the first day of February in the year one thousand nine hundred and ninety-three.Fait à Bruxelles, le premier février mil neuf cent quatre-vingt-treize.Fatto a Bruxelles, addì primo febbraio millenovecentonovantatré.Gedaan te Brussel, de eerste februari negentienhonderd drieënnegentig.Feito em Bruxelas, em um de Fevereiro de mil novecentos e noventa e três.Încheiat la Bruxelles, în prima zi a lunii februarie, anul o mie nouă sute nouăzeci şi trei.

Pour le royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk België

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Pela República Portuguesa

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

Por el Consejo y la Comisión de las Comunidades EuropeasFor Rådet og Kommissionen for De Europæiske FællesskaberFür den Rat und die Kommission der Europäischen GemeinschaftenΓια το Συμбούλιο και την Επιτροπή των Ευρωπαϊκών ΚοινοτήτωνFor the Council and the Commission of the European CommunitiesPour le Conseil et la Commission des Communautés européennesPer il Consiglio e la Commissione delle Comunità europeeVoor de Raad en de Commissie van de Europese GemeenschappenPelo Conselho e Pela Comissão das Comunidades Europeias

Image

Pentru Rômania

Image


(1)  Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 357, 31.12.1994, str. 2.

Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.


SEZNAM PRILOG

 

 

 

Stran

I

člena 9 in 19

Opredelitev industrijskih izdelkov in kmetijskih proizvodov…

38

IIa

člen 10(2)

Tarifne koncesije Skupnosti…

39

IIb

člen 10(2)

Tarifne koncesije Skupnosti…

40

III

člen 10(3)

Tarifne koncesije Skupnosti…

41

IV

člen 11(1)

Tarifne koncesije Romunije…

44

V

člen 11(2)

Tarifne koncesije Romunije…

49

VI

člen 11(3)

Tarifne koncesije Romunije: avtomobili…

51

VII

člen 11(5)

Koncesije Romunije za tarifne kvote…

52

VIII

člen 11(7)

Koncesije Romunije: Učinek, enak količinskim omejitvam pri uvozu

53

IX

člen 14(3)

Koncesije Romunije: količinske omejitve pri izvozu…

54

X

člen 18

Predelani kmetijski proizvodi…

57

XI

člen 21(2)

Kmetijske koncesije Skupnosti…

58

XII

člen 21(4)

Nekmetijske koncesije Skupnosti…

62

XIII

člen 21(4)

Nekmetijske koncesije Romunije…

65

XIV

člen 24

Ribiške koncesije Skupnosti…

70

XV

člen 24

Ribiške koncesije Romunije…

72

XVI

člen 45(1)

Pravica do ustanavljanja…

73

XVII

člen 45(2)

Pravica do ustanavljanja: „Izključeni sektorji“

74

XVIII

členi 45, 46, 48 in 50

Pravica do ustanavljanja: „Finančne storitve“

75

XIX

člen 67

Intelektualna lastnina…

77


SEZNAM PROTOKOLOV

PROTOKOL

ČLEN, NA KATEREGA SE NANAŠA

NASLOV

1

16

o tekstilnih izdelkih in oblačilih

2

17

o izdelkih, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)

3

20

o trgovini med Romunijo in Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi proizvodi iz člena 20 tega sporazuma

4

35

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

5

37

o posebnih določbah v zvezi s trgovino med Romunijo, Španijo in Portugalsko

6

94

o medsebojni pomoči v carinskih zadevah

7

126

o koncesijah z letnimi omejitvami


SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci:

KRALJEVINE BELGIJE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO in Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani, ter pooblaščenci ROMUNIJE

na drugi strani,

ki so se sestali v Bruslju prvega februarja tisoč devetsto triindevetdeset, da podpišejo Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani („Evropski sporazum“), so sprejeli naslednja besedila:

Evropski sporazum in naslednji protokoli:

Protokol 1

o tekstilnih izdelkih in oblačilih,

Protokol 2

o izdelkih, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ),

Protokol 3

o trgovini med Romunijo in Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi proizvodi iz člena 20 tega sporazuma,

Protokol 4

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja,

Protokol 5

o posebnih določbah v zvezi s trgovino med Romunijo, Španijo in Portugalsko,

Protokol 6

o medsebojni pomoči v carinskih zadevah,

Protokol 7

o koncesijah z letnimi omejitvami.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Romunije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih izjav, priloženih k tej sklepni listini:

 

Skupne izjave o členu 8(3) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 8(4) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 10(3) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 38(1) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 38 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 39 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 40 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 45(7) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o poglavju II naslova IV tega sporazuma,

 

Skupna izjava o poglavju III naslova IV tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 57(3) tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 59 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 60 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 64 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 67 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 111 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o Protokolu 1 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o Protokolu 4 tega sporazuma,

 

Skupna izjava o členu 5 Protokola 6 tega sporazuma.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Romunije so se seznanili tudi z naslednjimi sporazumi v obliki izmenjave pisem, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Romunijo o tranzitu,

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Romunijo o infrastrukturi notranjega prometa,

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Romunijo o nekaterih dogovorih za živo govedo.

Pooblaščenci Romunije so se seznanili s spodaj navedenimi izjavami, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Izjava Komisije o členu 2(3) Protokola 1,

 

Izjava Skupnosti o odstavkih 1.3 in 4 člena 9 Protokola 2,

 

Izjava Skupnosti o členu 9(4) Protokola 2,

 

Izjava Skupnosti o Protokolu 2,

 

Izjave Skupnosti o členu 21(4) tega sporazuma.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti so se seznanili s spodaj navedenimi izjavami, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Izjava Romunije o členu 8 tega sporazuma,

 

Izjava Romunije o členu 14(3) tega sporazuma,

 

Izjava Romunije o Protokolu 21 tega sporazuma,

 

Izjava Romunije o Protokolu 4 tega sporazuma.

Hecho en Bruselas, el uno de febrero de mil novecientos noventa y tres.Udfærdiget i Bruxelles, den første februar nitten hundrede og treoghalvfems.Geschehen zu Brüssel am ersten Februar neunzehnhundertdreiundneunzig.Έγινε στις Βρυξέλλες, την πρώτη Φεбρουαρίου χίλια εννιακόσια εννενήντα τρία.Done at Brussels on the first day of February in the year one thousand nine hundred and ninety-three.Fait à Bruxelles, le premier février mil neuf cent quatre-vingt-treize.Fatto a Bruxelles, addì primo febbraio millenovecentonovantatré.Gedaan te Brussel, de eerste februari negentienhonderd drieënnegentig.Feito em Bruxelas, em um de Fevereiro de mil novecentos e noventa e três.Încheiat la Bruxelles, în prima zi a lunii februarie, anul o mie nouă sute nouăzeci si trei.

Pour le royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk België

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Pela República Portuguesa

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

Por el Consejo y la Comisión de las Comunidades EuropeasFor Rådet og Kommissionen for De Europæiske FællesskaberFür den Rat und die Kommission der Europäischen GemeinschaftenΓια το Συбθούλιο και την Επιτροπή των Ευρωπαϊκών ΚοινοτήτωνFor the Council and the Commission of the European CommunitiesPour le Conseil et la Commission des Communautés européennesPer il Consiglio e la Commissione delle Comunità europeeVoor de Raad en de Commissie van de Europese GemeenschappenPelo Conselho e Pela Comissăo das Comunidades Europeias

Image

Pentru Rômania

Image


31.12.1994   

SL

Uradni list Evropske unije

L 358/3


EVROPSKI SPORAZUM

o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Bolgarijo na drugi strani (1)

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO in Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani

in REPUBLIKA BOLGARIJA, v nadaljnjem besedilu „Bolgarija“,

na drugi strani so se

OB UPOŠTEVANJU pomena obstoječih tradicionalnih vezi med Skupnostjo, njenimi državami članicami in Bolgarijo ter njihovih skupnih vrednot,

OB PRIZNAVANJU, da želita Skupnost in Bolgarija te vezi okrepiti in vzpostaviti tesne in trajne odnose, ki temeljijo na skupnih interesih in vzajemnosti in ki bi Bolgariji omogočili sodelovanje v postopku evropskega vključevanja in tako okrepili in razširili odnose, ki so bili v preteklosti vzpostavljeni zlasti s Sporazumom o trgovini in trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisanim 8. maja 1990,

OB UPOŠTEVANJU možnosti za novo kakovost odnosov, ki jo prinaša nastanek nove demokracije v Bolgariji,

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti Skupnosti in njenih držav članic ter Bolgarije krepitvi političnih in gospodarskih svoboščin, ki sestavljajo temelj pridružitve,

OB PRIZNAVANJU temeljnega značaja demokratičnih sprememb v Bolgariji, ki potekajo po mirni poti in so usmerjene v izgradnjo novega političnega in gospodarskega sistema, ki temelji na pravni državi in človekovih pravicah, političnem pluralizmu in pluralističnem večstrankarskem sistemu s svobodnimi in demokratičnimi volitvami ter v oblikovanje zakonodajnih in gospodarskih pogojev, potrebnih za razvoj tržnega gospodarstva, kot tudi potrebe po nadaljevanju in dokončanju tega procesa s pomočjo Skupnosti,

OB UPOŠTEVANJU trdne zavezanosti Skupnosti in njenih držav članic ter Bolgarije pravni državi in človekovim pravicam, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in celotni uveljavitvi vseh drugih načel in določb iz Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), iz sklepnih dokumentov madridskega in dunajskega sestanka, iz Pariške listine za novo Evropo kot tudi načelom in določbam Evropske energetske listine,

V ŽELJI spodbujati boljše stike med njihovimi državljani ter prost pretok informacij in idej, kakor je dogovorjeno med pogodbenicami v okviru KVSE,

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti tega sporazuma za vzpostavitev in krepitev sistema stabilnosti v Evropi, ki temelji na sodelovanju in za katerega predstavlja Skupnost enega od temeljev,

V PREPRIČANJU, da bi bilo treba ustvariti povezavo med popolno uveljavitvijo pridružitve na eni strani in nadaljevanjem dejanske realizacije političnih, gospodarskih in pravnih reform v Bolgariji na drugi strani, kakor tudi uvesti dejavnike, ki so potrebni za sodelovanje in dejansko približevanje med sistemi pogodbenic, zlasti v luči sklepov Bonske konference KVSE,

V ŽELJI, da vzpostavijo reden politični dialog o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa z namenom krepitve in dokončanja pridružitve,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da zagotovi odločno podporo dokončanju prehoda Bolgarije v tržno gospodarstvo in pomaga Bolgariji premagovati gospodarske in socialne posledice strukturnega prilagajanja,

NADALJE OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da vzpostavi načine sodelovanja ter gospodarsko, tehnično in finančno pomoč na globalni in večletni podlagi,

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti Skupnosti in Bolgarije prosti trgovini, zlasti kar zadeva načela Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini,

OB UPOŠTEVANJU gospodarskih in socialnih razlik med Skupnostjo in Bolgarijo ter ob priznavanju, da bi bilo treba cilje te pridružitve doseči z ustreznimi določbami tega sporazuma,

PREPRIČANE, da bo ta sporazum ustvaril novo vzdušje za njihove gospodarske odnose in zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki so neobhodno potrebne za gospodarsko prestrukturiranje in tehnološko posodobitev bolgarskega gospodarstva,

V ŽELJI, da vzpostavijo kulturno sodelovanje in razvijajo izmenjavo informacij,

OB PRIZNAVANJU dejstva, da je končni cilj Bolgarije postati članica Skupnosti in da bo ta pridružitev po mnenju pogodbenic Bolgariji pomagala doseči ta cilj,

KRALJEVINA BELGIJA:

Robert URBAIN,

minister za zunanjo trgovino in evropske zadeve;

KRALJEVINA DANSKA:

Jørgen ØSTRØM MØLLER,

državni sekretar za zunanje zadeve;

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA:

Klaus KINKEL,

zvezni minister za zunanje zadeve;

HELENSKA REPUBLIKA:

Michel PAPACONSTANTINOU,

minister za zunanje zadeve;

KRALJEVINA ŠPANIJA:

Javier SOLANA,

minister za zunanje zadeve;

FRANCOSKA REPUBLIKA:

Elisabeth GUIGOU,

ministrica, pristojna za evropske zadeve;

IRSKA:

Dick SPRING,

minister za zunanje zadeve;

ITALIJANSKA REPUBLIKA:

Valdo SPINI,

državni sekretar za zunanje zadeve;

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG:

Jacques POOS,

minister za zunanje zadeve;

KRALJEVINA NIZOZEMSKA:

P. KOOIJMANS,

minister za zunanje zadeve;

PORTUGALSKA REPUBLIKA:

J. M. DURAO BARROSO,

minister za zunanje zadeve;

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE:

Douglas HURD,

državni sekretar za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha;

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO IN EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO:

Niels HELVEG PETERSEN,

minister za zunanje zadeve Kraljevine Danske, vršilec dolžnosti predsednika Sveta Evropskih skupnosti;

Sir Leon BRITTAN,

član Komisije Evropskih skupnosti;

Hans VAN DEN BROEK,

član Komisije Evropskih skupnosti;

REPUBLIKA BOLGARIJA:

Luben BEROV,

ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1.   Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Bolgarijo na drugi strani.

2.   Cilji tega pridružitvenega razmerja so:

zagotoviti primeren okvir za politični dialog med pogodbenicami, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov,

postopno vzpostaviti območje proste trgovine med Skupnostjo in Bolgarijo, ki vsebinsko zajema celotno trgovino med njima,

spodbujati širitev trgovine in skladnih gospodarskih odnosov med pogodbenicami in na ta način pospeševati dinamičen gospodarski razvoj in blaginjo v Bolgariji,

zagotoviti podlago za gospodarsko, finančno, kulturno in socialno sodelovanje ter za pomoč Skupnosti Bolgariji,

podpirati prizadevanja Bolgarije za razvoj njenega gospodarstva ter za dokončen prehod v tržno gospodarstvo,

zagotoviti primeren okvir za postopno vključitev Bolgarije v Skupnost. V ta namen se bodo v skladu s tržnimi mehanizmi vzpostavila nova pravila, politike in prakse, Bolgarija pa si bo prizadevala za izpolnitev za to potrebnih pogojev,

vzpostaviti ustrezne institucije za zagotavljanje učinkovitosti pridružitve.

NASLOV I

POLITIČNI DIALOG

Člen 2

Pogodbenici vzpostavita reden politični dialog, ki ga razvijata in krepita. Ta dialog spremlja in utrjuje približevanje med Skupnostjo in Bolgarijo, podpira politične in gospodarske spremembe, ki potekajo v tej državi, ter prispeva k vzpostavljanju novih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja. Politični dialog in sodelovanje na temelju skupnih vrednot in prizadevanj:

bosta olajšala polno vključitev Bolgarije v skupnost demokratičnih držav in njeno postopno približevanje Skupnosti. Gospodarsko približevanje, predvideno v tem sporazumu, bo privedlo do večjega političnega zbliževanja,

bosta omogočila boljše medsebojno razumevanje in pospešeno zbliževanje stališč glede mednarodnih vprašanj in zlasti glede zadev, ki bi lahko bistveno vplivale na eno ali drugo pogodbenico,

bosta vsaki pogodbenici omogočila, da v svojem procesu odločanja upošteva stališča in interese druge pogodbenice,

bosta prispevala k zbliževanju stališč pogodbenic glede varnostnih vprašanj in krepila varnost in stabilnost v celotni Evropi.

Člen 3

1.   Med predsednikom Evropskega sveta in predsednikom Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predsednikom Republike Bolgarije na drugi strani potekajo ustrezna srečanja.

2.   Politični dialog na ministrski ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta. Ta ima splošne pristojnosti za vse zadeve, ki bi mu jih pogodbenici želeli predložiti v obravnavo.

Člen 4

Pogodbenici vzpostavita druge postopke in mehanizme političnega dialoga, zlasti:

v obliki sestankov na ravni visokih uradnikov (političnih direktorjev) med uradniki Bolgarije na eni strani in predsedstvom Sveta Evropskih skupnosti in Komisije Evropskih skupnosti na drugi strani,

s polno uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi dvostranskimi in večstranskimi stiki, denimo v okviru OZN, sestankov KVSE in drugih večstranskih forumov,

z vključitvijo Bolgarije v skupino držav, ki prejemajo redne informacije o vprašanjih, obravnavanih v okviru evropskega političnega sodelovanja, kot tudi z izmenjavo informacij z namenom, da se dosežejo cilji, določeni v členu 2,

z vsemi drugimi sredstvi, ki bi prispevala k utrjevanju, razvoju in krepitvi tega dialoga.

Člen 5

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru Pridružitvenega parlamentarnega odbora.

NASLOV II

SPLOŠNA NAČELA

Člen 6

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, predstavlja vodilo notranje in zunanje politike pogodbenic in predstavlja bistveno sestavino te pridružitve.

Člen 7

1.   Pridružitev vključuje prehodno obdobje, ki traja največ 10 let in je razdeljeno na dve zaporedni stopnji, od katerih vsaka načeloma traja pet let. Prva stopnja se začne z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Ob upoštevanju, da so načela tržnega gospodarstva bistvena za obstoječo pridružitev, Pridružitveni svet, na podlagi načel, oblikovanih v preambuli, redno preverja izvajanje tega sporazuma in napredek Bolgarije pri uvajanju sistema tržnega gospodarstva.

3.   V 12 mesecih pred iztekom prve stopnje se Pridružitveni svet sestane, da bi odločil o prehodu v drugo stopnjo ter o vseh možnih spremembah ukrepov za izvajanje določb, ki urejajo drugo fazo. Pri tem upošteva rezultate preverjanja, navedenega v odstavku 2.

4.   Stopnji, predvideni v odstavkih 1, 2 in 3, ne veljata za naslov III.

NASLOV III

PROSTI PRETOK BLAGA

Člen 8

1.   V prehodnem obdobju, ki traja največ 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma, Skupnost in Bolgarija v skladu z določbami tega sporazuma in Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) postopno vzpostavita območje proste trgovine.

2.   Pri uvozu v Skupnost se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura. Pri uvozu v Bolgarijo se za uvrščanje blaga uporablja bolgarska carinska tarifa.

3.   Osnovna dajatev, na katero se izvedejo zaporedna znižanja, določena v tem sporazumu, je za vsak izdelek dajatev, ki se dejansko uporablja erga omnes na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

4.   Če se po začetku veljavnosti tega sporazuma uporablja kakršno koli tarifno znižanje na osnovi erga omnes, zlasti znižanja na podlagi tarifnega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj GATT, takšne znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 3 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati.

5.   Skupnost in Bolgarija se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah.

POGLAVJE I

Industrijski izdelki

Člen 9

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti in iz Bolgarije, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature in bolgarske carinske tarife, razen za izdelke, naštete v Prilogi I.

2.   Določbe členov 10 do 14 se ne uporabljajo za izdelke, navedene v členih 16 in 17.

Člen 10

1.   Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Bolgarije, razen izdelkov, naštetih v prilogah IIa, IIb in III, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Bolgarije, ki so našteti v Prilogi IIa, se postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 50 % osnovne dajatve,

eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Carine pri uvozu, ki se v Skupnosti uporabljajo za izdelke s poreklom iz Bolgarije, naštete v Prilogi IIb, se od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma postopno znižujejo, in sicer vsako leto za 20 % osnovne dajatve, tako da se popolnoma odpravijo do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

3.   Izdelki s poreklom iz Bolgarije, našteti v Prilogi III, so upravičeni do opustitve carin pri uvozu v okviru letnih tarifnih kvot ali plafonov Skupnosti, ki se postopno povečujejo v skladu s pogoji, določenimi v navedeni prilogi, da bi se carine pri uvozu zadevnih izdelkov popolnoma odpravile najkasneje ob koncu petega leta.

Hkrati se od začetka veljavnosti tega sporazuma z letnimi znižanji po 15 % osnovne dajatve postopno odpravijo carine pri uvozu, ki se uporabljajo, kadar se kvote izčrpajo ali kadar se ponovno uvede obračunavanje carin v zvezi z izdelki, ki jih zajema tarifni plafon. Do konca petega leta se preostale dajatve odpravijo.

4.   Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom se za izdelke s poreklom iz Bolgarije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

Člen 11

1.   Carine pri uvozu, ki se v Bolgariji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi IV, se odpravijo na dan začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine pri uvozu, ki se v Bolgariji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi V, se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve,

tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve,

pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.   Carine pri uvozu, ki se v Bolgariji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi VI, se postopno znižujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve,

pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 60 % osnovne dajatve,

šest let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vsaka dajatev zniža na 45 % osnovne dajatve,

sedem let po začetku veljavnosti tega sporazuma se v saka dajatev zniža na 30 % osnovne dajatve,

osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma se v saka dajatev zniža na 15 % osnovne dajatve,

devet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.   Količinske omejitve pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Bolgarijo in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma, razen količinskih omejitev in ukrepov, naštetih v Prilogi VII, ki se odpravijo v skladu s časovnim razporedom iz navedene priloge.

Člen 12

Določbe o odpravljanju carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

Člen 13

1.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma pri svojem uvozu iz Bolgarije odpravi vse dajatve, ki imajo enak učinek kakor carine pri uvozu.

2.   Bolgarija z začetkom veljavnosti tega sporazuma pri svojem uvozu iz Skupnosti odpravi vse dajatve, ki imajo enak učinek kakor carine pri uvozu, razen dajatev, naštetih v Prilogi VIII, ki se odpravijo v skladu s časovnim razporedom iz navedene priloge.

Člen 14

1.   Skupnost in Bolgarija najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma med seboj postopno odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom.

2.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri izvozu v Bolgarijo in vse ukrepe z enakim učinkom.

3.   Bolgarija z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri izvozu v Skupnost in vse ukrepe z enakim učinkom, razen tistih, naštetih v Prilogi IX, ki se odpravijo najkasneje do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 15

Vsaka pogodbenica izrazi pripravljenost znižati svoje carine v trgovini z drugo pogodbenico hitreje, kakor je predvideno v členih 10 in 11, če to dopuščajo njene splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Pridružitveni svet lahko v ta namen pripravi ustrezna priporočila.

Člen 16

Protokol 1 določa ureditve za tekstilne izdelke, ki so navedeni v njem.

Člen 17

Protokol 2 določa ureditve za izdelke, ki jih pokriva Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člen 18

1.   Določbe tega poglavja ne preprečujejo Skupnosti, da za izdelke s poreklom iz Bolgarije ohrani kmetijsko komponento v dajatvah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi X.

2.   Določbe tega poglavja ne preprečujejo Bolgariji, da za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v dajatvah, ki se uporabljajo za izdelke, naštete v Prilogi X.

POGLAVJE II

Kmetijstvo

Člen 19

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti in Bolgarije.

2.   Izraz „kmetijski proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature in bolgarske carinske tarife, in proizvode, naštete v Prilogi I, pri čemer so izključeni ribiški proizvodi, kakor so opredeljeni z Uredbo (EGS) št. 3687/91 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi.

Člen 20

Protokol 3 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so našteti v njem.

Člen 21

1.   Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi količinske omejitve pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Bolgarije, ki se ohranjajo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3420/83 v obliki, kakršna obstaja na dan podpisa tega sporazuma.

2.   Kmetijski proizvodi s poreklom iz Bolgarije, našteti v Prilogi XI, so z začetkom veljavnosti tega sporazuma upravičeni do znižanja carin in prelevmanov v okviru kvot Skupnosti in pod pogoji, določenimi v navedeni prilogi.

3.   Kmetijski proizvodi s poreklom iz Skupnosti, našteti v Prilogi XIIa, se uvažajo v Bolgarijo brez količinskih omejitev.

Za kmetijske proizvode s poreklom iz Skupnosti, naštete v Prilogi XIIb, veljajo količinske omejitve, določene v navedeni prilogi.

4.   Skupnost in Bolgarija si skladno in vzajemno dodelita koncesije iz prilog XIII in XIV v skladu s pogoji, določenimi v navedenih prilogah.

5.   Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi proizvodi med pogodbenicama, njihove posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Bolgarije, vloge kmetijstva v gospodarstvu Bolgarije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT) Skupnost in Bolgarija v okviru Pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej ter skladno in na podlagi vzajemnosti preučita možnosti za medsebojno dodeljevanje nadaljnjih koncesij.

Člen 22

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 31 se v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz člena 21, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, obe pogodbenici takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se takšna rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

POGLAVJE III

Ribištvo

Člen 23

Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti in Bolgarije, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 3687/91.

Člen 24

Določbe člena 21(5) se smiselno uporabljajo za ribiške proizvode.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 25

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino z vsemi izdelki, razen če je v tem sporazumu ali v protokolih 1, 2 ali 3 predvideno drugače.

Člen 26

1.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Bolgarijo ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo carine in dajatve, ki se že uporabljajo.

2.   Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Bolgarijo ne uvedejo nobene nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne poostrijo obstoječe omejitve in ukrepi.

3.   Brez poseganja v koncesije, dodeljene na podlagi člena 21, določbe odstavkov 1 in 2 tega člena na noben način ne omejujejo Bolgarije in Skupnosti pri uresničevanju njunih kmetijskih politik ali sprejemanju katerih koli ukrepov v okviru takšnih politik.

Člen 27

1.   Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki bi neposredno ali posredno povzročili diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in podobnimi izdelki s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.

2.   Izdelki, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih davkov, ki presega višino neposrednega ali posrednega obdavčenja, kakršno velja zanje.

Člen 28

1.   Ta sporazum ne preprečuje ohranitve ali vzpostavitve carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov o obmejni trgovini, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

2.   Pogodbenici se v okviru Pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta glede sporazumov o ustanovitvi takšnih carinskih unij ali območij proste trgovine in, kjer se to zahteva, glede drugih pomembnejših zadev, povezanih z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Takšna posvetovanja potekajo zlasti v primeru, ko Skupnosti pristopi tretja država, da bi se zagotovilo upoštevanje skupnih interesov Skupnosti in Bolgarije, navedenih v tem sporazumu.

Člen 29

Bolgarija lahko sprejme časovno omejene izredne ukrepe, ki odstopajo od določb členov 11 in 26(1), in sicer v obliki povečanih carin.

Ti ukrepi se lahko nanašajo le na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje v prestrukturiranju ali v resnih težavah, zlasti kadar te težave povzročajo večje socialne probleme.

Carine pri uvozu, ki se v Bolgariji uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti in ki jih uvedejo takšni ukrepi, ne smejo presegati 25 % ad valorem in ohranjajo preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15 % celotnega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kakor so opredeljeni v poglavju I, doseženega v zadnjem letu, za katerega so na voljo statistični podatki.

Ti ukrepi se uporabljajo za obdobje največ petih let, razen če Pridružitveni svet ne odobri daljšega obdobja. Veljati prenehajo najkasneje ob izteku prehodnega obdobja.

Takšnih ukrepov za izdelek ni mogoče sprejeti, če so od odprave vseh dajatev in količinskih omejitev ali dajatev ali ukrepov z enakim učinkom za ta izdelek minila več kot tri leta.

Bolgarija obvesti Pridružitveni svet o vseh izrednih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se pred začetkom njihove veljavnosti v Pridružitvenem svetu skliče posvetovanje o teh ukrepih in sektorjih, na katere se nanašajo. Pri sprejemanju takšnih ukrepov Bolgarija pošlje Pridružitvenemu svetu časovni razpored za odpravo carin, uvedenih na podlagi tega člena. Ta časovni razpored predvideva postopno odpravo teh dajatev, ki se začne najkasneje dve leti po njihovi uvedbi, in sicer po enakih letnih stopnjah. Pridružitveni svet lahko določi drugačen časovni razpored.

Člen 30

Če ena od pogodbenic ugotovi, da pri trgovini z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, lahko proti takšnemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo ter v skladu s pogoji in postopki, določenimi v členu 34.

Člen 31

Kadar se kakšen izdelek uvaža v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili:

resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic, ali

resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, ki bi lahko pripeljale do resnega poslabšanja gospodarskih razmer v regiji,

lahko Skupnost oziroma Bolgarija sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki iz člena 34.

Člen 32

Kadar ravnanje skladno z določbami iz členov 14 in 26 povzroči:

(i)

ponovni izvoz v tretjo državo, proti kateri pogodbenica, ki izvaža, za zadevni izdelek ohranja količinske izvozne omejitve, izvozne dajatve ali ukrepe z enakim učinkom;

ali

(ii)

resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izvaža,

in kadar zgoraj navedeni primeri povzročijo ali bi lahko povzročili večje težave za pogodbenico, ki izvaža, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v členu 34. Ti ukrepi so nediskriminatorni in se odpravijo, ko ni več razlogov, ki bi upravičevali njihovo ohranitev.

Člen 33

Države članice in Bolgarija postopoma prilagodijo vse državne monopole tržne narave, da bi do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovile, da med državljani držav članic in Bolgarije ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži. Pridružitveni svet bo obveščen o ukrepih, sprejetih za izvajanje tega cilja.

Člen 34

1.   Če Skupnost ali Bolgarija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili težave, navedene v členu 31, uvede upravni postopek, katerega namen je zagotoviti hitre informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

2.   V primerih iz členov 30, 31 in 32 pred sprejemom ukrepov, predvidenih v njih, ali v primerih, na katere se nanaša odstavek 3(d), čim prej, Skupnost oziroma Bolgarija Pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije z namenom, da poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov imajo prednost tisti, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma.

O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Pridružitveni svet, ki se o njih posvetuje v rednih časovnih presledkih, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

3.   Za izvajanje odstavka 2 se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

V zvezi s členom 31 se težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se navedeni člen nanaša, posredujejo v preučitev Pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kateri koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Pridružitveni svet ali pogodbenica, ki izvaža, nista sprejela sklepa o odpravi težav ali če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati obsega, ki je potreben za odpravo nastalih težav.

(b)

Kar zadeva člen 30, se Pridružitveni svet obvesti o primeru dumpinga, takoj ko organi pogodbenice, ki uvaža, sprožijo preiskavo. Če dumping ni bil odpravljen ali če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Pridružitvenemu svetu, ni prišlo do nobene druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica, ki uvaža, sprejme ustrezne ukrepe.

(c)

Kar zadeva člen 32, se težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se navedeni člen nanaša, posredujejo v preučitev Pridružitvenemu svetu.

Pridružitveni svet lahko sprejme kateri koli sklep, potreben za odpravo teh težav. Če takšnega sklepa ne sprejme v 30 dneh od datuma, ko mu je bila zadeva predložena, lahko pogodbenica, ki izvaža, pri izvozu zadevnega proizvoda izvaja ustrezne ukrepe.

(d)

Če izredne okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočajo predhodnega obveščanja oziroma preučitve, lahko Skupnost oziroma Bolgarija v primerih, navedenih v členih 30, 31 in 32, takoj uporabi previdnostne in začasne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje položaja, ter o tem takoj obvesti Pridružitveni svet.

Člen 35

Protokol 4 določa pravila o poreklu, ki se uporabljajo za tarifne preferenciale, predvidene v tem sporazumu.

Člen 36

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom neobnovljivih naravnih virov; z varstvom narodnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Takšne prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 37

Protokol 5 vsebuje posebne določbe, ki se uporabljajo v trgovini med Bolgarijo na eni strani ter Španijo in Portugalsko na drugi strani.

NASLOV IV

PRETOK DELOVNE SILE, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV

POGLAVJE I

Pretok delovne sile

Člen 38

1.   Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

delavci, ki so državljani Bolgarije in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne pogoje, osebne prejemke ali odpuščanje,

zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v smislu člena 42, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v času, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

2.   Bolgarija, ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej državi, odobri obravnavo iz odstavka 1 delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Bolgarije, kot tudi njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo na navedenem ozemlju.

Člen 39

1.   Da bi uskladili sisteme socialne varnosti za delavce z bolgarskim državljanstvom, ki so zakonito zaposleni na ozemlju države članice in za njihove družinske člane, ki v tej državi zakonito prebivajo, ter ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

se vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali prebivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, seštevajo za namene pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov,

so vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost, ki je posledica teh nesreč ali bolezni, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, prosto prenosljive po stopnji, ki se uporablja v skladu z zakonodajo države ali držav članic, v breme katerih gredo,

zadevni delavci prejemajo družinski dodatek za svoje družinske člane, kakor so opredeljeni zgoraj.

2.   Bolgarija prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Bolgarije, ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, obravnavo, ki je podobna opredeljeni v drugi in tretji alinei odstavka 1.

Člen 40

1.   Pridružitveni svet s sklepom sprejme ustrezne določbe za uveljavitev cilja, določenega v členu 39.

2.   Pridružitveni svet s sklepom sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo potrebna zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz odstavka 1.

Člen 41

Določbe, ki jih sprejme Pridružitveni svet v skladu s členom 40, ne vplivajo na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med Bolgarijo in državami članicami, kadar ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo državljanov Bolgarije ali držav članic.

Člen 42

1.   Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državi članici ter v skladu z njeno zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delovne sile:

bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje bolgarskih delavcev, ki jih nudijo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati,

druge države članice z naklonjenostjo preučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

2.   Pridružitveni svet preuči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi pravili in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

Člen 43

Med drugo stopnjo prehodnega obdobja iz člena 7, ali prej, če je tako odločeno, Pridružitveni svet preuči nadaljnje načine za izboljšanje pretoka delavcev, pri čemer med drugim upošteva socialne in gospodarske razmere v Bolgariji ter stanje na področju zaposlovanja v Skupnosti. Pridružitveni svet v ta namen pripravi ustrezna priporočila.

Člen 44

V interesu lažjega prestrukturiranja delovne sile kot posledice gospodarskega prestrukturiranja v Bolgariji Skupnost zagotavlja tehnično pomoč za vzpostavitev primernega sistema socialne varnosti v Bolgariji, kakor je določeno v členu 89.

POGLAVJE II

Pravica do ustanavljanja

Člen 45

1.   Z začetkom veljavnosti tega sporazuma vsaka država članica bolgarskim gospodarskim družbam in državljanom glede njihove pravice do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim gospodarskim družbam in državljanom, razen za zadeve iz Priloge XVa.

2.   Bolgarija z začetkom veljavnosti tega sporazuma

(i)

gospodarskim družbam in državljanom Skupnosti glede njihove pravice do ustanavljanja zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim gospodarskim družbam in državljanom, razen za področja in zadeve iz prilog XVb in XVc, kjer se takšna obravnava zagotovi najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7;

(ii)

za delovanje gospodarskih družb in državljanov Skupnosti s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Bolgariji zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja lastnim gospodarskim družbam in državljanom.

3.   Določbe iz odstavka 2 tega poglavja se ne uporabljajo za zadeve, naštete v Prilogi XVd.

4.   Bolgarija v prehodnem obdobju iz odstavka 2(i) ne sprejme nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki bi uvajali diskriminacijo gospodarskih družb in državljanov Skupnosti glede pravice na njenem ozemlju v primerjavi z lastnimi gospodarskimi družbami in državljani.

5.   V tem sporazumu:

(a)

pravica do ustanavljanja“ pomeni

(i)

za državljane pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo in upravljajo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja ne dajeta pravice do iskanja ali sprejemanja zaposlitve na trgu dela druge pogodbenice niti pravice do dostopa na trg dela druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za državljane, ki niso izključno samozaposlene osebe;

(ii)

za gospodarske družbe pravico, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja in upravljanja hčerinskih družb, podružnic in agencij;

(b)

hčerinska družba“ neke gospodarske družbe pomeni gospodarsko družbo, ki je pod dejanskim nadzorom prve gospodarske družbe;

(c)

gospodarske dejavnosti“ vključujejo zlasti dejavnosti industrijskega značaja, dejavnosti trgovinskega značaja, obrtne dejavnosti in dejavnosti samostojnih poklicev.

6.   Pridružitveni svet v prehodnem obdobju iz odstavka 2(i) redno preverja možnost pospešitve zagotavljanja nacionalne obravnave v sektorjih, navedenih v prilogah XVb in XVc, ter vključitve področij ali zadev, naštetih v Prilogi XVd, v področje uporabe določb iz odstavka 2(i) tega člena. Pridružitveni svet lahko s sklepom sprejme spremembe k tem prilogam.

Po poteku prehodnega obdobja iz odstavka 2(i) lahko Pridružitveni svet izjemoma, na zahtevo Bolgarije in če je to potrebno, za omejeno časovno obdobje podaljša trajanje izključitve določenih področij ali zadev, naštetih v prilogah XVb in XVc.

Člen 46

1.   Ob upoštevanju določb člena 45, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi XVb, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja ustanavljanje in delovanje gospodarskih družb in državljanov na njenem ozemlju, v kolikor ti predpisi ne diskriminirajo gospodarskih družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi gospodarskimi družbami in državljani.

2.   Glede finančnih storitev, opisanih v Prilogi XVb, ta sporazum ne posega v pravico pogodbenice, da sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje njene monetarne politike, ali zaradi varnega in skrbnega poslovanja, da bi zagotovila zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega sistema. Ti ukrepi ne diskriminirajo gospodarskih družb in državljanov druge pogodbenice na podlagi državljanstva v primerjavi z lastnimi gospodarskimi družbami in državljani.

Člen 47

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Bolgarije olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Bolgariji oziroma Skupnosti, Pridružitveni svet preuči, katere ukrepe je treba sprejeti za zagotovitev vzajemnega priznavanja kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

Člen 48

Določbe člena 46 ne preprečujejo pogodbenici, da za ustanavljanje in delovanje podružnic in agencij gospodarskih družb druge pogodbenice, ki niso registrirane na ozemlju prve pogodbenice, na njenem ozemlju uporablja posebna pravila, ki so upravičena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami in agencijami v primerjavi s podružnicami in agencijami gospodarskih družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna zaradi varnega in skrbnega poslovanja. Razlika v obravnavi je omejena le na to, kar je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, kar zadeva finančne storitve, opisane v Prilogi XVb, zaradi varnega in skrbnega poslovanja.

Člen 49

1.   „Gospodarska družba Skupnosti“ oziroma „bolgarska gospodarska družba“ v tem sporazumu pomeni gospodarsko družbo ali podjetje, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Bolgarije, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju Skupnosti oziroma Bolgarije. Če pa ima gospodarska družba ali podjetje, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Bolgarije, na ozemlju Skupnosti oziroma Bolgarije samo registrirani sedež, mora biti njeno poslovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic oziroma Bolgarije.

2.   Glede mednarodnega pomorskega prometa veljajo določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova tudi za državljane ali ladjarske družbe držav članic oziroma Bolgarije, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež zunaj Skupnosti oziroma Bolgarije in so pod nadzorom državljanov države članice oziroma državljanov Bolgarije, če so njihova plovila registrirana v tej državi članici oziroma v Bolgariji v skladu z njeno zakonodajo.

3.   „Državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Bolgarije“ v tem sporazumu pomeni fizično osebo, ki je državljan ene od držav članic oziroma Bolgarije.

4.   Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo katerega koli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben, da se prepreči izogibanje njenim ukrepom glede dostopa tretje države na njen trg s pomočjo določb tega sporazuma.

Člen 50

V tem sporazumu „finančne storitve“ pomenijo dejavnosti, ki so opisane v Prilogi XVb. Pridružitveni svet lahko razširi ali spremeni področje uporabe Priloge XVb.

Člen 51

V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma ali za področja iz prilog XVb in XVc v prehodnem obdobju iz člena 7 lahko Bolgarija uvede ukrepe, ki odstopajo od določb tega poglavja, kar zadeva pravico gospodarskih družb in državljanov Skupnosti do ustanavljanja, če so določene gospodarske panoge:

v fazi prestrukturiranja, ali

v resnih težavah, zlasti kadar te povzročajo večje socialne probleme v Bolgariji, ali

soočene z možnostjo izgube ali občutnega zmanjšanja celotnega tržnega deleža, ki ga imajo bolgarske gospodarske družbe ali državljani v določenem sektorju ali gospodarski panogi v Bolgariji, ali

novo nastajajoče gospodarske panoge v Bolgariji.

Takšni ukrepi:

(i)

se prenehajo uporabljati najkasneje dve leti po preteku petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma; in

(ii)

so razumni in potrebni, da se izboljša stanje; in

(iii)

se nanašajo samo na tista podjetja v Bolgariji, ki bodo ustanovljena po začetku veljavnosti teh ukrepov, in v primerjavi z bolgarskimi gospodarskimi družbami ali državljani ne uvajajo diskriminacije glede delovanja gospodarskih družb ali državljanov Skupnosti, ki so v času sprejema danega ukrepa v Bolgariji že ustanovljeni.

Pridružitveni svet lahko izjemoma, na zahtevo Bolgarije in če je to potrebno, sklene, da se za določeni sektor rok iz alinee (i) podaljša, in sicer za omejeno časovno obdobje, ki ni daljše od prehodnega obdobja iz člena 7.

Kadar koli je možno, Bolgarija pri načrtovanju in uporabi takšnih ukrepov zagotovi družbam in državljanom Skupnosti preferencialno obravnavo, in obravnavo, ki v nobenem primeru ni manj ugodna od obravnave zagotovljene gospodarskim družbam ali državljanom iz katerih koli tretjih držav.

Pred uvedbo takšnih ukrepov se Bolgarija posvetuje s Pridružitvenim svetom in jih ne začne izvajati prej kot en mesec po tem, ko obvesti Pridružitveni svet o konkretnih ukrepih, ki jih namerava uvesti, razen če je zaradi nevarnosti nepopravljive škode potreben sprejem nujnih ukrepov, pri čemer se Bolgarija posvetuje s Pridružitvenim svetom takoj po njihovi uvedbi.

Ob izteku petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ali za sektorje iz prilog XVb in XVc ob izteku prehodnega obdobja iz člena 7 lahko Bolgarija takšne ukrepe sprejme samo z odobritvijo Pridružitvenega sveta in pod pogoji, ki jih ta določi.

Člen 52

1.   Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za storitve v zračnem prevozu, storitve prometa po celinskih vodnih poteh in za storitve pomorske kabotaže.

2.   Pridružitveni svet lahko pripravi priporočila za izboljšanje stanja na področju ustanavljanja in delovanja na področjih, ki jih zajema odstavek 1.

Člen 53

1.   Ne glede na določbe poglavja I tega naslova imajo imetniki pravic do ustanavljanja, ki jim jih zagotovi Bolgarija oziroma Skupnost, pravico, da na ozemlju Bolgarije oziroma Skupnosti v skladu z veljavno zakonodajo države gostiteljice, v kateri so ustanovljeni, zaposlijo ali imajo zaposlene v eni od svojih hčerinskih družb delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Bolgarije, pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kakor je opredeljeno v odstavku 2, in da so zaposlene izključno pri teh imetnikih pravic ali njihovih hčerinskih družbah. Dovoljenja za prebivanje in delo takšnih zaposlenih oseb se izdajajo z veljavnostjo samo za obdobje takšne zaposlitve.

2.   Ključno osebje imetnikov pravic do ustanavljanja, v nadaljnjem besedilu „organizacij“, so:

(a)

zaposleni na vodilnih položajih v organizaciji, ki v prvi vrsti vodijo upravljanje organizacije, in jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja, pri čemer njihove pristojnosti vključujejo:

vodenje organizacije, njenega oddelka ali pododdelka,

nadziranje in usmerjanje dela drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev,

pooblastilo za zaposlovanje in odpuščanje ali priporočanje zaposlovanja, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(b)

pri organizaciji zaposlene osebe z visoko ali posebno stopnjo:

strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje,

znanja, ki je bistveno za poslovanje, raziskovalno opremo, tehnološke postopke ali vodenje organizacije.

Lahko vključujejo, niso pa omejene na osebe, ki pripadajo poklicem, za opravljanje katerih je potrebno posebno dovoljenje.

Vsaka takšna oseba mora biti pri zadevni organizaciji zaposlena vsaj eno leto, preden jo organizacija premesti.

Člen 54

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo ob upoštevanju omejitev utemeljenih na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2.   Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake pogodbenice stalno ali občasno povezane z izvajanjem uradne oblasti.

Člen 55

Določbe tega poglavja in poglavja III tega naslova veljajo tudi za gospodarske družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti bolgarskih gospodarskih družb ali državljanov in gospodarskih družb ali državljanov Skupnosti.

POGLAVJE III

Opravljanje storitev med Skupnostjo in Bolgarijo

Člen 56

1.   V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenici zavezujeta, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, s katerimi bosta postopno omogočili opravljanje storitev s strani gospodarskih družb ali državljanov Skupnosti ali Bolgarije, ustanovljenih v pogodbenici, ki ni država osebe, kateri so te storitve namenjene, ob upoštevanju razvoja storitvenega sektorja v pogodbenicah.

2.   Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, in ob upoštevanju določb člena 59(1) pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri ponudniku storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 53(2), vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki gospodarske družbe ali državljana Skupnosti ali Bolgarije in zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom pogajanja glede prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega ponudnika storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo splošni javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3.   Pridružitveni svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za postopno izvajanje določb iz odstavka 1 tega člena.

Člen 57

Za opravljanje storitev prometa med Skupnostjo in Bolgarijo določbe člena 56 nadomesti naslednje:

1.

Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavezujeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na tržni podlagi.

(a)

Zgornja določba ne vpliva na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz Kodeksa vedenja linijskih konferenc Združenih narodov, kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega sporazuma.

Ladijski prevozniki, ki niso člani konference, lahko prosto konkurirajo konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na tržni podlagi.

(b)

Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost poslovanju v skladu z načelom svobodne konkurence, ki je bistvena značilnost trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom.

2.

Pri uporabi načel iz odstavka 1 pogodbenici:

(a)

v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi državami ne vključujeta klavzul o delitvi tovora, razen v izrednih okoliščinah, ko bi prevozniki v linijskem prevozu po morju iz ene ali druge pogodbenice tega sporazuma sicer ne imeli učinkovite možnosti za trgovanje z zadevno tretjo državo;

(b)

prepovedujeta dogovore o delitvi tovora v prihodnjih dvostranskih sporazumih o trgovini s suhim in tekočim razsutim tovorom;

(c)

z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali diskriminacijske učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

3.

Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prometa med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji medsebojnega dostopa na trg v zračnem prometu in v notranjem prometu uredijo s posebnimi sporazumi o prometu, o katerih se pogodbenici dogovorita po začetku veljavnosti tega sporazuma.

4.

Pred sklenitvijo sporazumov iz odstavka 3 pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

5.

V prehodnem obdobju Bolgarija postopno prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki kadar koli velja za zračni in notranji promet, v kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic in olajšuje pretok potnikov in blaga.

6.

Skladno s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja Pridružitveni svet preuči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za izboljšanje svobode pri opravljanju storitev zračnega in notranjega prometa.

Člen 58

Za zadeve, ki jih obravnava to poglavje, se uporabljajo določbe člena 54.

POGLAVJE IV

Splošne določbe

Člen 59

1.   Za namene naslova IV ta sporazum v ničemer ne preprečuje pogodbenicama, da uporabljata svoje zakone in druge predpise v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, delovnimi pogoji, ustanavljanjem podjetij s strani fizičnih oseb in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih ne uporabljata tako, da bi s tem izničili ali omejili ugodnosti, ki za pogodbenici izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Zgornja določba ne posega v uporabo člena 54.

2.   Določbe poglavij II, III in IV naslova IV se prilagodijo s sklepom Pridružitvenega sveta glede na rezultat pogajanj o storitvah v okviru urugvajskega kroga in zlasti z namenom, da se zagotovi, da na podlagi katere koli določbe tega sporazuma pogodbenica zagotovi drugi pogodbenici obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavljajo določbe prihodnjega splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

Do pristopa Bolgarije k prihodnjemu sporazumu GATS in brez poseganja v morebitne sklepe Pridružitvenega sveta

(i)

Skupnost zagotovi bolgarskim gospodarskim družbam in državljanom obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki se na podlagi določb prihodnjega sporazuma GATS zagotavlja gospodarskim družbam in državljanom drugih podpisnic navedenega sporazuma;

(ii)

Bolgarija zagotovi gospodarskim družbam in državljanom Skupnosti obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo priznava gospodarskim družbam in državljanom iz katere koli tretje države.

3.   Izključitev gospodarskih družb in državljanov Skupnosti, ustanovljenih v Bolgariji v skladu z določbami poglavja II naslova IV, iz dodeljevanja državne pomoči, ki jo Bolgarija namenja za storitve javnega šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in kulture, se za čas prehodnega obdobja iz člena 7 šteje za združljivo z določbami naslova IV in s pravili o konkurenci iz naslova V.

NASLOV V

PLAČILA, KAPITAL, KONKURENCA IN DRUGE GOSPODARSKE DOLOČBE, PRILAGAJANJE ZAKONOV

POGLAVJE I

Tekoča plačila in pretok kapitala

Člen 60

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta dovoljevali vsa plačila na tekočem računu plačilne bilance v prosto konvertibilni valuti, v kolikor transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, zadevajo pretok blaga, storitev ali oseb med pogodbenicama, ki je bil liberaliziran v skladu s tem sporazumom.

Člen 61

1.   Glede transakcij na kapitalskem računu plačilne bilance države članice oziroma Bolgarija z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v gospodarske družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

Ne glede na zgornjo določbo se takšen prost pretok, likvidacija in repatriacija zagotovijo do konca prve stopnje iz člena 7 za vse naložbe, povezane z ustanavljanjem državljanov Skupnosti v Bolgariji v obliki samozaposlenih oseb v skladu s poglavjem II naslova IV.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 države članice od začetka veljavnosti tega sporazuma, Bolgarija pa od konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma ne uvajajo novih deviznih omejitev pri pretoku kapitala in z njim povezanih tekočih plačil med rezidenti Skupnosti in Bolgarije ter ne zaostrujejo obstoječih ureditev.

3.   Določbe odstavkov 1 in 2 ne preprečujejo Bolgariji, da za naložbe v tujini, ki jih opravijo bolgarski državljani in gospodarske družbe, uporablja omejitve. Vendar pa to ne vpliva na likvidacijo ali repatriacijo naložb, opravljenih v Bolgariji, in morebitnega dobička, ki izvira iz njih.

4.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da olajšata pretok kapitala med Skupnostjo in Bolgarijo za spodbujanje uresničevanja ciljev tega sporazuma.

Člen 62

1.   V prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnje postopno uvajanje pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2.   Do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Pridružitveni svet preuči načine, ki naj bi omogočili polno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala.

Člen 63

S sklicevanjem na določbe tega poglavja in ne glede na določbe člena 65 lahko Bolgarija, dokler ni vzpostavljena polna konvertibilnost bolgarske valute v smislu člena VIII statuta Mednarodnega denarnega sklada (MDS), v izrednih okoliščinah uvede devizne omejitve v zvezi z odobravanjem ali najemanjem kratkoročnih in srednjeročnih posojil, v kolikor so takšne omejitve pri odobravanju takšnih posojil uvedene zanjo in so dovoljene glede na njen status v MDS.

Bolgarija te omejitve uporablja na nediskriminatoren način. Uporabljajo se tako, da čim manj motijo izvajanje tega sporazuma. Bolgarija nemudoma obvesti Pridružitveni svet o uvedbi takšnih ukrepov in o vseh njihovih spremembah.

POGLAVJE II

Konkurenca in druge gospodarske določbe

Člen 64

1.   V kolikor lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Bolgarijo, je s pravilnim delovanjem tega sporazuma nezdružljivo naslednje:

(i)

vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii)

zloraba prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Bolgarije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii)

vsaka državna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga.

2.   Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz členov 85, 86 in 92 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

3.   Pridružitveni svet v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2.

4.

(a)

Za namene uporabe določbe točke (iii) odstavka 1 se pogodbenici strinjata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Bolgarija, oceni ob upoštevanju dejstva, da velja Bolgarija za območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 92(3)(a) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Pridružitveni svet ob upoštevanju gospodarskih razmer v Bolgariji odloči, ali naj se to obdobje podaljša za nadaljnjih pet let.

(b)

Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državne pomoči, med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o skupnem znesku in razdelitvi dodeljene pomoči ter da na zahtevo predloži informacije o programih pomoči. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica zagotovi informacije o določenih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

5.   V zvezi z izdelki, navedenimi v poglavjih II in III naslova III:

se določba odstavka 1(iii) ne uporablja,

se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenjujejo po merilih, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 42 in 43 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti po merilih, določenih v Uredbi Sveta št. 26/1962.

6.   Če Skupnost ali Bolgarija meni, da je določeno ravnanje nezdružljivo s pogoji odstavka 1 in:

ni ustrezno obravnavano v izvedbenih pravilih iz odstavka 3, ali

če takšnih pravil ni in takšno ravnanje povzroča ali grozi, da bo povzročilo resno škodo interesom druge pogodbenice ali materialno škodo njeni domači industriji, vključno s storitvenim sektorjem,

lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Pridružitvenega sveta ali po 30 delovnih dneh po tem, ko mu je zadevo predložila v obravnavo.

V primeru ravnanj, ki so nezdružljiva z odstavkom 1(iii) tega člena, se lahko takšni ustrezni ukrepi, kadar se zanje uporablja Splošni sporazum o carinah in trgovini, sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, določenimi v navedenem sporazumu in v vseh drugih ustreznih instrumentih, dogovorjenih v njegovem okviru, ki se uporabljajo med pogodbenicama.

7.   Ne glede na nasprotne določbe, sprejete v skladu z odstavkom 3, si pogodbenici izmenjujeta informacije, pri čemer upoštevata omejitve, ki jih nalagajo zahteve poklicne in poslovne tajnosti.

8.   Ta člen se ne uporablja za izdelke, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in za katere velja Protokol 2.

Člen 65

1.   Pogodbenici si prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. V primeru, da pogodbenica takšne ukrepe uvede, drugi pogodbenici predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2.   Kadar ima ena ali več držav članic ali Bolgarija resne plačilnobilančne težave ali kadar ji takšne težave neposredno grozijo, lahko Skupnost oziroma Bolgarija v skladu s pogoji Splošnega sporazuma o carinah in trgovini sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi, povezanimi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo preseči tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost oziroma Bolgarija o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

3.   Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov in katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

Člen 66

V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne ali izključne pravice, Pridružitveni svet zagotovi, da se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma spoštujejo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti njen člen 90, in načela sklepnega dokumenta Bonskega sestanka Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je potekal aprila leta 1990 (zlasti o podjetniški svobodi odločanja).

Člen 67

1.   Bolgarija nadaljuje z izboljševanjem varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine z namenom, da do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva, kakor je zagotovljena v Skupnosti, vključno s primerljivimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

2.   V istem času Bolgarija zaprosi za pristop k Münchenski konvenciji o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973. Bolgarija prav tako pristopi k drugim večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine (navedenim v odstavku 1 Priloge XVI), katerih pogodbenice so države članice ali ki jih te dejansko uporabljajo.

Člen 68

1.   Pogodbenici sta mnenja, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti v duhu GATT, zaželeni cilj.

2.   Bolgarskim gospodarskim družbam, kakor so opredeljene v členu 49, se z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi obravnava glede dostopa do postopkov oddaje naročil v Skupnosti po pravilih Skupnosti za javna naročila, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja gospodarskim družbam Skupnosti.

Gospodarskim družbam Skupnosti, kakor so opredeljene v členu 49, se najkasneje do konca prehodnega obdobja iz člena 7 zagotovi obravnava glede dostopa do postopkov oddaje naročil v Bolgariji, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja bolgarskim gospodarskim družbam.

Gospodarske družbe Skupnosti, ki so v Bolgariji ustanovljene na podlagi določb poglavja II naslova IV v obliki hčerinskih družb, opisanih v členu 45, in v oblikah iz člena 55, imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma glede dostopa do postopkov oddaje naročil zagotovljeno obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki se zagotavlja bolgarskim gospodarskim družbam. Gospodarskim družbam Skupnosti, ki so v Bolgariji ustanovljene v obliki podružnic in agencij, opisanih v členu 45, se takšna obravnava zagotovi najkasneje do konca prehodnega obdobja.

Pridružitveni svet v rednih časovnih presledkih preverja možnost, da Bolgarija zagotovi dostop do postopkov oddaje naročil v Bolgariji vsem gospodarskim družbam Skupnosti že pred iztekom prehodnega obdobja.

3.   Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Bolgarijo kot tudi glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 38 do 59.

POGLAVJE III

Prilagajanje zakonov

Člen 69

Pogodbenici priznavata, da je prilagajanje obstoječe in prihodnje bolgarske zakonodaje zakonodaji Skupnosti pomemben pogoj gospodarske vključitve Bolgarije v Skupnost. Bolgarija si prizadeva zagotoviti postopno združljivost svoje zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

Člen 70

Prilagajanje zakonov zajema zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo gospodarskih družb, bančno pravo, računovodstvo gospodarskih družb in obdavčenje, intelektualna lastnina, varstvo pravic delavcev na delovnem mestu, finančne storitve, pravila o konkurenci, varstvo zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstvo potrošnikov, posredno obdavčenje, tehnična pravila in standardi, jedrsko pravo in predpisi, promet in okolje.

Člen 71

Skupnost zagotavlja Bolgariji tehnično pomoč pri izvajanju teh ukrepov, ki med drugim lahko vključuje:

izmenjavo strokovnjakov,

zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti s področja ustrezne zakonodaje,

organizacijo seminarjev,

šolanje in usposabljanje,

pomoč pri prevajanju zakonodaje Skupnosti na ustreznih področjih.

NASLOV VI

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 72

1.   Skupnost in Bolgarija vzpostavita gospodarsko sodelovanje z namenom, da prispevata k razvoju in potencialu rasti Bolgarije. Takšno sodelovanje je namenjeno krepitvi obstoječih gospodarskih vezi na najširši možni podlagi v korist obeh pogodbenic.

2.   Politike in drugi ukrepi bodo zasnovani v smeri gospodarskega in socialnega razvoja Bolgarije in jih bo vodilo načelo trajnostnega razvoja. Te politike naj bi zagotovile, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki in se povežejo z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3.   V ta namen se sodelovanje osredotoči zlasti na politike in ukrepe v zvezi z industrijo, vključno z naložbami, kmetijstvom in živilskopredelovalnim sektorjem, energetiko, prometom, telekomunikacijami, regionalnim razvojem in turizmom.

4.   Posebna pozornost se nameni ukrepom, s katerimi se utrjuje sodelovanje med državami srednje in vzhodne Evrope z namenom krepitve usklajenega regionalnega razvoja.

Člen 73

Industrijsko sodelovanje

1.   Cilj industrijskega sodelovanja je pospeševati zlasti:

industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti na obeh straneh, pri čemer cilj predstavlja zlasti krepitev zasebnega sektorja,

sodelovanje Skupnosti pri prizadevanjih Bolgarije, da tako v javnem kot v zasebnem sektorju posodobi in prestrukturira svojo industrijo, kar bo vplivalo na prehod iz centralno planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo pod pogoji, ki zagotavljajo varstvo okolja,

prestrukturiranje posameznih sektorjev; s tem v zvezi bo Pridružitveni svet preučil zlasti probleme, ki zadevajo premogovniški in jeklarski sektor ter preoblikovanje vojaške industrije,

ustanavljanje novih podjetij na področjih, ki ponujajo možnost gospodarske rasti, zlasti v nekaterih vejah lahke industrije, industrije izdelkov široke porabe in tržnih storitev,

prenos tehnologije ter znanja in izkušenj.

2.   Pobude za industrijsko sodelovanje upoštevajo prednostne naloge, ki jih določi Bolgarija. Pobude so zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, izboljšanju poslovodnega znanja in izkušenj ter spodbujanju preglednosti trgov in pogojev za podjetja, pri čemer po potrebi vključujejo tudi tehnično pomoč.

Člen 74

Spodbujanje in zaščita naložb

1.   Cilj sodelovanja je ohraniti in po potrebi izboljšati pravni okvir in ugodno ozračje za izvajanje in zaščito domačih in tujih zasebnih naložb, ki so bistvene za gospodarsko in industrijsko obnovo in razvoj v Bolgariji. Sodelovanje je usmerjeno tudi v spodbujanje in pospeševanje tujih naložb in privatizacije v Bolgariji.

2.   Posebni cilji sodelovanja so:

sklenitev sporazumov med državami članicami in Bolgarijo o spodbujanju in zaščiti naložb, kjer je to primerno,

sklenitev sporazumov med državami članicami in Bolgarijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju, kjer je to primerno,

izvajanje primernih dogovorov o prenosu kapitala,

nadaljevanje deregulacije in izboljšanje gospodarske infrastrukture,

izmenjava informacij o naložbenih možnostih na trgovinskih sejmih, razstavah, poslovnih tednih in drugih prireditvah,

izmenjava informacij o zakonih in drugih predpisih ter upravnih praksah na področju naložb.

3.   Bolgarija spoštuje pravila o naložbenih ukrepih v zvezi s trgovino (TRIM), ko bodo ta sprejeta v okviru GATT.

Člen 75

Kmetijski in industrijski standardi in ugotavljanje skladnosti

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom zmanjšanja medsebojnih razlik na področju standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti.

2.   V ta namen je sodelovanje usmerjeno v:

spodbujanje uporabe tehničnih predpisov Skupnosti in evropskih standardov ter postopkov ugotavljanja skladnosti,

sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju na teh področjih, kjer je to primerno,

spodbujanje dejavnega in rednega sodelovanja Bolgarije pri delu specializiranih organizacij (CEN, CENELEC, ETSI, EOTC),

podporo Bolgariji v okviru evropskih programov merjenja in preizkušanja,

spodbujanje izmenjave tehnoloških in metodoloških informacij na področju obvladovanja kakovosti in proizvodnega procesa.

3.   Skupnost nudi Bolgariji tehnično pomoč, kjer je to primerno.

Člen 76

Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije

1.   Pogodbenici spodbujata sodelovanje pri raziskavah in tehnološkem razvoju. Posebno pozornost posvečata:

izmenjavi informacij o svojih znanstvenih in tehnoloških politikah,

organizaciji skupnih znanstvenih srečanj (seminarjev in delavnic),

skupnim razvojnim in raziskovalnim dejavnostim, usmerjenim v spodbujanje znanstvenega napredka in prenosa tehnologije ter znanja in izkušenj,

šolanju in usposabljanju ter programom mobilnosti raziskovalcev in strokovnjakov obeh strani,

razvoju okolja, ugodnega za raziskave, in uporabo novih tehnologij ter ustreznega varstva pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati raziskav,

sodelovanju Bolgarije v programih Skupnosti v skladu z odstavkom 3.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

2.   Pridružitveni svet določi ustrezne postopke za razvoj sodelovanja.

3.   Sodelovanje na podlagi okvirnega programa Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja se izvaja v skladu s posebnimi dogovori, o katerih se pogodbenici pogajata in jih skleneta v skladu s pravnimi postopki vsake od njih.

Člen 77

Izobraževanje in usposabljanje

1.   Cilj sodelovanja je usklajen razvoj človeških virov ter dvigovanje ravni splošne izobrazbe in poklicnih kvalifikacij v Bolgariji v javnem in zasebnem sektorju, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge Bolgarije. Vzpostavijo se institucionalni okviri in načrti sodelovanja (na podlagi Evropske ustanove za usposabljanje, ko bo ta ustanovljena, in programa TEMPUS). S tem v zvezi se razmisli tudi o sodelovanju Bolgarije v drugih programih Skupnosti.

2.   Sodelovanje se osredotoči zlasti na naslednja področja:

reforma sistema izobraževanja in usposabljanja v Bolgariji,

začetno usposabljanje, usposabljanje na delu in preusposabljanje, vključno z usposabljanjem vodilnih delavcev v javnem in zasebnem sektorju ter višjih državnih uradnikov, zlasti na prednostnih področjih, ki se določijo,

sodelovanje med univerzami, sodelovanje med univerzami in podjetji ter mobilnost učiteljev, študentov, upravnega osebja in mladih ljudi,

spodbujanje poučevanja na področju evropskih študij v ustreznih institucijah,

vzajemno priznavanje študijskih obdobij in diplom,

poučevanje jezikov Skupnosti in bolgarskega jezika,

usposabljanje prevajalcev in tolmačev ter spodbujanje uporabe jezikovnih norm in terminologije Skupnosti.

Člen 78

Kmetijstvo in živilskopredelovalni sektor

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je posodobitev, prestrukturiranje in privatizacija kmetijstva in živilskopredelovalnega sektorja v Bolgariji. Prizadevanja so zlasti usmerjena v:

razvoj zasebnih kmetij in distribucijskih poti, načinov skladiščenja, trženja, upravljanja itd,

posodabljanje podeželske infrastrukture (promet, oskrba z vodo, telekomunikacije),

izboljšanje načrtovanja rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

izboljšanje produktivnosti in kakovosti z uporabo ustreznih metod in izdelkov; usposabljanje in spremljanje na področju uporabe metod obdelave zemlje, ki ne onesnažujejo okolja,

prestrukturiranje, razvoj in posodobitev predelovalnih podjetij in njihovih načinov trženja,

spodbujanje povezljivosti v kmetijstvu,

spodbujanje industrijskega sodelovanja v kmetijstvu in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti med zasebnima sektorjema v Skupnosti in Bolgariji,

razvoj sodelovanja na področju zdravstvenega varstva živali in rastlin, zdravstvenega varstva kmetijskih živil (zlasti ionizacije), vključno z veterinarsko zakonodajo in inšpekcijo ter zakonodajo na področju rastlin in fitosanitarnem področju, z namenom, da se omogoči postopna uskladitev s standardi Skupnosti, in sicer s podporo usposabljanju in izvajanjem pregledov,

razvoj ekološko čistih regij, tehnologij in pridelkov,

razvoj in spodbujanje učinkovitega sodelovanja na področju sistemov zagotavljanja kakovosti, ki so združljivi z modeli Skupnosti,

spodbujanje celovitega razvoja podeželja v Bolgariji,

izmenjavo informacij v zvezi s kmetijsko in zakonodajno politiko.

2.   Če je to primerno, Skupnost v te namene zagotovi tehnično pomoč.

Člen 79

Energetika

1.   V okviru načel tržnega gospodarstva in Evropske energetske listine pogodbenici sodelujeta z namenom razvoja postopne združitve energetskih trgov v Evropi.

2.   Sodelovanje med drugim vključuje tehnično pomoč, kjer je to primerno, na naslednjih področjih:

oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno z njenimi dolgoročnimi vidiki,

vodenje in usposabljanje za energetski sektor,

spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti,

razvoj energetskih virov,

izboljšanje distribucije ter izboljšanje in povečanje raznolikosti oskrbe z energijo,

vpliv proizvodnje in porabe energije na okolje,

sektor jedrske energije,

večje odpiranje energetskega trga, vključno z omogočanjem lažjega prenosa plina in elektrike,

sektor elektrike in plina, vključno z upoštevanjem možnosti za medsebojno povezovanje oskrbnih omrežij,

posodobitev energetske infrastrukture,

oblikovanje okvirnih pogojev za sodelovanje med podjetji v tem sektorju,

prenos tehnologije ter znanja in izkušenj.

Člen 80

Jedrska varnost

1.   Cilj sodelovanja je zagotoviti varnejšo uporabo jedrske energije.

2.   Sodelovanje vključuje v glavnem naslednja področja:

izboljšanje varnosti obratovanja bolgarskih jedrskih elektrarn,

ocena izvedljivosti dodatnega opremljanja obstoječih jedrskih elektrarn, opremljenih z reaktorji VVER-440,

izboljšanje usposabljanja uprave in drugega osebja jedrskih objektov,

nadgradnja bolgarskih zakonov in drugih predpisov o jedrski varnosti ter krepitev nadzornih organov in njihovih virov,

jedrska varnost, pripravljenost in upravljanje v primeru jedrskih nesreč,

zaščita pred sevanjem, vključno z nadzorom sevanja v okolju,

problemi z gorivnim ciklusom in varovanje jedrskih snovi,

ravnanje z radioaktivnimi odpadki,

razgradnja in demontaža jedrskih objektov,

dekontaminacija.

3.   Sodelovanje vključuje izmenjavo informacij in izkušenj ter razvojne in raziskovalne dejavnosti v skladu s členom 76.

Člen 81

Okolje

1.   Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje na področju okolja in zdravja ljudi, ki sta ga izbrali za prednostno nalogo.

2.   Sodelovanje zadeva:

učinkovit nadzor nad ravnijo onesnaževanja; sisteme obveščanja o stanju okolja,

boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesnaževanju zraka in vode,

trajnostno, energetsko in okoljsko učinkovito proizvodnjo in rabo energije; varnost industrijskih obratov,

upravljanje vodnih virov mejnih vodnih poti, vključno s čezmejnimi vodotoki, v skladu z načeli mednarodnega prava in zlasti z določbami Konvencije o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer,

razvrščanje kemikalij in varno ravnanje z njimi,

kakovost vode, zlasti čezmejnih vodnih poti (vključno z Donavo in Črnim morjem),

učinkovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja vode, zlasti virov pitne vode,

zmanjševanje, reciklažo in varno odlaganje odpadkov, izvajanje Baselske konvencije,

vpliv kmetijstva na okolje; degradacijo prsti, slanost in zakisljevanje,

varstvo gozdov ter rastlinstva in živalstva; ponovno vzpostavljanje ekološkega ravnovesja na podeželju,

načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

upravljanje obalnih območij,

uporaba ekonomskih in fiskalnih instrumentov,

globalne podnebne spremembe in njihovo preprečevanje,

okoljsko izobraževanje in ozaveščanje,

izvajanje regionalnih mednarodnih programov, med drugim za Donavski bazen in Črno morje.

3.   Sodelovanje poteka zlasti:

z izmenjavo informacij in izvedencev, vključno z informacijami in strokovnjaki s področja prenosa čistih tehnologij,

s programi usposabljanja,

z usklajevanjem zakonov (standardi Skupnosti), predpisov, standardov, norm in metodologije,

s sodelovanjem na regionalni ravni, po možnosti z izvajanjem skupnih programov na mednarodni ravni, zlasti kar zadeva upravljanje, varstvo in kakovost voda čezmejnih vodnih poti; s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje, ko bo ta ustanovljena,

z razvojem strategij, zlasti kar zadeva globalna vprašanja in vprašanja v zvezi s podnebjem,

s presojo vplivov na okolje,

z izboljšanjem okoljskega upravljanja, med drugim gospodarjenja z vodami.

4.   Protokol 8 vsebuje ureditve, ki se uporabljajo za upravljanje, varstvo in kakovost voda čezmejnih vodnih poti.

Člen 82

Promet

1.   Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje, da bi se Bolgariji omogočilo:

prestrukturiranje in posodobitev prometa,

izboljšanje pretoka potnikov in blaga ter dostopa do prevoznega trga z odpravo upravnih, tehničnih in drugih ovir,

olajšanje tranzita Skupnosti čez Bolgarijo po cesti, železnici, celinskih plovnih poteh in s kombiniranim prevozom,

doseganje standardov izvajanja dejavnosti, primerljivih s tistimi v Skupnosti.

2.   Sodelovanje vključuje zlasti:

programe gospodarskega, pravnega in tehničnega usposabljanja,

tehnično pomoč in svetovanje ter izmenjavo informacij,

3.   Sodelovanje vključuje naslednja prednostna področja:

cestni promet, vključno s postopno omilitvijo pogojev tranzita,

upravljanje železnic in letališč, vključno s sodelovanjem med ustreznimi nacionalnimi organi,

razvoj cestnega omrežja in posodobitev cestne infrastrukture, infrastrukture celinskih plovnih poti, železniške infrastrukture, infrastrukture kombiniranega prevoza ter pristaniške in letališke infrastrukture na glavnih prometnih poteh skupnega interesa in vseevropskih povezav,

načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeništvom in urbanizmom,

posodobitev tehnične opreme z namenom izpolnjevanja standardov Skupnosti, zlasti na področju cestnega in železniškega prometa, multimodalnega prevoza in pretovarjanja,

oblikovanje dosledne prometne politike, ki je združljiva s prometno politiko Skupnosti,

spodbujanje skupnih tehnoloških in raziskovalnih programov v skladu s členom 76.

Člen 83

Telekomunikacije in poštne storitve

1.   Pogodbenici širita in krepita sodelovanje na tem področju in v ta namen začneta izvajati predvsem naslednje dejavnosti:

izmenjava informacij o politikah na področju telekomunikacij in poštnih storitev,

izmenjava tehničnih in drugih informacij ter organiziranje seminarjev, delavnic in konferenc za strokovnjake obeh strani,

usposabljanje in svetovanje,

prenos tehnologije ter znanja in izkušenj pri vseh vidikih telekomunikacij in poštnih storitev,

izvajanje skupnih projektov s pomočjo ustreznih organov obeh strani,

spodbujanje evropskih standardov in sistemov certificiranja in pravnega urejanja,

spodbujanje uporabe novih komunikacijskih možnosti, storitev ter objektov in naprav, zlasti tistih, ki se uporabljajo v komercialne namene.

2.   Te dejavnosti se osredotočijo na naslednja prednostna področja:

razvoj in izvajanje sektorske tržne politike na področju telekomunikacij in poštnih storitev v Bolgariji ter pravnih in ureditvenih predpisov in postopkov,

posodobitev telekomunikacijskega omrežja Bolgarije in njegovo vključevanje v evropska in svetovna omrežja,

sodelovanje v okviru struktur evropske standardizacije,

združitev vseevropskih sistemov; pravni in ureditveni vidiki telekomunikacij,

upravljanje telekomunikacij v novem gospodarskem okolju: organizacijske strukture, strategija in načrtovanje, načela nabave.

Člen 84

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta primeren okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in sektorja finančnih storitev v Bolgariji.

2.   Sodelovanje se osredotoča na:

izboljšanje učinkovitih računovodskih in revizijskih sistemov v Bolgariji na podlagi standardov Evropske skupnosti,

krepitev in prestrukturiranje bančnega in finančnega sistema,

izboljšanje in uskladitev nadzora in zakonskega urejanja bančnih in finančnih storitev,

pripravo terminoloških glosarjev,

izmenjavo informacij, zlasti v zvezi s predlagano zakonodajo,

pripravo in prevajanje zakonodaje Skupnosti in Bolgarije.

3.   V ta namen sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja.

Člen 85

Sodelovanje na področju revizije in finančnega nadzora

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v bolgarski upravi razvijeta učinkovite sisteme finančnega nadzora in revizije v skladu z ustaljenimi metodami in postopki Skupnosti.

2.   Sodelovanje se osredotoča na:

izmenjavo zadevnih informacij o revizijskih sistemih,

poenotenje revizijske dokumentacije,

usposabljanje in svetovalne dejavnosti.

3.   Če je to primerno, Skupnost v te namene zagotovi tehnično pomoč.

Člen 86

Monetarna politika

Na zahtevo bolgarskih organov Skupnost zagotovi tehnično pomoč, namenjeno podpori prizadevanjem Bolgarije za uvedbo polne konvertibilnosti leva in postopno približevanje njene politike politiki Evropskega monetarnega sistema. To vključuje neformalno izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem Evropskega monetarnega sistema.

Člen 87

Preprečevanje pranja denarja

1.   Pogodbenici vzpostavita okvir za sodelovanje z namenom preprečevanja, da bi se njuni finančni sistemi uporabljali za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa iz nezakonitega trgovanja z mamili.

2.   Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom vzpostavljanja primernih standardov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, vključno s Projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF).

Člen 88

Regionalni razvoj

1.   Pogodbenici krepita medsebojno sodelovanje na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora.

2.   V ta namen se lahko izvajajo kateri koli od naslednjih ukrepov:

izmenjava informacij s strani državnih, regionalnih ali lokalnih oblasti o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora ter, kjer je to primerno, zagotavljanje pomoči Bolgariji za oblikovanje takšne politike,

skupni ukrepi regionalnih in lokalnih oblasti na področju gospodarskega razvoja,

študija o skupnem pristopu za razvoj regij, ki se nahajajo na meji med Bolgarijo in Skupnostjo,

izmenjava obiskov, da se preučijo možnosti za sodelovanje in pomoč,

izmenjava državnih uradnikov ali strokovnjakov,

zagotavljanje tehnične pomoči, s posebnim poudarkom na razvoju območij z neugodnim položajem,

uvajanje programov izmenjave informacij in izkušenj s pomočjo metod, ki vključujejo tudi seminarje.

Člen 89

Sodelovanje na socialnem področju

1.   Na področju varovanja zdravja in varnosti pogodbenici razvijata medsebojno sodelovanje z namenom, da izboljšata raven varnosti in zdravja delavcev, pri čemer se zgledujeta po ravni obstoječega varstva v Skupnosti. Sodelovanje vključuje zlasti:

zagotavljanje tehnične pomoči,

izmenjavo strokovnjakov,

sodelovanje med podjetji,

informacije, upravno in drugo zadevno pomoč ter usposabljanje,

sodelovanje na področju javnega zdravja.

2.   Pri zaposlovanju se sodelovanje med pogodbenicama osredotoči predvsem na:

organizacijo trga dela,

storitve iskanja zaposlitve in poklicnega svetovanja,

načrtovanje in izvajanje programov regionalnega prestrukturiranja,

spodbujanje razvoja lokalnega zaposlovanja.

Sodelovanje na tem področju poteka preko dejavnosti, kot so izvajanje študij, zagotavljanje storitev strokovnjakov, obveščanje in usposabljanje.

3.   Na področju socialne varnosti je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno v prilagajanje bolgarskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim razmeram, predvsem z zagotavljanjem storitev strokovnjakov ter obveščanjem in usposabljanjem.

Člen 90

Turizem

Pogodbenici povečujeta in razvijata medsebojno sodelovanje, predvsem:

pospeševanje turistične menjave in, kjer je to primerno, poenostavitev formalnosti na tem področju,

pomoč Bolgariji pri privatizaciji turističnega sektorja ter pri oblikovanju učinkovitih politik na ravni države in podjetij z namenom vzpostavitve optimalnih pravnih, upravnih in finančnih mehanizmov za njegov nadaljnji razvoj,

povečevanje pretoka informacij po mednarodnih omrežjih, preko baz podatkov itd,

prenašanje znanja in izkušenj s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev,

preučevanje možnosti za skupne projekte (projekti čezmejnega sodelovanja, pobratenje mest itd.),

izmenjavo mnenj in zagotavljanje ustrezne izmenjave informacij o pomembnejših vprašanjih skupnega interesa, ki vplivajo na turistični sektor.

Člen 91

Mala in srednje velika podjetja

1.   Pogodbenici si prizadevata za razvoj in krepitev malih in srednje velikih podjetij, zlasti v zasebnem sektorju, ter sodelovanja med takšnimi podjetji v Skupnosti in Bolgariji.

2.   Pri tem spodbujata izmenjavo informacij ter znanja in izkušenj pri:

izboljšanju, kjer je to primerno, pravnih, upravnih, tehničnih, davčnih in finančnih pogojev za ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij ter za čezmejno sodelovanje,

zagotavljanju posebnih storitev, ki jih potrebujejo mala in srednje velika podjetja (usposabljanje poslovodnih delavcev, računovodstvo, trženje, obvladovanje kakovosti itd.) in krepitvi ustanov, ki opravljajo takšne storitve,

vzpostavljanju ustreznih povezav s subjekti iz Skupnosti z namenom izboljšati pretok informacij do malih in srednje velikih podjetij in spodbujati čezmejno sodelovanje (npr. preko omrežja za poslovno sodelovanje (BC-NET), evropskih informacijskih centrov, konferenc itd.).

3.   Sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči, zlasti za vzpostavitev ustrezne institucionalne podpore za mala in srednje velika podjetja na državni in regionalni ravni, kar zadeva storitve na področju financ, usposabljanja, svetovanja, tehnologije in trženja.

Člen 92

Informacije in avdiovizualni sektor

1.   Skupnost in Bolgarija sprejmeta ustrezne ukrepe za spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi javnosti osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Bolgariji pa bolj specializirane informacije, vključno z dostopom do baz podatkov Skupnosti, kjer je to mogoče.

2.   Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi. Avdiovizualni sektor v Bolgariji bi lahko še zlasti sodeloval pri dejavnostih Skupnosti v okviru programa MEDIA v skladu s postopki, ki jih določijo organi, odgovorni za posamezne dejavnosti, in določbami Sklepa Sveta Evropskih skupnosti z dne 21. decembra 1990, s katerim je bil ta program uveden. Skupnost spodbuja bolgarski avdiovizualni sektor pri sodelovanju v ustreznih programih Eureka.

Pogodbenici usklajujeta in po potrebi prilagajata svojo politiko glede urejanja čezmejnega oddajanja, tehničnih standardov na avdiovizualnem področju in pospeševanja evropske avdiovizualne tehnologije.

Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo izmenjavo programov, štipendij in opreme za usposabljanje novinarjev in drugih, ki se poklicno ukvarjajo z javnimi občili.

Člen 93

Varstvo potrošnikov

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli popolno združljivost sistemov varstva potrošnikov v Bolgariji in Skupnosti.

2.   V ta namen sodelovanje v okviru obstoječih možnosti zajema:

izmenjavo informacij in strokovnjakov,

dostop do baz podatkov Skupnosti,

usposabljanje in tehnično pomoč.

Člen 94

Carine

1.   Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost z vsemi določbami, ki bodo sprejete v zvezi s trgovanjem, in doseči prilagoditev carinskega sistema Bolgarije carinskemu sistemu Skupnosti, kar bo pripomoglo k načrtovani liberalizaciji po tem sporazumu.

2.   Sodelovanje vključuje zlasti:

izmenjavo informacij,

razvoj ustrezne infrastrukture na mejnih prehodih med pogodbenicama,

uvedbo enotne upravne listine in kombinirane nomenklature v Bolgariji,

povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Bolgarije,

poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga,

organizacijo seminarjev in usposabljanj,

podporo uvedbi sodobnih carinskih informacijskih sistemov.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

3.   Brez poseganja v nadaljnje sodelovanje, predvideno v tem sporazumu in zlasti v členu 97, si upravni organi pogodbenic v carinskih zadevah medsebojno pomagajo v skladu z določbami Protokola 6.

Člen 95

Sodelovanje na področju statistike

1.   Sodelovanje na tem področju je namenjeno razvoju učinkovitega statističnega sistema, ki bo hitro in pravočasno zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za podporo in spremljanje procesa gospodarske reforme, in prispeval k razvoju zasebnega podjetništva v Bolgariji.

2.   Pogodbenici sodelujeta zlasti z namenom:

okrepiti statistično službo v Bolgariji,

doseči usklajenost z mednarodnimi metodami (zlasti metodami Skupnosti), standardi in klasifikacijami,

zagotoviti podatke, potrebne za nadaljevanje in spremljanje gospodarske reforme,

zagotavljati gospodarskim subjektom v zasebnem sektorju ustrezne makroekonomske in mikroekonomske podatke,

zagotavljati zaupnost podatkov,

izmenjevati statistične informacije.

3.   Če je primerno, Skupnost zagotovi tehnično pomoč.

Člen 96

Gospodarstvo

1.   Skupnost in Bolgarija olajšujeta potek gospodarskih reform in vključevanja tako, da sodelujeta v smeri izboljšanja razumevanja temeljev njunih gospodarstev ter oblikovanja in izvajanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

2.   V ta namen Skupnost in Bolgarija:

izmenjujeta informacije o makroekonomskih dosežkih in obetih ter o strategijah razvoja,

skupno analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem gospodarske politike in instrumentov za njeno izvajanje,

spodbujata, zlasti preko Akcijskega programa za sodelovanje v gospodarstvu, obsežno sodelovanje med ekonomisti in poslovodnimi delavci v Skupnosti in Bolgariji z namenom pospešiti prenos znanja in izkušenj za načrtovanje gospodarske politike in zagotoviti, da se z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznani kar najširši krog ljudi.

Člen 97

Boj proti drogam

1.   Sodelovanje je usmerjeno zlasti v povečanje učinkovitosti politik in ukrepov proti dobavljanju in nedovoljenemu prometu z mamili in psihotropnimi snovmi ter za zmanjševanje zlorabe teh izdelkov.

2.   Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za dosego teh ciljev, vključno z načini izvajanja skupnih ukrepov. Njuni ukrepi temeljijo na posvetovanjih in tesnem usklajevanju glede ciljev in usmeritev na področjih iz odstavka 1.

3.   Sodelovanje med pogodbenicama zajema tehnično in upravno pomoč, ki bi lahko obravnavala zlasti naslednja področja:

priprava in izvajanje nacionalne zakonodaje,

ustanavljanje ali krepitev ustanov in informacijskih središč ter socialnih in zdravstvenih centrov,

povečevanje učinkovitosti institucij, ki se ukvarjajo z bojem proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami,

usposabljanje osebja in raziskave,

preprečevanje zlorabe predhodnih sestavin in drugih bistvenih kemičnih snovi, ki se uporabljajo za nedovoljeno proizvodnjo mamil ali psihotropnih snovi, in sicer z vzpostavitvijo primernih standardov, ki so enaki standardom Skupnosti in zadevnih mednarodnih organov, zlasti Projektne skupine za kemično delovanje (CATF).

Pogodbenici se lahko dogovorita, da se vključijo tudi druga področja.

NASLOV VII

KULTURNO SODELOVANJE

Člen 98

Ob upoštevanju Slovesne deklaracije o Evropski uniji se pogodbenici zavezujeta, da bosta pospeševali, spodbujali in olajševali kulturno sodelovanje. Kjer je to primerno, se lahko programi kulturnega sodelovanja Skupnosti ali programi ene ali več držav članic razširijo na Bolgarijo, pri čemer se lahko razvijejo tudi druge dejavnosti skupnega interesa.

To sodelovanje lahko vključuje zlasti:

izmenjavo nekomercialnih umetniških del in umetnikov,

filmsko proizvodnjo in filmsko industrijo, ob upoštevanju sodelovanja v avdiovizualnem sektorju, kakor je predvideno v členu 92,

prevajanje literarnih del,

ohranjanje in obnovo spomenikov in drugih znamenitosti (arhitekturne in kulturne dediščine),

usposabljanje oseb, ki delujejo na področju kulture,

organizacijo evropsko usmerjenih kulturnih prireditev.

NASLOV VIII

FINANČNO SODELOVANJE

Člen 99

Za doseganje ciljev tega sporazuma in v skladu s členi 100, 101, 103 in 104 ter brez poseganja v člen 102 je Bolgarija upravičena do začasne finančne pomoči Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke v skladu z določbami člena 18 statuta te banke, da bi se pospešila gospodarska preobrazba Bolgarije in pomagalo Bolgariji premagovati gospodarske in socialne posledice strukturnega prilagajanja.

Člen 100

Ta finančna pomoč se zagotavlja:

bodisi na večletni podlagi v okviru izvajanja programa PHARE, predvidenega v Uredbi Sveta (EGS) št. 3906/89, kakor je bila spremenjena, bodisi znotraj novega večletnega finančnega okvira, ki ga oblikuje Skupnost po posvetovanju z Bolgarijo in ob upoštevanju členov 103 in 104 tega sporazuma,

s posojili, ki jih dodeljuje Evropska investicijska banka do preteka roka njihove razpoložljivosti; Skupnost po posvetovanju z Bolgarijo določi najvišji znesek in obdobje razpoložljivosti posojil Evropske investicijske banke za Bolgarijo za naslednja leta.

Člen 101

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v indikativnem programu, o katerem se dogovorita pogodbenici. Pogodbenici o tem obvestita Pridružitveni svet.

Člen 102

1.   Če je to posebej potrebno, Skupnost ob upoštevanju smernic skupine G-24 za ukrepanje in razpoložljivosti vseh finančnih sredstev na prošnjo Bolgarije in usklajeno z mednarodnimi finančnimi institucijami v okviru skupine G-24 preuči možnost dodeljevanja začasne finančne pomoči, s katero:

podpre ukrepe za uvedbo in ohranjanje konvertibilnosti bolgarske valute,

podpre prizadevanja za srednjeročno stabilizacijo in strukturno prilagajanje, vključno s plačilnobilančno pomočjo.

2.   Pogoj za to finančno pomoč je, da Bolgarija v okviru skupine G-24, če je to primerno, predloži programe za konvertibilnost in/ali prestrukturiranje svojega gospodarstva, ki jih podpira MDS, da Skupnost te programe sprejme, da Bolgarija te programe stalno upošteva in da kot končni cilj hitro preide na financiranje iz zasebnih virov.

3.   Pridružitveni svet bo obveščen o pogojih, pod katerimi se bo ta pomoč zagotavljala, in o izpolnjevanju obveznosti, ki jih je v zvezi s to pomočjo prevzela Bolgarija.

Člen 103

Finančna pomoč Skupnosti se ocenjuje glede na potrebe, ki se pojavljajo in glede na raven razvoja Bolgarije, pri čemer se upoštevajo opredeljene prednostne naloge in absorpcijske sposobnosti bolgarskega gospodarstva, zmožnost odplačevanja posojil ter napredek pri uvajanju sistema tržnega gospodarstva in pri prestrukturiranju v Bolgariji.

Člen 104

Da bi omogočili optimalno uporabo razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, kot so države članice, druge države, vključno s skupino G-24, in mednarodne finančne institucije, kot so Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj.

NASLOV IX

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 105

Ustanovi se Pridružitveni svet, ki nadzira izvajanje tega sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat na leto in kadar to narekujejo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja, ki izhajajo iz okvira tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vprašanja skupnega interesa.

Člen 106

1.   Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropskih skupnosti in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani, ki jih imenuje Vlada Bolgarije, na drugi strani.

2.   Člani Pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki se določijo v njegovem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

3.   Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

4.   Pridružitvenemu svetu v skladu z določbami njegovega poslovnika izmenično predsedujeta član Sveta Evropskih skupnosti in član Vlade Bolgarije.

5.   Kjer je to primerno, pri delu Pridružitvenega sveta sodeluje Evropska investicijska banka kot opazovalka.

Člen 107

Za namen doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, predvidenih v tem sporazumu. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje. Pridružitveni svet lahko pripravi tudi ustrezna priporočila.

Odločitve in priporočila oblikuje s soglasjem obeh pogodbenic.

Člen 108

1.   Vsaka od pogodbenic lahko na Pridružitveni svet naslovi kakršne koli spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma.

2.   Pridružitveni svet lahko spor reši s sklepom.

3.   Vsaka pogodbenica je zavezana sprejeti ukrepe za izvajanje sklepa iz odstavka 2.

4.   Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko katera koli pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o imenovanju razsodnika; druga pogodbenica mora nato v dveh mesecih imenovati drugega razsodnika. Za uporabo tega postopka Skupnost in države članice predstavljajo eno stranko v sporu.

Pridružitveni svet imenuje tretjega razsodnika.

Razsodniki odločajo z večino glasov.

Vsaka stranka v sporu mora sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje sklepa razsodnikov.

Člen 109

1.   Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članov Sveta Evropskih skupnosti in članov Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter predstavniki Vlade Bolgarije na drugi strani, običajno na ravni višjih državnih uradnikov.

Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Pridružitvenega odbora, ki vključujejo pripravo sej Pridružitvenega sveta in način delovanja Pridružitvenega odbora.

2.   Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila. V tem primeru Pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 107.

Člen 110

Pridružitveni svet lahko ustanovi katere koli druge posebne odbore ali telesa, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog.

Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali teles ter način njihovega delovanja.

Člen 111

Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov bolgarskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

Člen 112

1.   Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani bolgarskega parlamenta na drugi strani.

2.   Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

3.   Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru v skladu z določbami njegovega poslovnika izmenično predsedujeta Evropski parlament in bolgarski parlament.

Člen 113

Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, Pridružitveni svet pa zahtevane informacije nato predloži odboru.

Pridružitveni parlamentarni odbor se obvesti o sklepih Pridružitvenega sveta.

Pridružitveni parlamentarni odbor lahko pripravi priporočila za Pridružitveni svet.

Člen 114

V okviru področja uporabe tega sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovila glede na lastne državljane nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

Člen 115

Ta sporazum v ničemer ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katere koli ukrepe:

(a)

za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)

ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev izdelkov, ki niso izrecno namenjeni za vojaške namene;

(c)

za katere meni, da so bistveni za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi negativno vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

Člen 116

1.   Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

ureditve, ki jih uporablja Bolgarija glede Skupnosti, ne povzročajo diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji,

ureditve, ki jih uporablja Skupnost glede Bolgarije, ne povzročajo diskriminacije med bolgarskimi državljani ali bolgarskimi gospodarskimi družbami ali podjetji.

2.   Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljajo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje prebivališče niso v enakem položaju.

Člen 117

Izdelki s poreklom iz Bolgarije pri uvozu v Skupnost niso deležni bolj ugodne obravnave od tiste, ki si jo med seboj zagotavljajo države članice.

Obravnava, ki se zagotavlja Bolgariji na podlagi naslova IV in poglavja I naslova V, ni bolj ugodna od obravnave, ki si jo med seboj priznavajo države članice.

Člen 118

1.   Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe, ki so potrebni za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni v tem sporazumu.

2.   Če katera od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti iz tega sporazuma, lahko sprejme ustrezne ukrepe. Preden to stori, predloži Pridružitvenemu svetu, razen v posebno nujnih primerih, vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj motijo delovanje tega sporazuma. O teh ukrepih se na zahtevo druge pogodbenice takoj obvesti Pridružitveni svet, ki se o njih posvetuje.

Člen 119

Dokler se na podlagi tega sporazuma ne vzpostavijo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki jim jih zagotavljajo sporazumi, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni strani in Bolgarijo na drugi strani, razen na področjih, ki so v pristojnosti Skupnosti, in brez poseganja v obveznosti držav članic iz tega sporazuma na področjih v njihovi pristojnosti.

Člen 120

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ter priloge I do XVI so sestavni del tega sporazuma.

Člen 121

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum se preneha uporabljati šest mesecev od datuma prejema takšnega uradnega obvestila.

Člen 122

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, kjer se uporabljajo pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo in Evropske skupnosti za premog in jeklo, ter v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa na ozemlju Republike Bolgarije.

Člen 123

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in bolgarskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 124

Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici uradno obvestita o zaključku postopkov iz prvega odstavka.

Ta sporazum z začetkom svoje veljavnosti nadomesti Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Bolgarijo o trgovini, trgovinskem in gospodarskem sodelovanju, podpisan v Luxembourgu 8. maja 1990.

Člen 125

1.   Če do dokončanja postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe določenih delov tega sporazuma, zlasti tiste, ki se nanašajo na pretok blaga, začnejo veljati že leta 1993 na podlagi Začasnega sporazuma med Skupnostjo in Bolgarijo, pogodbenici soglašata, da v takšnih okoliščinah za namene naslova III, členov 64 in 67 tega sporazuma in protokolov 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 k temu sporazumu izraz „začetek veljavnosti tega sporazuma“ pomeni

datum začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti, ki začnejo učinkovati s tem datumom, in

1. januar 1993 glede obveznosti, ki začnejo učinkovati po začetku veljavnosti tega sporazuma s sklicevanjem na datum začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   V primeru začetka veljavnosti po 1. januarju se uporabljajo določbe Protokola 7.

En fe de lo cual, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.Til bekræftelse heraf har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.Zu Urkund dessen haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.Εις πίστωση των ανωτέρω, οι υπογεγραμμένοι πληρεξούσιοι έθεσαν τις υπογραφές τους στην παρούσα συμφωνία.In witness whereof the undersigned Plenipotentiaries have signed this Agreement.En foi de quoi, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.In fede di che, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente accordo.Ten blijke waarvan de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze Overeenkomst hebben gesteld.Em fé do que, os plenipotenciários abaixo assinados apuseram as suas assinaturas no final do presente Acordo.В УВЕРЕНИЕ НА КОЕТО, ДОЛУПОДПИСАНИТЕ УПРАВОМОЩЕНИ ЛИЦА ПОЛОАИХ ПОДПИСИТЕ СИ ПОД НАСТОЯЩОТО СПОРАЗУМЕНИЕ,

Hecho en Bruselas, el ocho de marzo de mil novecientos noventa y tres.Udfærdiget i Bruxelles, den ottende marts nitten hundrede og treoghalvfems.Geschehen zu Brüssel am achten März neunzehnhundertdreiundneunzig.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις οκτώ Μαρτίου χίλια εννιακόσια εννενήντα τρία.Done at Brussels on the eighth day of March in the year one thousand nine hundred and ninety-three.Fait à Bruxelles, le huit mars mil neuf cent quatre-vingt-treize.Fatto a Bruxelles, addì otto marzo millenovecentonovantatre.Gedaan te Brussel, de achtste maart negentienhonderd drieënnegentig.Feito em Bruxelas, em oito de Março de mil novecentos e noventa e tręs.Брюксел, осми март хиляда деветстотин деветдесет и третя година.

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk België

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Pela República Portuguesa

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

Por el Consejo y la Comisión de las Comunidades EuropeasFor Rådet og Kommissionen for De Europæiske FællesskaberFür den Rat und die Kommission der Europäischen GemeinschaftenΓια το Συμβούλιο και την Επιτροπή των Ευρωπαϊκών ΚοινοτήτωνFor the Council and the Commission of the European CommunitiesPour le Conseil et la Commission des Communautés européennesPer il Consiglio e la Commissione delle Comunità europeeVoor de Raad en de Commissie van de Europese GemeenschappenPelo Conselho e Pela Comissão das Comunidades Europeias

Image

ЗА РЕПУБЛИКА БЪЛГАРИЯ

Image


(1)  Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 358, 31.12.1994, str. 3.

Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.


SEZNAM PRILOG

 

 

 

Stran

I

Člena 9 in 19:

Opredelitev industrijskih izdelkov in kmetijskih proizvodov…

236

IIa

Člen 10 (2):

Tarifne koncesije Skupnosti…

237

IIb

Člen 10 (2):

Tarifne koncesije Skupnosti…

238

III

Člen 10 (3):

Tarifne koncesije Skupnosti…

239

IV

Člen 11 (1):

Bolgarske tarifne koncesije…

240

V

Člen 11 (2):

Bolgarske tarifne koncesije…

244

VI

Člen 11 (3):

Bolgarske tarifne koncesije…

253

VII

Člen 11 (4):

Količinske omejitve pri uvozu v Bolgarijo…

267

VIII

Člen 13:

Dajatve, ki imajo enak učinek kakor carine pri uvozu v Bolgarijo…

268

IX

Člen 14 (3):

Količinske omejitve pri izvozu iz Bolgarije…

269

X

Člen 18:

Predelani kmetijski proizvodi (poglavja 25 do 97 KN)…

270

XIa, XIb

Člen 21 (2):

Kmetijske koncesije Skupnosti…

271

XIIa, XIIb

Člen 21 (3):

Bolgarske kmetijske koncesije (Q.R.S.)…

275

XIIIa, XIIIb

Člen 21 (4):

Nekmetijske koncesije Skupnosti…

277

Priloga k prilogama XIb in XIIIb…

281

XIVa, XIVb

Člen 21 (4):

Bolgarske nekmetijske koncesije…

282

XVa

Člen 45:

Pravni predpisi v zvezi z nepremičninami…

286

XVb

Členi 45, 46, 48, 50 in 51:

Pravica do ustanavljanja: „finančne storitve“…

287

XVc

Člena 45 in 51:

Pravica do ustanavljanja: „področja, ki se za določeno časovno obdobje izključijo iz nacionalne obravnave“…

289

XVd

Člen 45:

Pravica do ustanavljanja: „izključena področja“…

290

XVI

Člen 67:

Intelektualna lastnina…

291


SEZNAM PROTOKOLOV

PROTOKOL

NASLOV

1

o tekstilnih izdelkih in oblačilih

2

o izdelkih, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)

3

o trgovini med Bolgarijo in Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi proizvodi

4

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

5

o posebnih določbah v zvezi s trgovino med Bolgarijo, Španijo in Portugalsko

6

o medsebojni pomoči v carinskih zadevah

7

o koncesijah z letnimi omejitvami

8

o čezmejnih vodotokih


SKLEPNA LISTINA

Pooblaščenci:

KRALJEVINE BELGIJE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO in Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI, EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani,

ter pooblaščenci REPUBLIKE BOLGARIJE, v nadaljnjem besedilu „Bolgarija“,

na drugi strani,

ki so se sestali v Bruslju osmega marca tisoč devetsto triindevetdeset, da podpišejo Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Bolgarijo na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „Evropski sporazum“, so sprejeli naslednja besedila:

Evropski sporazum in naslednje protokole:

Protokol 1

o tekstilnih izdelkih in oblačilih,

Protokol 2

o izdelkih, ki jih zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)

Protokol 3

o trgovini med Bolgarijo in Skupnostjo s predelanimi kmetijskimi proizvodi, ki niso zajeti v Prilogi II k Pogodbi EGS

Protokol 4

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Protokol 5

o posebnih določbah v zvezi s trgovino med Bolgarijo, Španijo in Portugalsko

Protokol 6

o medsebojni pomoči v carinskih zadevah

Protokol 7

o koncesijah z letnimi omejitvami

Protokol 8

o čezmejnih vodotokih.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Bolgarije so sprejeli besedila spodaj navedenih skupnih izjav, priloženih k tej sklepni listini:

 

Skupna izjava o členu 8(3) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 8(4) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 10(3) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 21(4) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 21(4) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 38(1) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 38 tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 39 tega sporazuma

 

Skupna izjava o poglavju II naslova IV tega sporazuma

 

Skupna izjava o poglavju II naslova IV tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 45(2) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 57(3) tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 59 tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 60 tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 64 tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 67 tega sporazuma

 

Skupna izjava o členu 110 tega sporazuma

 

Skupna izjava o Protokolu 1 k temu sporazumu

 

Skupna izjava o členih 5 in 9(4) Protokola 2 k temu sporazumu

 

Skupna izjava o Protokolu 4 k temu sporazumu

 

Skupna izjava o členu 5 Protokola 6 k temu sporazumu

 

Skupna izjava o Protokolu 8 k temu sporazumu.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti ter pooblaščenci Bolgarije so se seznanili tudi z naslednjimi sporazumi v obliki izmenjave pisem, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Bolgarijo o tranzitu

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Bolgarijo o infrastrukturi notranjega prometa

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Bolgarijo o nekaterih dogovorih o živem govedu

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Bolgarijo o nekaterih določbah, ki se uporabljajo za prašiče in perutnino

 

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Bolgarijo o priznavanju regionalne omejenosti afriške prašičje kuge v Kraljevini Španiji.

Pooblaščenci Bolgarije so se seznanili s spodaj navedenimi izjavami, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Izjava Skupnosti o členu 21(4) tega sporazuma

 

Izjava Skupnosti o členu 21(4) tega sporazuma

 

Izjava Skupnosti o členu 2(3) Protokola 1 k temu sporazumu

 

Izjava Skupnosti o členu 9(1)(iii) in (4) Protokola 2 k temu sporazumu

 

Izjava Skupnosti o členu 9(4) Protokola 2 k temu sporazumu.

Pooblaščenci držav članic in Skupnosti so se seznanili s spodaj navedenimi izjavami, priloženimi k tej sklepni listini:

 

Izjava Bolgarije o členu 14(3) tega sporazuma

 

Izjava Bolgarije o členu 21(3) tega sporazuma

 

Izjava Bolgarije o členu 45(3) v zvezi s Prilogo XVd k temu sporazumu

 

Izjava Bolgarije o členu 59 tega sporazuma

 

Izjava Bolgarije o členu 67 tega sporazuma

 

Izjava Bolgarije o Protokolu 2 k temu sporazumu

 

Izjava Bolgarije o Protokolu 3 k temu sporazumu

V Bruslju, osmega marca tisoč devetsto triindevetdeset

Pour le Royaume de BelgiqueVoor het Koninkrijk België

Image

På Kongeriget Danmarks vegne

Image

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image

Για την Еλληνική Δημοκρατία

Image

Por el Reino de España

Image

Pour la République française

Image

Thar cheann Na hÉireannFor Ireland

Image

Per la Repubblica italiana

Image

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image

Pela República Portuguesa

Image

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image

Por el Consejo y la Comisión de las Comunidades EuropeasFor Rådet og Kommissionen for De Europæiske FællesskaberFür den Rat und die Kommission der Europäischen GemeinschaftenГια το Συμβούλιο και την Επιτρπή των Ευρωπαϊκών ΚοινοτήτωνFor the Council and the Commission of the European CommunitiesPour le Conseil et la Commission des Communautés européennesPer il Consiglio e la Commissione delle Comunità europeeVoor de Raad en de Commissie van de Europese GemeenschappenPelo Conselho e Pela Comissão das Comunidades Europeias

Image

ЗА РЕПУБЛИКА БЪЛГАРИЯ

Image


Top