EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.5.2020
COM(2020) 442 final
SPOROČILO KOMISIJE
Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo
PRORAČUN EU KOT GONILO NAČRTA OKREVANJA ZA EVROPO
1.Ambiciozen in inovativen proračun EU za evropsko okrevanje
Komisija je pripravila drzen in celovit načrt za evropsko okrevanje. Načrt temelji na solidarnosti in pravičnosti ter je globoko zakoreninjen v skupnih načelih in vrednotah Unije. V načrtu je določeno, kako zagnati evropsko gospodarstvo ter spodbuditi zeleni in digitalni prehod, tako da bi bilo evropsko gospodarstvo pravičnejše, odpornejše in bolj trajnostno za prihodnje rodove.
Pandemija COVID-19 ni obšla nobenega kotička Unije in sveta. Toda gospodarske in socialne posledice pandemije so od ene države članice do druge zelo različne, različna pa je tudi njihova zmožnost obvladovanja šoka in odziva nanj. To bi lahko povzročilo nastanek pogubnega razkoraka med gospodarstvi držav članic in hud pritisk na enotni trg. Evropa potrebuje usklajen odziv, ki bo hiter, ambiciozen in usmerjen tja, kjer je najpotrebnejši.
Načrta obnovitve ne bo mogoče uresničiti brez velikih javnih in zasebnih naložb. Za premostitev celotne vrzeli v javnih in zasebnih naložbah v višini najmanj 1,5 bilijona EUR, sanacijo neposredne gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija, in za začetek trajnostnega in odpornega okrevanja v Evropi je potrebno odločno ukrepanje.
Komisija predlaga, da se izkoristijo celotne možnosti proračuna EU za mobilizacijo naložb in okrepljeno začetno financiranje v ključnih prvih letih okrevanja. Ti predlogi temeljijo na:
Øinstrumentu za evropsko okrevanje v izrednih razmerah (v nadaljnjem besedilu: instrument „Next Generation EU“) v višini 750 milijard EUR. To bo začasno okrepilo proračun EU z novimi finančnimi sredstvi, zbranimi na finančnih trgih. Zbrana sredstva bodo usmerjena preko programov EU kot podlaga za takojšnje ukrepe, ki so potrebni, da ne bi bilo ogroženo preživetje ljudi, da bi se lahko gospodarstvo ponovno postavilo na noge in da bi bila rast trajnostna in odporna.
Øokrepljenem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Komisija predlaga uvedbo novih orodij in okrepitev ključnih programov s pomočjo instrumenta „Next Generation EU“, da bi lahko naložbe hitro usmerili tja, kjer so najbolj potrebne, okrepili enotni trg, stopnjevali sodelovanje na področjih, kot sta zdravje in obvladovanje kriz, ter dali Uniji na voljo dolgoročni proračun, ki bo pospeševal zeleni in digitalni prehod ter ustvarjal pravičnejše in odpornejše gospodarstvo.
Skupaj s tremi pomembnimi varnostnimi mrežami za delavce, podjetja in države, ki jih je 23. aprila podprl Evropski svet in tvorijo sveženj s skupno vrednostjo 540 milijard EUR, bi ti izredni ukrepi, sprejeti na ravni EU, znašali več kot 1 290 milijard EUR ciljno usmerjenih ukrepov, predhodno pripravljenih za podporo okrevanja Evrope. Po previdnih ocenah učinka finančnega vzvodja večletnega finančnega okvira in instrumenta „Next Generation EU“ za te zneske bi lahko s tem svežnjem ukrepov ustvarili naložbe v skupni višini 3,1 bilijona EUR.
Ti ukrepi pomenijo odločilen odziv na pozive Evropskega parlamenta za „obsežen sveženj ukrepov za oživitev in obnovo, da bi po krizi podprli evropsko gospodarstvo z naložbami“ in voditeljev za sklad za okrevanje, „ki bi moral biti dovolj velik in osredotočen na najbolj prizadete sektorje in geografske dele Evrope ter namenjen reševanju te zgodovinske krize“.
To skupno razumevanje je podlaga za hiter in celovit dogovor med institucijami. Komisija poziva k zelo tesnemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in Svetom glede vseh elementov tega načrta za okrevanje in ju poziva, da vsako leto pregledata odhodke, ki se financirajo z zunanjimi namenskimi prejemki v okviru instrumenta „Next Generation EU“. Načela za tak pregled bi bilo mogoče določiti v medinstitucionalni izjavi. Hiter dogovor o instrumentu „Next Generation EU“ in ambicioznem dolgoročnem proračunu bo jasen izraz evropske solidarnosti in odločnosti v času, ko je tveganje večje kot kdaj koli prej.
Dolgoročni proračun EU je lahko ob podpori instrumenta „Next Generation EU“ najboljše sredstvo za podporo evropskega okrevanja. Proračun EU daje pregleden in zaupanja vreden okvir za obsežen naložbeni program, ki nas čaka, in izhaja iz metode Skupnosti za upravljanje in odločanje. Proračun EU se je izkazal kot gonilo naložb, kohezije in solidarnosti ter krepi evropski enotni trg.
Komisija je v zadnjih tednih izkoristila vso preostalo prožnost v sedanjem proračunu EU, da bi vsak evro, ki je na razpolago, usmerila v reševanje življenj in zaščito sredstev za preživetje. Ti ukrepi so pokazali, koliko lahko proračun EU prispeva k pravočasni in znatni podpori držav članic v krizi. Z njimi pa je bila tudi izčrpana vsa preostala prožnost v sedanjem proračunu EU, zaradi česar se je izkazalo, da je nujno potrebno uvesti nove ukrepe za zagon naslednjih, bistvenih faz okrevanja.
Osnovni elementi predlogov Komisije za sodoben, prožen dolgoročni proračun, ki bo dobro prilagojen prednostnim nalogam Unije, veljajo tudi danes. Komisija zdaj predlaga prilagoditev in okrepitev teh predlogov za podporo okrevanja Evrope. Pogoji za pravočasen dogovor bodo najboljši, če izhajamo iz znatnega napredka, doseženega v Evropskem parlamentu in Svetu.
Glavni izziv za današnjo generacijo je slej ko prej dvojni prehod na zeleno in digitalno Evropo. To se odraža povsod v predlogih Komisije. Naložbe v obsežen val prenove, energijo iz obnovljivih virov in rešitve na podlagi čistega vodika, čist promet, trajnostno prehrano in pametno krožno gospodarstvo imajo ogromen potencial za rast evropskega gospodarstva. Podpora bi morala biti skladna s podnebnimi in okoljskimi cilji Unije. Naložbe v digitalno infrastrukturo bodo pripomogle h krepitvi konkurenčnosti in tehnološke suverenosti. Z naložbami v odpornost proti prihodnjim zdravstvenim izzivom in strateško neodvisnost bo Evropa bolje pripravljena na prihodnje krize.
Instrument „Next Generation EU“ bo dal Evropski uniji na voljo dodatna sredstva za odločen odziv na najnujnejše izzive. To bo enkratni instrument za uporabo v izrednih razmerah, ki bo veljal začasno in se bo uporabljal izključno za ukrepe odzivanja na krizo in okrevanja. Finančna sredstva se bodo skozi proračun EU usmerjala v države članice za podporo prednostnih naložb in reform ter se bodo uporabljala za okrepitev finančnih programov, ki so ključnega pomena za okrevanje, končni datum pa bo 31. decembra 2024. Zbiranje sredstev na finančnih trgih bo pripomoglo k porazdelitvi finančnih stroškov skozi daljše obdobje, tako da v obdobju 2021–2027 ne bodo potrebni znatni dodatni prispevki držav članic v proračun EU. Komisija bo predlagala tudi nova lastna sredstva, s katerimi bi lahko financirali odplačevanje tržnega financiranja, zbranega v okviru instrumenta „Next Generation EU“
Če želimo preokreniti potek gospodarske krize, je nujno čim prej začeti izvajati instrument „Next Generation EU“. Da bi bila sredstva čim prej na razpolago za reševanje najnujnejših potreb, Komisija predlaga spremembo sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 tako, da bi bilo že leta 2020 na razpolago dodatnih 11,5 milijarde EUR dodatnih sredstev. To dodatno financiranje bi bilo na razpolago za pobudo REACT-EU, instrument za podporo plačilni sposobnosti in Evropski sklad za trajnostni razvoj, saj je tam najpotrebnejše.
2.Kako se bo instrument „Next Generation EU“ uporabljal?
Vsak program in vsak evro iz tega svežnja se bo uporabil za reševanje najbistvenejših potreb glede okrevanja, ugotovljenih v Komisijini oceni potreb. Ti predlogi so namenjeni predvsem ugotavljanju, kje je lahko proračun EU najbolj v pomoč, z njimi se tudi dopolnjuje in stopnjuje bistveno delo, ki že poteka v državah članicah.
Sveženj sloni na treh stebrih: orodjih za pomoč državam članicam v njihovih prizadevanjih, da bi okrevale in odpravile posledice krize ter iz krize izšle močnejše, kot so bile pred njo; ukrepih za krepitev zasebnih naložb in podporo podjetjem, ki so v težavah, ter krepitvi ključnih programov EU, da bi lahko izkoristili izkušnje iz krize ter naredili enotni trg še močnejši in odpornejši.
1)Pomoč državam članicam, da bi okrevale in odpravile posledice krize, ter iz krize izšle močnejše kot pred njo
Ključno vlogo pri uravnoteženem in trajnostnem okrevanju bodo imele javne naložbe. Zato se bo glavni del finančnih sredstev instrumenta „Next Generation EU“ (več kot 80 %) uporabil za podporo naložb in reform v državah članicah ter bo usmerjen predvsem tja, kjer so posledice krize najhujše in so potrebe največje. Glavni instrument za okrevanje bo novi mehanizem za okrevanje in odpornost, zasnovan posebej za financiranje naložb in reform v skladu z evropskimi prednostnimi nalogami. Kohezijska politika bo imela ključno vlogo pri podpiranju uravnoteženega in trajnostnega okrevanja preko nove pobude REACT-EU za reševanje najnujnejših gospodarskih in socialnih potreb in prilagajanje prihodnjim kohezijskim programom, da bi bili prožnejši in v celoti usklajeni s prednostnimi nalogami glede okrevanja. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja bo kmetom in podeželju pomagal pri uresničevanju zelenega prehoda in podpiral naložbe in reforme, ki so bistvene za uresničevanje visokih okoljskih ciljev Evrope. Občutno okrepljeni mehanizem za pravični prehod bo pomagal državam članicam pri pospeševanju prehoda na zeleno gospodarstvo in s tem spodbudil njihovo gospodarstvo.
ØNovi mehanizem za okrevanje in odpornost
Proračun EU lahko učinkovito podpira prednostne naložbe in reforme, ugotovljene v evropskem semestru, kar je še toliko pomembnejše v času, ko so nacionalni proračuni pod pritiskom.
Jedro novega načrta za okrevanje bo novi mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem bo namenjen podpori naložb in reform, ki so bistvene za trajno okrevanje, izboljšanje gospodarske in socialne odpornosti držav članic ter podpiranje zelenega in digitalnega prehoda. Na voljo bo sicer vsem državam članicam, vendar bo podpora namenjena predvsem tistim delom Unije, ki so najbolj prizadeti in kjer so potrebe po odpornosti največje. To bo pripomoglo k odpravljanju vse širšega razkoraka med državami članicami in pripravi naših gospodarstev na prihodnost.
Ta mehanizem bo nudil finančno podporo velikega obsega za naložbe in reforme, s katerimi bodo države članice postale odpornejše. Bistvenega pomena pa je, da bodo te naložbe in reforme usmerjene predvsem v izzive in naložbene potrebe v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom. Države članice bodo z njegovo pomočjo obvladovale gospodarske in socialne izzive, ki so po koncu krize še pomembnejši, na različnih področjih, kot so družba, zaposlovanje, znanja in spretnosti, izobraževanje, raziskave in inovacije ter zdravje, pa tudi na področjih, povezanih s poslovnim okoljem, vključno z javno upravo in finančnim sektorjem. Komisija bo nudila obsežno tehnično pomoč, s katero bo zagotovila, da bodo finančna sredstva čim bolje izkoriščena.
Za mehanizem je predlagan proračun v višini 560 milijard EUR, namenjenih pomoči pri financiranju načrtov držav članic za okrevanje in odpornost. Razpolagal bo z mehanizmom nepovratnih sredstev v višini do 310 milijard EUR in bo omogočal posojila v višini do 250 milijard EUR.
Mehanizem za okrevanje in odpornost bo trdno vključen v evropski semester. Države članice bodo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost pripravile kot del svojih nacionalnih reformnih programov. Ti načrti bodo določali prednostne naložbe in reforme ter z njimi povezane naložbene svežnje, ki se bodo financirali v okviru mehanizma, podpora pa se bo sproščala v obrokih glede na napredek, dosežen na podlagi vnaprej določenih referenčnih meril.
ØREACT-EU – več kohezijske podpore za države članice
Komisija predlaga novo pobudo REACT-EU, s katero bi povečala kohezijsko podporo za države članice, da bi bilo njihovo gospodarstvo odpornejše in trajnostno v fazi odpravljanja posledic krize. To bo pripomoglo k premostitvi vrzeli med prvimi odzivnimi ukrepi in dolgoročnejšim okrevanjem.
Komisija preko pobude REACT-EU predlaga zagotovitev 55 milijard EUR dodatnih finančnih sredstev za kohezijsko politiko v obdobju do leta 2022, 50 milijard EUR iz instrumenta „Next Generation EU“ v obdobju 2021–2022, 5 milijard EUR pa že v letu 2020 s prilagoditvijo sedanjega finančnega okvira. To financiranje bo izhajalo iz sedanjih kohezijskih pravil, vključno z izredno prožnostjo, uvedeno z naložbenimi pobudami v odziv na koronavirus. V okviru teh predlogov bodo v obdobju 2020–2022 zagotovljena dodatna sredstva za sedanje kohezijske programe ter za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, tako da bo omogočeno financiranje ukrepov odpravljanja posledic krize in zagotavljanje podpore najbolj ogroženim brez prekinitve.
Dodatna sredstva bodo dodeljena na podlagi resnosti gospodarskih in socialnih učinkov krize, vključno s stopnjo brezposelnosti mladih, in relativne blaginje držav članic. Dodatne zaveze se bodo izvajale s spremembami programov ali novimi namenskimi programi, ki jih bodo predložile države članice, sprejela pa jih bo Komisija. Komisija ta proces upravljala karseda hitro in učinkovito v tesnem sodelovanju z državami članicami.
S finančnimi sredstvi se bodo podpirali ključni ukrepi odpravljanja posledic krize v sektorjih, ki so najpomembnejši za zeleno, digitalno in odporno okrevanje. To bo zajemalo naložbe za sanacijo trgov dela, tudi s subvencijami za zaposlovanje, ureditvami skrajšanega delovnega časa in ukrepi za zaposlovanje mladih, podporo zdravstvenim sistemom ter zagotavljanje obratnih sredstev malim in srednje velikim podjetjem. Podpora bo na voljo v vseh gospodarskih sektorjih, tudi v turizmu in kulturi, ter za bistvene naložbe v zeleni in digitalni prehod, s čimer bo povečala naložbe, ki so že načrtovane v okviru prihodnjih kohezijskih programov. Del teh dodatnih virov je mogoče uporabiti tudi za pomoč ljudem, ki jih pestita pomanjkanje hrane in materialna prikrajšanost.
ØKohezijska politika kot sredstvo za okrevanje gospodarstva za vse
Kohezijska politika ne bo samo neposreden odziv na krizo, ampak bo tudi bistvena za zagotovitev uravnoteženega dolgoročnejšega okrevanja, pri katerem ne bo prihajalo do asimetrije in razkoraka v rasti med državami članicami in znotraj njih.
Zato je za strateške prednostne naloge Unije bistveno, da se novi programi kohezijske politike začnejo izvajati 1. januarja 2021 vzporedno z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki bodo na razpolago za sedanje programe do konca leta 2022. Ti predlogi so bili zasnovani tako, da čim bolj podpirajo sedanje prednostne naloge.
Komisija zdaj prilagaja svoje predloge programov prihodnje kohezijske politike tako, da bodo še močneje podpirali naložbe za okrevanje, npr. v odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov, v sektorjih, kot sta turizem in kultura, za podporo malim in srednjim podjetjem ter v ukrepe za zaposlovanje mladih, izobraževanje in usposabljanje ter boj proti revščini otrok.
Kriza bo verjetno najbolj prizadela mlade ljudi, zato bi morale države članice, v katerih je stopnja brezposelnosti mladih nad povprečjem EU, vsaj 15 % svojih virov iz Evropskega socialnega sklada plus v okviru deljenega upravljanja predvideti za podporo mladih. Glede na verjetne posledice krize za najranljivejše v družbi Komisija predlaga tudi, da naj se najmanj 5 % skupnih odhodkov v okviru Evropskega socialnega sklad plus uporabi za pomoč pri odpravljanju revščine otrok.
Državam članicam bo na voljo pomoč pri doseganju skupnih koristi programov nove kohezijske politike in sedanjih programov v okviru REACT-EU.
Spremenjeni predlogi omogočajo tudi večjo prožnost glede prenosov sredstev in uvajajo nove določbe, ki se začnejo izvajati v izrednih razmerah. Da bi zagotovili zadostno podporo državam članicam in regijam, ki jo najbolj potrebujejo, je v spremenjenih predlogih Komisije za leto 2024 določen tudi pregled dodelitev nacionalnih kohezijskih sredstev ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov. Posledica tega pregleda bodo samo prilagoditve navzgor v višini do 10 milijard EUR za vse države članice.
ØPodpiranje pravičnega prehoda
Okrevanje in prihodnja blaginja Evrope bosta odvisna od naših sedanjih korakov v smeri prehoda v podnebno nevtralno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo. Te spremembe bodo vplivale na vse Evropejce, toda breme prilagajanja bo v nekaterih sektorjih in regijah težje kot v drugih. Komisija v okviru svežnja za okrevanje predlaga uporabo instrumenta „Next Generation EU“ za okrevanje za zagotovitev finančne pomoči, ki bo spremljala preobrazbo evropskega gospodarstva in zagotovila, da ne bo nihče zapostavljen.
Komisija zlasti predlaga zagotovitev znatnih dodatnih finančnih sredstev v višini 30 milijard EUR za Sklad za pravični prehod, tako da bo skupni znesek 40 milijard EUR. Ta finančna sredstva se bodo uporabljala za ublažitev socialno-gospodarskih učinkov prehoda na podnebno nevtralnost v najhuje prizadetih regijah, npr. s podpiranjem prekvalificiranja delavcev, pomočjo malim in srednjim podjetjem pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti in naložbami v prehod na čisto energijo in v krožno gospodarstvo. Povečanje sredstev za program InvestEU bo pomenilo tudi okrepitev drugega stebra mehanizma za pravični prehod. Komisija predlaga tudi vzpostavitev novega mehanizma za posojila javnemu sektorju kot tretji steber mehanizma za pravični prehod. Za podporo temu mehanizmu bo na voljo 1,5 milijarde EUR iz proračuna EU in 10 milijard EUR posojil Evropske investicijske banke. Vsi trije stebri mehanizma za pravični prehod naj bi pritegnili do 150 milijard EUR naložb, s katerimi bo zagotovljeno, da v zelenem prehodu ne bo nihče zapostavljen.
Pri zelenem prehodu in doseganju visokih okoljskih in podnebnih ciljev Evrope bo imelo pomembno vlogo podeželje. Komisija predlaga okrepitev proračuna Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za 15 milijard EUR za pomoč kmetom in podeželju pri strukturnih spremembah, potrebnih za izvajanje evropskega zelenega dogovora, zlasti za pomoč pri doseganju visokih ciljnih vrednosti v novi strategiji za biotsko raznovrstnost in strategiji Od vil do vilic.
2)Zagon gospodarstva in pomoč pri prebujanju zasebnih naložb
Potrebni so nujni ukrepi za zagon gospodarstva in nastanek pogojev za okrevanje, ki bo sledilo zasebnim naložbam v ključne sektorje in tehnologije. Komisija zato predlaga okrepitev InvestEU, vodilnega evropskega naložbenega programa, za pritegnitev zasebnih naložb v strateške projekte po vsej Uniji. V tem okviru Komisija predlaga ustanovitev novega instrumenta za strateške naložbe, da bi omogočili naložbe v ključne vrednostne verige, ki so bistvene za prihodnjo odpornost in strateško neodvisnost Evrope. V tem naložbenem prizadevanju ni mogoče uspeti brez zdravih podjetij, toda do konca leta se bo verjetno na stotisoče podjetij znašlo v hudi finančni stiski. Komisija zato predlaga nov instrument za podporo plačilni sposobnosti, da bi zdravim podjetjem, ki so zaradi krize v negotovem položaju, zagotovila nujno pomoč in jim pomagala prestati najhujše. Instrument bi moral biti pripravljen za delovanje še letos.
ØLikvidnostna in solventnostna rešitev za podjetja v stiski
Sposobnost evropskih gospodarstev, da znova začnejo rasti, je odvisna od odpornosti in prilagodljivosti zasebnega sektorja. Zaradi krize so mnoga podjetja, ki bi bila sicer sposobna preživeti, v hudih likvidnostnih in solventnostnih težavah. Kot kažejo ocene Komisije, bi v neugodnem scenariju lahko pomanjkanje financiranja do konca leta prizadelo 35–50 % podjetij z več kot 20 zaposlenimi. Potrebe po sanaciji kapitalskega trga bi lahko že samo za letošnje leto znašale od 720 milijard do 1,2 bilijona EUR. Glede na obseg krize podpora, ki jo trenutno zagotavljajo države članice, ne bo zadostovala. Poleg tega je sposobnost za pomoč podjetjem od ene države članice do druge zelo različna. Zato je nujno potrebno ukrepanje za pomoč tem podjetjem, da bodo lahko preživela krizo. Tako bi se izognili začaranemu krogu gospodarske škode in stečajev podjetij ter utrli pot zdravemu okrevanju na enotnem trgu.
Komisija zato predlaga nov instrument za podporo plačilni sposobnosti, ki bi pripomogel k pritegnitvi zasebnih virov za zagotovitev nujne pomoči evropskim podjetjem, ki bi bila sicer sposobna preživeti, da bi rešila neposredne težave z likvidnostjo in solventnostjo. Ta instrument bo začasen in namenjen izključno za reševanje gospodarskih posledic pandemije. Pomagal bo pri preprečevanju velikih primanjkljajev kapitala in neplačil v podjetjih, ki bi bila sicer sposobna preživeti, in hude gospodarske škode, ki bi jo to povzročilo. Te hitro delujoče ukrepe bo dopolnila dolgoročnejša podpora v okviru programov, kot so InvestEU, kohezijska politika in program za enotni trg.
Novi začasni instrument bo vzpostavljen v okviru evropskega sklada za strateške naložbe. Pritegnil bo zasebne naložbe v podjetjih, ki so v težavah, in sicer tako, da bo zagotovil delna jamstva za izgube. Z rezervacijo 5 milijard EUR iz sedanjega finančnega okvira v proračunu v letu 2020 za zagotovitev hitrega začetka in še dodatnimi 26 milijardami EUR iz instrumenta „Next Generation EU“ bo proračun EU zagotovil jamstvo v višini okrog 75 milijard EUR skupini Evropske investicijske banke, kar bo omogočilo hitro izvajanje na terenu. Cilj instrumenta bo stopnja naložb v podporo plačilni sposobnosti v višini 300 milijard EUR.
Jamstvo bo prilagojeno tako, da bo zagotovilo usmerjanje naložb v podjetja, ki najbolj potrebujejo kapital, v vseh državah članicah in sektorjih, poseben poudarek pa bo na državah članicah, ki imajo manj možnosti za posredovanje preko državne pomoči, ter državah članicah in sektorjih, v katerih so gospodarske posledice COVID-19 najhujše. To je bistvenega pomena za ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu in preprečitev nadaljnjega širjenja pogubnega gospodarskega razkoraka znotraj Unije. Pozorno bi bilo treba upoštevati stanje kapitala v institucijah, ki bodo izvajale instrument za podporo plačilni sposobnosti.
Poleg tega se bo kot dopolnilni ukrep povečal kapital Evropskega investicijskega sklada, da bi podprl širok nabor malih in srednjih podjetij, tudi z izvajanjem instrumenta za podporo plačilni sposobnosti. To bi še pripomoglo k nastajanju celovitega svežnja za evropsko okrevanje, tudi v povezavi z ukrepi, ki jih je aprila sprejel Evropski svet. To povečanje kapitala v višini do 1,5 milijarde EUR bo financirano tako v okviru sedanjega kot tudi naslednjega večletnega finančnega okvira.
ØOkrepljena naložbena zmogljivost in strateška neodvisnost
Zasebne naložbe bo kriza hudo prizadela: po analizi Komisije bi lahko naložbe zasebnega sektorja v obdobju 2020–2021 upadle za več kot 1 bilijon EUR. Če želimo izpolniti potrebe po naložbah v evropsko gospodarstvo, je treba nujno ukrepati, da bi to gibanje preokrenili in znova vzpostavili pogoje za okrevanje, ki bo sledilo naložbam. Te naložbe so še posebej bistvene za uspeh zelenega in digitalnega prehoda Evrope, kjer po ocenah Komisije potrebe po naložbah v istem obdobju znašajo najmanj 1,2 bilijona EUR. Naložbe v ključne sektorje in tehnologije, od omrežij 5G do umetne inteligence, od čistega vodika do energije iz obnovljivih virov na morju, so ključne za prihodnost Evrope.
Program InvestEU je zelo primeren za pritegnitev naložb in podpiranje politike Unije med okrevanjem po hudi gospodarski krizi. To jasno dokazujejo izkušnje z izvajanjem Evropskega sklada za strateške naložbe in finančnih instrumentov po pretekli finančni krizi.
Komisija zato predlaga nadgraditev programa InvestEU do višine 15,3 milijarde EUR za štiri sklope politike, o katerih sta se sozakonodajalca že dogovorila. To bi lahko spodbudilo naložbe v višini nad 240 milijard EUR.
Program InvestEU bo zagotovil ključno podporo podjetjem v fazi okrevanja ter hkrati zagotovil močno osredotočenost zasebnih vlagateljev na srednje- in dolgoročne prednostne naloge Unije, zlasti evropski zeleni dogovor in digitalizacijo. Povečal bo zmogljivost prevzemanja tveganja skupine Evropske investicijske banke in nacionalnih spodbujevalnih bank v podporo gospodarskemu okrevanju. S pritegnitvijo znatnih zasebnih naložb bo dopolnil neposredno podporo, ki jo bodo v fazi odpravljanja posledic krize zagotovili instrument za podporo plačilni sposobnosti, pobuda REACT-EU ter financiranje v prihodnjem okviru kohezijske politike in drugih programov.
Naložbe v strateško neodvisnost: nov instrument za strateške naložbe
Ključna značilnost programa InvestEU bo nov instrument za okrepitev odpornosti Evrope z ustvarjanjem strateške neodvisnosti v ključnih dobavnih verigah na evropski ravni.
Vzpostavljen bo instrument za strateške naložbe kot dodaten sklop v okviru programa InvestEU. Ta instrument bo podpiral projekte, ki bodo prispevali k ustvarjanju trdnih, odpornih vrednostnih verig po vsej Evropi in krepili avtonomijo enotnega trga Unije, hkrati pa ohranjali njegovo odprtost za konkurenco in trgovanje v skladu s pravili. Tako bo gospodarstvo Unije postalo odpornejše, strateško pomembnim podjetjem pa bodo na voljo viri za razcvet in rast v EU. Podpora držav članic za te projekte najbrž ne bo zadostovala in močna čezmejna razsežnost pomeni, da ne bo mogoče uspeti brez usklajenega evropskega pristopa.
Novi instrument bi z začasnim proračunom v višini 15 milijard EUR iz instrumenta „Next Generation EU“ zagotavljal proračunsko jamstvo EU v višini 31,5 milijarde EUR in bi lahko ustvaril naložbe v višini do 150 milijard EUR za spodbujanje vodilne vloge Evrope v strateških sektorjih in ključnih vrednostnih verigah, tudi tistih, ki so bistvene za zeleni in digitalni prehod. S tem sklopom bo zagotovljeno, da bodo take naložbe v celoti izkoristile možnosti enotnega trga, proračunsko jamstvo EU pa bo podpiralo podjetja povsod v evropskem gospodarstvi in bo postalo močan instrument za okrevanje.
3)Izkušnje iz krize in reševanje strateških izzivov za Evropo
V krizi je prišel do izraza pomen evropskega sodelovanja in zelo jasno se je pokazalo, da mora Unija nujno okrepiti svojo zmožnost odzivanja na krize in odpornost proti prihodnjim šokom. Komisija predlaga nov program EUzaZDRAVJE, namenjen krepitvi zdravstvene varnosti in pripravi na prihodnje zdravstvene krize. RescEU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite, bo razširjen in okrepljen, da bi bila Unija pripravljena na odziv na prihodnje krize. Okrepljen bo Program Obzorje Evropa, da se bodo iz njega financirale življenjsko pomembne raziskave na področju zdravja, odpornosti ter zelenega in digitalnega prehoda. Okrepljeni bodo še drugi programi EU, tudi zunanji instrumenti EU, da bo prihodnji finančni okvir v celoti usklajen s potrebami za okrevanje, pa tudi posebni instrumenti, da bi bil proračun EU prožnejši in bolj odziven.
ØNovi in okrepljeni programi za ustvarjanje odpornosti in krepitev sodelovanja
Instrument „Next Generation EU“ bo zagotovil ciljno usmerjeno okrepitev ključnih programov, ki so gonilo gospodarske rasti in krepijo zmožnost Evrope, da prestane in premaga prihodnje krize, Te okrepitve so dodatek k prvotnim predlogom Komisije za prihodnji okvir, ki so še naprej pravična in uravnotežena podlaga za dogovor.
Nov program za krepitev zdravstvene varnosti in sodelovanja
Kriza je pokazala, da je treba financiranju za zdravje v prihodnjem finančnem okviru dati več prednosti. Komisija predlaga ambiciozen samostojen program EUzaZDRAVJE za zagotavljanje namenske podpore za zdravstvene izzive, ki so pred nami, določene v oceni potreb. V okviru tega predloga bodo finančna sredstva novega programa znašala 9,4 milijarde EUR, kar v primerjavi s prejšnjimi predlogi v okviru Evropskega socialnega sklada plus pomeni veliko okrepitev.
S pomočjo novega programa bo zagotovljeno, da bo imela Evropa na voljo kritične zmogljivosti za hiter odziv na prihodnje zdravstvene krize v potrebnem obsegu. Cilj programa bo ustvariti celovit okvir za preprečevanje zdravstvenih kriz ter pripravo in odziv nanje v EU kot dopolnilo in okrepitev prizadevanj na nacionalni ravni in regionalne podpore zdravstvenih sistemov v okviru kohezijske politike.
Prvi sklop programa bo namenjen zdravstveni varnosti in pripravljenosti na krizo. Podpiral bo naložbe v kritično zdravstveno infrastrukturo, orodja, strukture, procese in zmogljivost laboratorijev, vključno z orodji za nadzorovanje, modeliranje, napovedovanje, preprečevanje in obvladovanje izbruhov. Podpiral bo vzpostavitev mehanizmov za razvoj, nabavo in upravljanje proizvodov, pomembnih v zdravstvenih krizah, kot so zdravila, vključno s cepivi, in načini zdravljenja, njihovi intermediati, aktivne farmacevtske sestavine in surovine, medicinski pripomočki in medicinska oprema, kot so ventilatorji, zaščitna oblačila in oprema, diagnostični material in orodja. Z njegovo pomočjo bo nastal nov okvir za komunikacijo glede tveganj, ki bo obsegal vso Evropo in zajemal vse faze krize.
Drugi sklop bo podpiral dolgoročnejšo vizijo za izboljšanje rezultatov na področju zdravja z učinkovitimi in vključujočimi zdravstvenimi sistemi v vseh državah članicah na podlagi boljšega preprečevanja in spremljanja bolezni, promocije zdravja, dostopa do njega, diagnosticiranja in zdravljenja ter čezmejnega sodelovanja na področju zdravja. Program bo npr. podpiral razvoj zmogljivosti v državah članicah, financiral programe usposabljanja za medicinsko in zdravstveno osebje ter vlagal v digitalno preobrazbo zdravstvenega sektorja in uvajanje digitalnih infrastruktur, tudi za raziskave in souporabo podatkov.
Pri zasnovi in izvajanju programa bo v celoti upoštevana delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami na tem področju. Povezoval se bo z ustrezno podporo v okviru drugih programov EU, uvajal nove načine za izvajanje skupnih ukrepov in zagotavljal, da bodo v primeru hujših nevarnosti za zdravje na voljo zdravstveni protiukrepi in viri. Deloval bo skupaj z okrepljenim mehanizmom rescEU, ki je namenjen predvsem zmogljivostim za neposredni odziv na krizo, ustvarjanju zalog ter uporabi in odpremi opreme ter napotitvi osebja v izrednih razmerah, in sicer z zagotavljanjem potrebnih prispevkov za zdravje.
Krepitev zmogljivosti za odziv mehanizma Unije na področju civilne zaščite
Nauk te pandemije je, da se mora biti glede na možne motnje v naših gospodarstvih in družbah Evropa sposobna hitreje in prožneje odzivati na resne čezmejne krize. Komisija zato predlaga okrepitev mehanizma rescEU, mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Tako bo mehanizem rescEU prožnejši in izboljšala se bo zmožnost Unije za skupno ukrepanje na ravni EU.
Dodelitev finančnih sredstev se bo povečala na 3,1 milijarde EUR, z njimi pa se bodo financirali infrastruktura za odziv na izredne razmere, zmogljivost prevoza in ekipe za nujno pomoč. Nadgrajeni mehanizem rescEU bo Uniji dal zmogljivost in logistično infrastrukturo, potrebno za obvladovanje različnih vrst izrednih razmer, tudi tistih z medicinskimi elementi, in tako dopolnjeval novi program EUzaZDRAVJE. Ta predlog bo tudi poenostavil operativne zmogljivosti in jih naredil prožnejše. Tako bo zagotovljen bolj pravočasen in učinkovitejši odziv EU na izredne razmere velikega obsega.
Program Obzorje Evropa – naložbe v inovacije in pripravljenost na prihodnost
Program Obzorje Evropa bo znašal 94,4 milijarde EUR za povečanje evropske podpore raziskav v zvezi z zdravjem in podnebjem ter več dejavnosti na področju inovacij. S tem se bo izboljšala pripravljenost za učinkovit in hiter odziv na izredne razmere in povečale naložbe v rešitve na znanstveni podlagi, saj se bodo dopolnila operativna finančna sredstva, zagotovljena v okviru novega programa EUzaZDRAVJE in programa rescEU.
Na področju zdravja se bodo dodatna sredstva uporabljala za povečanje obsega raziskav na področju izzivov, kot so koronavirusna pandemija, podaljšanje kliničnega preizkušanja, inovativni zaščitni ukrepi, virologija, cepiva, načini zdravljenja, diagnostika in prenos izsledkov raziskav v ukrepe politike javnega zdravja.
Predlagano je tudi povečanje virov za raziskave in inovacije na področjih v zvezi s podnebjem. To bo okrepilo podporo konkurenčnosti industrije EU v sektorjih gospodarstva, povezanih s temi področji, in spodbudilo okrevanje, ki bo usklajeno s cilji evropskega zelenega dogovora. S to okrepitvijo bodo na voljo dodatna sredstva za nastajajoče in prelomne inovacije v malih in srednjih podjetjih, zagonskih podjetjih in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
V kriznem času stojimo ob strani svetovnim partnerjem
Pandemija je svetovni izziv. Brez odziva na svetovni ravni bo vsaka država in regija na svetu, tudi Unija, še naprej ranljiva. EU mora v boju proti COVID-19 še naprej izkazovati solidarnost s svojimi partnerji povsod po svetu.
Komisija predlaga določitev sredstev instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v višini 86 milijard EUR preko novega jamstva za zunanje delovanje in Evropskega sklada za trajnostni razvoj za podporo partnerjem, zlasti Zahodnemu Balkanu, sosedstvu in ostalemu delu Afrike, pri njihovih prizadevanjih za boj proti pandemiji in okrevanje od njenih učinkov, in sicer v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, kot so mednarodne finančne institucije, Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija. Usmerjena prilagoditev sedanjega finančnega okvira bo omogočila, da bo že v letu 2020 na voljo 1 milijarda EUR dodatne podpore.
Podpora bo zagotavljala likvidnost malim in srednjim podjetjem, ohranjala naložbe v projekte energije iz obnovljivih virov in povečala zmožnost financiranja v domači valuti v partnerskih državah za okrepitev zdravstvenih sistemov, vključno s pripravljenostjo, in ustvarjala proizvodne zmogljivosti za cepljenje, načine zdravljenja in diagnostiko v zvezi s COVID-19. Ta povečana podpora bo usmerjena tudi v najranljivejše države in regije ter tako reševala hude socialne in gospodarske posledice pandemije.
Komisija predlaga tudi dodatnih 5 milijard EUR za krepitev instrumenta za humanitarno pomoč kot odziv na vse večje humanitarne potrebe v najranljivejših delih sveta. Obstoječim potrebam se pridružujeta učinek pandemije in gospodarska škoda, npr. izpad prihodkov zaradi padca cen nafte in surovin ter strm upad nakazil zdomcev, zato je še toliko pomembneje, da je Unija sposobna izkazati solidarnost z ostalim svetom.
ØKrepitev drugih programov za ustvarjanje odpornosti in izvajanje strateških prednostnih nalog
Finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija predlagala leta 2018, okrepljen z mehanizmom za pravični prehod in danes predlaganimi spremembami, je še naprej bistvena referenčna točka za zaključno fazo pogajanj. Za uravnotežen sveženj za okrevanje so potrebni predlagana arhitektura, raven podpore, ravnovesje med prednostnimi nalogami in ključne značilnosti, kot so ciljna vrednost najmanj 25 % odhodkov, ki morajo prispevati k podnebnim ukrepom, ter ukrepi za podpiranje enakosti spolov in nediskriminacije. Še ena ključna značilnost je predlog Komisije za uredbo o zaščiti proračuna EU pred splošnimi pomanjkljivostmi pri delovanju pravne države. Poleg tega so uvedeni strogi ukrepi za zaščito proračuna pred goljufijami in nepravilnostmi, Komisija pa jih bo še okrepila. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT) bosta izvajala svoja nadzorna in preiskovalna pooblastila.
Toda v krizi se je jasno pokazalo, da ravni podpore, o katerih so voditelji razpravljali februarja, na več ključnih področjih ne bodo zadostovale. Poleg okrepitev, ki se bodo financirale v okviru instrumenta „Next Generation EU“, je zato nujno potrebno okrepiti še druge programe, da bodo lahko v celoti prispevali k bolj odporni Uniji in dali rešitve za izzive, ki so prišli še bolj do izraza zaradi pandemije in njenih posledic.
Med njimi so:
Øokrepitev kibernetske obrambe Unije in podpora digitalnega prehoda z zagotovitvijo finančnih sredstev za program za digitalno Evropo v višini 8,2 milijarde EUR;
Ønaložbe v posodobljeno visokozmogljivo prometno infrastrukturo za omogočanje boljših čezmejnih povezav, kot je projekt Rail Baltica, z dodatnih 1,5 milijarde EUR za instrument za povezovanje Evrope;
Øustvarjanje pogojev za dobro delujoč enotni trg kot gonilo okrevanja z ohranitvijo predlaganih proračunov za program za enotni trg na ravni 3,7 milijarde EUR, za programa za podporo sodelovanja na področjih davkov in carin pa na ravni 239 milijonov EUR oziroma 843 milijonov EUR;
Ønaložbe v mlade z dodatnih 3,4 milijarde EUR za Erasmus Plus, tako da bodo sredstva znašala skupno 24,6 milijarde EUR, ter v sektorja kulture in ustvarjalnosti s povečanjem programa Ustvarjalna Evropa na 1,5 milijarde EUR;
Økrepitev odpornosti agroživilskega sektorja in sektorja ribištva ter zagotavljanje potrebnega obsega za obvladovanje krize z dodatnimi 4 milijardami EUR za skupno kmetijsko politiko in 500 milijoni za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo;
Østopnjevanje sodelovanja na področju varovanja zunanje meje ter migracijske in azilne politike z okrepitvijo Sklada za azil in migracije ter Sklada za integrirano upravljanje meja do višine 22 milijard EUR;
Øzagotavljanje trdne podpore za evropsko strateško avtonomnost in varnost s povečanjem sredstev Sklada za notranjo varnost na 2,2 milijarde EUR ter okrepitvijo Evropskega obrambnega sklada do višine 8 milijard EUR.
Øpodpora našim partnerjem na Zahodnem Balkanu s povečanjem predpristopne pomoči na 12,9 milijarde EUR.
S temi ciljno usmerjenimi prilagoditvami bo Unija dolgoročni finančni okvir bolje uskladila s svojimi prednostnimi nalogami in ambicijami ter ga prilagodila za spodbujanje srednje- in dolgoročnega razvoja odpornosti Unije in strateške neodvisnost. Komisija zato predlaga ciljno usmerjene spremembe svojega predloga naslednjega finančnega okvira iz leta 2018, v katerih so upoštevana dosedanja pogajanja, njen predlog za mehanizem za pravični prehod ter tukaj predstavljene okrepitve. Celoten pregled večletnega finančnega okvira po programih, v katerem je vključen instrument „Next Generation EU“, je predstavljen v Prilogi.
ØProžnejša orodja za ukrepanje v izrednih razmerah
Poleg posameznih programov se je v krizi še posebej pokazalo, kako pomembno je, da se Unija odzove hitro in prožno, da bi omogočila usklajen evropski odziv. Za to pa je potreben prožnejši proračun EU. Obsežne posledice zdravstvene krize so hitro izčrpale prožnost sedanjega proračuna. Za prihodnost je potreben prožnejši in bolj prilagodljiv proračun, to pa je mogoče doseči samo s premišljeno zasnovanimi posebnimi instrumenti.
Komisija zato predlaga okrepitev orodij za prožnost in ukrepanje v izrednih razmerah, s katerimi je mogoče pritegniti vire v obsegu, potrebnem za obvladovanje nepredvidenih izzivov, kot je Solidarnostni sklad EU, ki daje podporo državam članicam in regijam, ki so jih prizadele hude nesreče, in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki podpira delavce, ki izgubijo službo zaradi večjih prestrukturiranj.
Znatno povečana rezerva za solidarnost in nujno pomoč bo okrepila ukrepe EU v odziv na vse vidike zdravstvene krize ter drugih izrednih razmer. Finančna sredstva je mogoče preusmeriti v zagotavljanje nujne pomoči v potrebnem obsegu in ob potrebnem času preko instrumentov EU, kot so humanitarna pomoč, instrument za zagotavljanje nujne pomoči v Uniji, program za enotni trg z veterinarskimi in fitosanitarnimi ukrepi v nujnih razmerah ali Sklad za azil in migracije.
Ti instrumenti skupaj lahko prispevajo do 21 milijard EUR dodatnega financiranja v nujnih razmerah za obdobje 2021–2027 v primerjavi s predlogi Komisije z dne 2. maja 2018.
3.Doseganje rezultatov: instrument „Next Generation EU“
Gonilo glavnega dela predlaganih ukrepov za okrevanje bo instrument „Next Generation EU“, nov začasen instrument za okrevanje s finančnimi sredstvi v višini 750 milijard EUR. Instrument bo začasen mehanizem, ki se bo izjemoma uporabljal v izrednih razmerah. Financiranje bo omogočeno s sklepom o virih lastnih sredstev, ki bo Komisiji omogočil, da si za ukrepe v obdobju 2021–2024 v imenu Unije izposodi do 750 milijard EUR.
Za zagotovitev potrebne proračunske zmogljivosti za prevzem možnih obveznosti v zvezi s financiranjem instrumenta „Next Generation EU“ in v skladu z zahtevami proračunske discipline bo spremenjeni sklep o virih lastnih sredstev vključeval izjemno začasno povečanje zgornjih mej virov lastnih sredstev za zaveze in plačila za 0,6 % bruto nacionalnega dohodka EU. Povišanje zgornjih mej bi se uporabljalo izključno za reševanje krize zaradi COVID-19 in bi bilo omejeno na čas, ki je potreben za pokritje teh obveznosti.
Obseg in zasnova instrumenta „Next Generation EU“ odražata obseg in nujnost izzivov, s katerimi se sooča Unija. Potrebe po financiranju za nujne naložbe, ki so nastale po krizi, so brez primere. Zato je potreben odločen in izreden odziv na ravni Unije. Ker je to operacija, kakršne še ni bilo, zneski pa izjemno visoki, jih je treba vključiti v sistem lastnih sredstev, ki ga odobrijo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
Dodatna podpora, financirana s povečanjem nacionalnih prispevkov neposredno po koncu krize, bi še povečala pritisk na nacionalne proračune. V teh izjemnih okoliščinah je docela upravičeno uporabiti mehanizem financiranja, ki bi omogočil znatno začasno povečanje odhodkov, ne da bi povečal nacionalni dolg, kot izraz solidarnosti v obsegu, sorazmernem s krizo.
Izposojanje bi izhajalo iz dosedanjih neoporečnih dosežkov pri uporabi tržnih instrumentov za podporo naložb in reform v državah članicah. Unija si bo na finančnih trgih izposojala po pogojih, ki bodo odražali njeno zelo dobro bonitetno oceno, sredstva pa bo hitro usmerjala tja, kjer so najbolj potrebna.
Komisija bo v ta namen na kapitalskih trgih izdala obveznice z različnim rokom zapadlosti ter čim bolj izkoristila zmogljivosti teh trgov, da sprejmejo take obveznice, hkrati pa zagotovila najnižje povprečne stroške posojil. Taka raznolika strategija financiranja Komisiji omogoča izvajanje posojilnih operacij na način, ki je najprimernejši glede na obseg teh operacij in prevladujoče tržno okolje.
500 milijard EUR sredstev, ki bodo usmerjena preko instrumenta „Next Generation EU“, se bo uporabilo za financiranje komponente nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost ter bo okrepilo druge ključne programe za obvladovanje krize in okrevanje. Preostali del finančnih sredstev, pritegnjenih preko tega instrumenta, v višini 250 milijard EUR bo na voljo državam članicam v obliki posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Zbrana sredstva bodo poplačana v obdobju od leta 2027 do najpozneje 2058. To bo pripomoglo k zmanjšanju pritiska na proračune držav članic v času, ko so javne finance v hudi stiski, in hkrati zagotovilo, da bodo vse obveznosti iz te izdaje dolžniških instrumentov poplačane iz prihodnjih proračunov EU. Za lažje odplačilo zbranega tržnega financiranja in nadaljnjo pomoč pri zmanjševanju pritiska na nacionalne proračune bo Komisija pozneje v finančnem obdobju predlagala dodatna nova lastna sredstva.
Pogled v prihodnost: reforma sistema lastnih sredstev
Zaradi novega gospodarskega položaja in trajnostnega upravljanja odplačila finančnih sredstev, zbranih v okviru instrumenta „Next Generation EU“, je še nujnejša reforma financiranja proračuna EU.
Komisija še vedno meni, da bo večletni finančni okvir s postopno odpravo vseh rabatov postal bolj uravnotežen. Toda v sedanjih razmerah bi glede na gospodarske posledice pandemije COVID-19 postopna odprava vseh rabatov pomenila nesorazmerno povečanje prispevkov nekaterih držav članic v obdobju 2021–2027. Da do tega ne bi prišlo, bi lahko sedanje rabate postopno odpravili v precej daljšem obdobju od tistega, ki ga je Komisija predvidela v svojem predlogu iz leta 2018.
Tradicionalna lastna sredstva, tj. lastna sredstva na podlagi poenostavljenega davka na dodano vrednost in nacionalni prispevki, bodo dopolnjena z novimi lastnimi sredstvi, pa tudi z novimi lastnimi sredstvi iz naslova nereciklirane plastične odpadne embalaže. Izhajala bodo iz prednostnih nalog in politik EU, namenjenih obvladovanju podnebnih izzivov, a tudi pošteni obdavčitvi v globaliziranem svetu.
Komisija je odločena, da bo uresničila zeleni dogovor. V zvezi s tem bi lahko zelena lastna sredstva prispevala k okrevanju in hkrati pripomogla k zelenemu prehodu evropskega gospodarstva in družbe. Možna bi bila med drugim lastna sredstva na podlagi sistema trgovanja z emisijami, vključno z njegovo morebitno razširitvijo na pomorski in letalski sektor, ter mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.
Lastna sredstva na podlagi sistema trgovanja z emisijami, o katerih je potekala razprava na Evropskem svetu februarja 2020, bi državam članicam omogočila, da obdržijo enak znesek prihodkov, kot so ga v zadnjem obdobju prejele na dražbah. Prihodki, ustvarjeni v evropskem sistemu trgovanja z emisijami, ki bi presegali to najvišjo vrednost, bi šli v proračun EU. Prihodki proračuna EU iz takih lastnih sredstev bi lahko bili okrog 10 milijard EUR, odvisno od spreminjanja cene ogljika in razširitve sistema na druge sektorje.
Hkrati bi bilo pomembno zagotoviti, da bi lahko podjetja iz EU tekmovala s podjetji zunaj EU pod enakimi konkurenčnimi pogoji. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi pripomogel k preprečevanju selitve virov CO2, ki spodkopava prizadevanje EU za prehod v ogljično nevtralno družbo. Dodatni prihodki iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah bi lahko znašali 5–14 milijard EUR, odvisno od obsega in zasnove.
Podjetja, ki imajo veliko koristi od enotnega trga EU in bodo preživela krizo tudi po zaslugi neposredne in posredne podpore EU in nacionalne podpore, bodo lahko v fazi okrevanja prispevala k njegovi ponovni vzpostavitvi. To bi lahko vključevalo lastna sredstva na podlagi operacij podjetij, kar bi, odvisno od zasnove, lahko prineslo okrog 10 milijard EUR na leto.
Digitalni davek bi izhajal iz dejavnosti OECD na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb s pomembno digitalno prisotnostjo; Komisija dejavno podpira razprave, ki potekajo pod vodstvom OECD in G20, in je pripravljena ukrepati, če ne bo dosežen sporazum na svetovni ravni. Digitalni davek, ki bi se uporabljal za podjetja s prihodki nad 750 milijonov EUR, bi lahko v proračun EU prinesel do 1,3 milijarde EUR na leto.
Ta nova sredstva bi bila lahko v pomoč pri financiranju odplačila glavnice in obresti tržnega financiranja, zbranega v okviru instrumenta „Next Generation EU“. Če bi jih uvedli do leta 2024, bi se lahko nacionalni prispevki držav članic v večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 v smislu deleža njihovega gospodarstva v primerjavi z letom 2020 zmanjšali.
Vsi tokovi prihodkov in plačil na podlagi instrumenta „Next Generation EU“ bodo dodatek k proračunskim sredstvom, dodeljenim v letnem proračunskem postopku, zato ne bodo vplivali na proračunsko razliko. Ti tokovi bodo skupaj s plačanimi obrestmi jasno prikazani v proračunu, da se bo videla njihova začasna in izjemna narava ter da bo zagotovljena popolna preglednost.
Poleg tega je iz ekonomskega učinka pandemije COVID-19 razvidno, da je za Unijo pomembna zagotovitev zadostnega fiskalnega manevrskega prostora, če bi ekonomski šoki privedli do zmanjšanja bruto nacionalnega dohodka. Da bi se v okviru zgornjih mej virov lastnih sredstev tudi v primeru najbolj negativnega razvoja dogodkov v gospodarstvu ohranila zadostna razlika, s katero bi Unija pokrila svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu, Komisija predlaga povečanje zgornjih mej lastnih sredstev na 1,46 % bruto nacionalnega dohodka EU za obveznosti in 1,40 % za plačila.
4.Zaključek: pot do hitrega dogovora o ambicioznem proračunu za evropsko okrevanje
V sedanjem času izjemne stiske in negotovosti mora Unija bolj kot kdaj koli prej pokazati, da je pripravljena in da želi odločno ukrepati, in začrtati pot v boljši jutri. Z dogovorom o ambicioznem načrtu za okrevanje, v središču katerega bo proračun EU, bo imela Unija najboljše možnosti za uspeh.
Instrument „Next Generation EU“ bo sprostil vse možnosti, ki jih daje proračun EU za zagon gospodarstva in stopnjevanje trajnostnosti, odpornosti in strateške neodvisnosti Evrope. Izhaja iz izkušenj EU z obvladovanjem tržnega financiranja in ga širi, da bi doseglo obseg podpore, ki je v današnjih razmerah nujno potreben.
Okrepljeni večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bo Unijo popeljal iz krize nazaj na pot dolgoročnega okrevanja, zagotavljal bistveno financiranje nujnih potreb ter dolgoročnih naložb v zeleni in digitalni prehod.
Uspeh načrta za okrevanje ne bo odvisen samo od obsega in visokih ciljev, ampak tudi od hitrega ukrepanja ter sposobnosti prilagajanja odziva glede na spremembe. Marsikje v Uniji je nujno potrebna finančna podpora, da bi podjetja lahko preživela in da bi pomagali tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč. Za dogovor o dolgoročnem okviru sicer ni več veliko časa, a ni še prepozno. Hiter dogovor bo omogočil pravočasen začetek izvajanja okrepljenih programov.
Komisija je skupaj z Evropskim parlamentom trdno odločena zagotoviti nemoten prehod v novi dolgoročni okvir. Toda podaljšanje sedanjega okvira ne more nadomestiti celovitega dogovora o novem, sodobnem dolgoročnem proračunu. Samo tako lahko Unija dobi na razpolago nove programe in orodja, brez katerih ne bo mogoče uresničiti načrta za okrevanje. Medinstitucionalno delo bi se moralo v naslednjih tednih popolnoma osredotočiti na dokončanje instrumenta „Next Generation EU“ in novega dolgoročnega okvira.
Evropska komisija poziva Evropski svet in sozakonodajalca, da te predloge hitro preučijo, da bi se lahko do julija doseglo politično soglasje na ravni Evropskega sveta.
Zgodnja odločitev o predlogu spremembe sedanjega okvira bo omogočila, da bo takoj na voljo dodatno financiranje za pobudo REACT-EU, instrument za podporo plačilni sposobnosti in Evropski sklad za trajnostni razvoj, saj je tam najpotrebnejše.
Komisija bo nato v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom dokončala sporazum o prihodnjem dolgoročnem okviru in spremljajočih sektorskih programih. Če bi bilo to delo končano zgoraj jeseni, bi bil novi dolgoročni sporazum 1. januarja 2021 lahko pripravljen za uporabo in spodbujanje okrevanja Evrope.
Če ukrepamo zdaj, bomo pokazali, da je Evropa pripravljena storiti, kar je treba, za ponovno oživitev gospodarstva, zaščito sredstev za preživljanje vseh Evropejcev ter naložbe v dolgoročni prehod Evrope v pošteno, bolj zeleno in digitalno prihodnost.
v milijardah EUR, po cenah iz leta 2018
