EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 31.10.2019
COM(2019) 581 final
2019/0254(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o nekaterih prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021, o spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in njihove razdelitve v letu 2021 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede njihovih sredstev in uporabe v letu 2021
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Utemeljitev in cilji predloga
(a)Podaljšanje uporabe obstoječih uredb
Predlogi Komisije za reformo skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020 določajo, da države članice začnejo izvajati svoje strateške načrte s 1. januarjem 2021. To pomeni, da države članice predložijo svoje strateške načrte najpozneje do 1. januarja 2020 in da jih Komisija odobri v istem letu. Glede na trenutno stanje v Parlamentu in Svetu je jasno, da temeljni akti ter nadaljnji delegirani in izvedbeni akti ne bodo uradno sprejeti do januarja 2020 in da bo zato treba načrtovati prehodno obdobje.
To prehodno obdobje bo zahtevalo podaljšanje uporabe obstoječega pravnega okvira in prilagoditev nekaterih pravil, da se zagotovi kontinuiteta SKP do vzpostavitve novega sistema.
Uredbe (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 uradno niso časovno omejene in se bodo zato še naprej uporabljale do razveljavitve. Uredba (EU) št. 1305/2013 se bo še naprej uporabljala za podporo, ki jo Komisija odobri v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013.
Uredba (EU) št. 1307/2013 o neposrednih plačilih in Uredba (EU) št. 1305/2013 o razvoju podeželja pa ne zajemata zneska podpore Unije ali nacionalnih zgornjih mej za obdobje po letu 2020. To velja tudi za Uredbo (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in Uredbo (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov. Te uredbe bodo od leta 2021 naprej v praksi neuporabne. Zato jih je treba spremeniti, da se vključijo ustrezni zneski/zgornje meje, ko bodo določeni za nov večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Poleg tega so bila v Uredbi (EU) št. 1307/2013 o neposrednih plačilih nekatera pravila omejena na obdobje do leta 2019. Uredba (EU) 2019/288 o spremembi uredbe o neposrednih plačilih določa pravila za koledarsko leto 2020. Ta pravila bo treba podaljšati še za prehodno obdobje. Zaradi jasnosti in pravne varnosti je treba tudi dodati nekatera pravila ali pa spremeniti nekatera obstoječa pravila, da se zagotovi kontinuiteta.
Uredba (EU) št. 1303/2013 določa pravila v zvezi z načrtovanjem programov za obdobje 2014–2020. Ker bo treba sedanje programsko obdobje na področju razvoja podeželja podaljšati na obdobje po letu 2020, bo treba ustrezno prilagoditi tudi nekatere regulativne roke, določene v navedeni uredbi.
Določbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike iz Uredbe (EU) št. 1306/2013 se še naprej uporabljajo, vendar bi bilo treba sprejeti nekatere spremembe, da se zagotovi kontinuiteta v prehodnem obdobju.
Namen tega predloga je zagotoviti varnost in kontinuiteto pri dodeljevanju podpore evropskim kmetom ter kontinuiteto podpore za razvoj podeželja v prehodnem obdobju za tiste države članice, ki so uporabile sredstva EKSRP za obdobje 2014–2010, in sicer s podaljšanjem veljavnosti sedanjega pravnega okvira do začetka uporabe nove skupne kmetijske politike. Da bi države članice lahko opravile potrebne prilagoditve na nacionalni ravni, bi morala Svet in Evropski parlament te spremembe sprejeti do sredine leta 2020.
(b)Prehod v naslednje obdobje SKP
Nova SKP prinaša znatne spremembe. Potrebna so prehodna pravila, da se zagotovi nemoten prehod iz sedanjega v naslednje obdobje SKP.
Pri drugem stebru je opredelitev prehodnih pravil med programskima obdobjema običajna. Prehodna pravila so na splošno potrebna za premostitev dveh zaporednih programskih obdobij. Ob upoštevanju znatnih sprememb, ki jih prinašajo predlogi Komisije glede reform, je potreba po prehodnih ureditvah še večja, zlasti za nadaljevanje večletnih obveznosti, sprejetih v sedanjem in prejšnjih programskih obdobjih.
Uredba (EU) št. 1308/2013 o enotni SUT določa pravila za skupno ureditev kmetijskih trgov, vključno s shemami pomoči za posamezne sektorje. Uredba določa parametre za intervencije na kmetijskih trgih in zagotavljanje sektorske podpore. Da se zagotovi skladnost, bo večina intervencij nove SKP zajeta v enem strateškem načrtu podpore SKP na državo članico, vključno z več sektorskimi intervencijami, ki so bile prej določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013. V skladu z veljavnimi pravili različni sektorski programi upoštevajo različne časovne okvire. Da se zagotovi skladnost, kontinuiteta in nemoten prehod med shemami pomoči iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorskimi vrstami intervencij v okviru nove SKP, je treba določiti pravila glede trajanja vsake sheme pomoči v povezavi z začetkom uporabe strateških načrtov SKP držav članic. Za sheme pomoči v sektorju sadja in zelenjave ter sektorju oljčnega olja in namiznih oljk je treba urediti nadaljevanje in spremembo operativnih in delovnih programov.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagane spremembe so v skladu z obstoječimi uredbami (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013, zato je predlog skladen z obstoječimi določbami skupne kmetijske politike.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlagane spremembe so v skladu s predlogom uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in predlogom uredbe o skupnih določbah.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 43(2) in člen 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
PDEU določa, da si Unija in države članice delijo pristojnost za kmetijstvo. Unija izvaja svoje pristojnosti s sprejemanjem različnih zakonodajnih aktov, s katerimi določa in izvaja skupno kmetijsko politiko EU, kot je določeno v členih 38 do 44 PDEU. Cilj tega predloga je premostiti obdobje do začetka veljavnosti nove SKP s podaljšanjem veljavnega pravnega okvira in zagotoviti nemoten prehod iz sedanjega v naslednje obdobje SKP. Te cilje je mogoče doseči le s spremembo uredb (EU) št. 1305/2013, št. 1306/2013, št. 1307/2013, št. 1308/2013, št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 ter določitvijo nekaterih prehodnih določb.
•Sorazmernost
Predlog ne prinaša na področje politike nobenih novosti glede na zakonodajne akte, ki jih namerava spremeniti, in zakonodajni okvir, v katerega namerava preiti. Predlog spreminja obstoječe uredbe samo v obsegu, ki je potreben za doseganje zgoraj navedenih ciljev.
•Izbira instrumenta
Prvotni zakonodajni akti so uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, zato je treba tudi spremembe uvesti z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z rednim zakonodajnim postopkom.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
•Ocena učinka
Predlog obravnava pravne potrebe, ki so posledica pozne uporabe nove SKP zaradi sedanjega stanja razprav med institucijami v zvezi z reformo SKP. Če take zakonodaje ni, obstaja tveganje, da kmetje in drugi upravičenci SKP v letu 2021 ne bodo prejeli podpore. Zato države članice pozivajo Komisijo, naj predlaga takšno zakonodajo. Predlog vključuje tudi prehodne prilagoditve, potrebne zaradi znatnih sprememb, ki jih prinašajo predlogi Komisije glede reform. V tem smislu ocena učinka ni primerna.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
•Temeljne pravice
V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Veljavni uredbi (EU) št. 1305/2013 o razvoju podeželja in (EU) št. 1307/2013 o neposrednih plačilih ne določata sredstev za prehodno obdobje (po koledarskem letu 2020). Zato ima pobuda proračunske posledice v smislu novih dodelitev za neposredna plačila in razvoj podeželja za ustrezno prehodno obdobje, da se zagotovi ustrezna kontinuiteta. Te dodelitve sredstev so enake kot v predlogu načrta SKP in skladne s predlogom Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Če se države članice ne odločijo za podaljšanje svojih sedanjih programov za razvoj podeželja, se sredstva EKSRP za leto 2021 prenesejo v sredstva EKSRP za obdobje 2022–2025.
Podobno je treba za prehodno obdobje prilagoditi dodeljena sredstva iz uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013, da se upoštevajo skupni zneski za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), ki so vključeni v predlog večletnega finančnega okvira.
Za zagotovitev kontinuitete se predlaga, da se rezerva za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ohrani v celotnem prehodnem obdobju. Financirati jo je treba prek finančne discipline, ki se uporablja za neposredna plačila. Rezerva zato ne bo povzročila dodatnih odhodkov.
Ta predlog je v smislu celotnih proračunskih obveznosti nevtralen. Vpliv na ocenjen časovni razpored odobritev plačil bo odvisen od odločitev držav članic v zvezi s podaljšanjem sedanjih programov razvoja podeželja.
Podobno bo v smislu celotnih proračunskih obveznosti nevtralna tudi vsaka odločitev držav članic o prenosu sredstev med neposrednimi plačili in razvojem podeželja, vendar pa lahko vpliva na časovni razpored plačil, ki ga ni mogoče oceniti.
Dodatne podrobnosti o finančnih posledicah tega predloga so navedene v oceni finančnih posledic, ki je priložena predlogu.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Obstoječi sistem s pripadajočimi izvedbenimi načrti ter ureditvami spremljanja, ocenjevanja in poročanja se podaljša.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
•
Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlog se nanaša na sedem uredb:
·Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)
·Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: uredba o razvoju podeželja)
·Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: horizontalna uredba)
·Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: uredba o neposrednih plačilih)
·Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: uredba o SUT)
·Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006
·Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006
Predlog je razdeljen na dva naslova.
Prvi naslov vključuje štiri poglavja, ki zajemajo določbe o podaljšanju veljavnega pravnega okvira, da se premosti dodatno obdobje do začetka uporabe načrta SKP, in posebne prehodne določbe, da se zagotovi nemoten prehod iz sedanjega v naslednje obdobje SKP.
Drugi naslov zajema v glavnem določbe o podaljšanju veljavnega pravnega okvira.
Naslov I vsebuje nove samostojne določbe.
Naslov II vsebuje spremembe obstoječih določb.
Uredba (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah)
Uredbo (EU) št. 1303/2013, ki določa skupna pravila za več skladov, vključno z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), je treba še naprej uporabljati za programe, ki se podpirajo iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, in tudi za programe, ki se podpirajo iz EKSRP in jih države članice sklenejo podaljšati za prehodno obdobje. V zvezi s tem je treba prilagoditi nekatere regulativne roke tako, da bodo zajemali prehodno obdobje.
Uredba (EU) št. 1305/2013
Predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 1305/2013 se nanašajo na neobvezno podaljšanje sedanjega programskega obdobja 2014–2020 za eno leto. Spremembe vključujejo ustrezne zneske podpore Unije za podaljšano obdobje po letu 2020 v skladu s predlogom Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.
Ta predlog tudi zagotavlja, da se lahko večletne obveznosti iz sedanjega programskega obdobja (členi 28, 29 in 33) nadaljujejo v novem programskem obdobju. Države članice bodo morale za nove obveznosti določiti krajše obdobje.
Poleg tega predlog zagotavlja nadaljnje financiranje obveznosti, ki temeljijo na sedanjih in prejšnjih pravilih, s finančnimi sredstvi EKSRP za naslednje obdobje.
Uredba (EU) št. 1306/2013
Glavna prilagoditev se nanaša na rezervo za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki naj bi se ohranila v celotnem prehodnem obdobju, da se zagotovi kontinuiteta. Predlog obravnava tudi nekatere regulativne roke, ki jih je treba prilagoditi tako, da bodo zajemali prehodno obdobje.
Uredba (EU) št. 1307/2013
Uredba trenutno vključuje nacionalne in neto zgornje meje za neposredna plačila do vključno koledarskega leta 2020. Zato bi bilo treba dodati zgornje meje za koledarsko leto 2021 in prilagoditi tudi referenčne zneske posebnega plačila za bombaž za koledarsko leto 2021. Namen predloga je tudi obravnavati napake držav članic pri dodeljevanju plačilnih pravic, in sicer glede števila in vrednosti plačilnih pravic. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba plačilne pravice od leta 2021 naprej zakonsko urediti. Predlog vključuje možnost, da države članice po koledarskem letu 2020 še naprej prenašajo sredstva med stebroma. Državam članicam tudi izrecno omogoča, da nadaljujejo proces notranje konvergence po letu 2019. Predlog določa podaljšanje sheme enotnega plačila na površino v prehodnem obdobju.
Uredba (EU) št. 1308/2013
S predlaganimi spremembami Uredbe (EU) št. 1308/2013 se prilagajajo zneski podpore Unije za sheme posebne pomoči za prehodno obdobje v skladu s predlogom Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Določajo se tudi pravila o trajanju vsake sheme pomoči glede na začetek uporabe prihodnjih strateških načrtov SKP držav članic, za sheme pomoči v nekaterih sektorjih pa pravila o nadaljevanju in spremembi operativnih programov in programov.
Uredba (EU) št. 228/2013
Predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 228/2013 se nanašajo na ustrezne zneske podpore Unije, ki so na voljo za posebne ukrepe v prehodnem obdobju v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.
Uredba (EU) št. 229/2013
Predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 229/2013 se nanašajo na ustrezne zneske podpore Unije, ki so na voljo za posebne ukrepe v prehodnem obdobju v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.
2019/0254 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o nekaterih prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021, o spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in njihove razdelitve v letu 2021 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede njihovih sredstev in uporabe v letu 2021
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 349 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Namen zakonodajnih predlogov Komisije o skupni kmetijski politiki (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020 je povečati odzivnost SKP na sedanje in prihodnje izzive, kot so podnebne spremembe ali generacijska prenova, obenem pa še naprej podpirati kmete v Uniji za zagotovitev trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja. Navedeni predlogi so tesno povezani z večletnim finančnim okvirom Unije za obdobje 2021–2027.
(2)Komisija je predlagala, da se SKP poveže z zagotavljanjem smotrnosti („model izvajanja“). V skladu z novim pravnim okvirom mora Unija določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa morajo prevzeti večjo odgovornost glede izpolnjevanja in doseganja teh ciljev. Države članice morajo zato pripraviti strateške načrte SKP, ki jih odobri Komisija, izvajajo pa države članice.
(3)Zakonodajni postopek ni bil zaključen pravočasno, da bi lahko države članice in Komisija pripravile vse potrebne elemente za uporabo novega pravnega okvira in strateških načrtov SKP od 1. januarja 2021 naprej, kot je sprva predlagala Komisija.
(4)Da bi se lahko odobrila podpora iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kmetom in drugim upravičencem v letu 2021, bi morala Unija zagotavljanje takšne podpore podaljšati za eno leto pod pogoji iz obstoječega pravnega okvira, ki zajema obdobje 2014–2020. Obstoječi pravni okvir je določen zlasti v uredbah Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013. Poleg tega bi bilo treba za lažji prehod iz obstoječih shem podpore v novi pravni okvir, ki zajema obdobje od 1. januarja 2022, določiti pravila, ki urejajo, kako se določena podpora, dodeljena na večletni osnovi, vključuje v novi pravni okvir.
(5)Glede na to, da naj bi Unija v letu 2021 še naprej podpirala razvoj podeželja, bi morale države članice, pri katerih obstaja tveganje, da jim bo zmanjkalo sredstev in ne bodo mogle prevzeti novih pravnih obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, imeti možnost, da svoje programe razvoja podeželja ali nekatere programe regionalnega razvoja podeželja, ki jih podpira EKSRP, podaljšajo do 31. decembra 2021 in financirajo iz ustrezne dodelitve proračunskih sredstev za leto 2021. Podaljšani programi bi morali biti namenjeni ohranjanju vsaj enake splošne ravni okoljskih in podnebnih ciljev.
(6)Ker imajo nekatere države članice morda še vedno na voljo sredstva, ki jih je Unija zagotovila v prejšnjih letih, bi morale imeti države članice tudi možnost, da svojih programov razvoja podeželja ali nekaterih programov regionalnega razvoja podeželja ne podaljšajo. Navedene države članice bi morale imeti možnost, da proračunska sredstva EKSRP, dodeljena za leto 2021, ali del dodeljenih proračunskih sredstev EKSRP, ki ustreza nepodaljšanim regionalnim programom razvoja podeželja, prenesejo v finančna sredstva, dodeljena za obdobje 2022–2025 v skladu z Uredbo Sveta (EU) .../... [uredba o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027].
(7)Da bi Komisija lahko zagotovila potrebno finančno načrtovanje in ustrezne prilagoditve letnih razčlenitev podpore Unije iz Priloge k Uredbi (EU) št. 1305/2013, bi morale države članice Komisijo kmalu po začetku veljavnosti te uredbe obvestiti, ali se bodo odločile za podaljšanje svojih programov razvoja podeželja, glede regionalnih programov razvoja podeželja pa, katere od njih se bodo odločile podaljšati in katerega ustreznega zneska proračunskih sredstev, dodeljenih za leto 2021, zato ne bodo prenesle v naslednja leta.
(8)Uredba (EU) št. 1303/2013 določa skupna pravila, ki se uporabljajo za EKSRP in nekatere druge sklade, ki delujejo na podlagi skupnega okvira. Navedena uredba bi se morala še naprej uporabljati za programe, podprte iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, in za tiste programe, podprte iz EKSRP, za katere se države članice odločijo to obdobje podaljšati do 31. decembra 2021. Za navedene države članice bi morale države članice in Komisija partnerski sporazum, pripravljen za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, še naprej uporabljati kot strateški dokument za izvajanje podpore, ki se zagotavlja iz EKSRP za programsko leto 2021.
(9)Nekateri roki iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 v zvezi s poročili o izvajanju, letnimi pregledovalnimi sejami, naknadnimi vrednotenji in zbirnimi poročili, upravičenostjo izdatkov in prenehanjem obveznosti ter proračunskimi obveznostmi so omejeni na programsko obdobje 2014–2020. Te roke bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva podaljšano obdobje izvajanja programov, ki se nanašajo na podporo iz EKSRP.
(10)Uredba (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 določata, da bi moral EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 pod določenimi pogoji še naprej kriti izdatke za nekatere dolgoročne obveznosti, prevzete v skladu z nekaterimi uredbami, ki so podpirale razvoj podeželja pred Uredbo (EU) št. 1305/2013. Ti izdatki bi morali biti v programskem letu 2021 pod enakimi pogoji še naprej upravičeni v času trajanja zadevne pravne obveznosti. Zaradi pravne jasnosti in varnosti bi bilo treba tudi pojasniti, da je treba za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo ukrepom iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, za katere se uporablja integriran administrativni in kontrolni sistem, uporabljati ta integriran administrativni in kontrolni sistem ter da je treba plačila v zvezi s temi pravnimi obveznostmi izvesti v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.
(11)Zaradi skladnosti z drugimi skladi, ki jih ureja Uredba (EU) XXXX/XXXX [nova uredba Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah], bi moral biti EKSRP na voljo za podpiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu z novimi pravili iz navedene uredbe.
(12)Pri dodelitvi plačilnih pravic (ali ponovnem izračunu pravic za države članice, ki ohranjajo obstoječe pravice) v letu 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 so nekatere države članice naredile napake pri določanju števila ali vrednosti plačilnih pravic. Mnogo teh napak, tudi če so nastale pri posameznem kmetu, vpliva na vrednost plačilnih pravic za vse kmete in za vsa leta. Nekatere države članice so naredile napake tudi po letu 2015 pri dodeljevanju pravic iz rezerve (npr. pri izračunu povprečne vrednosti). Za te neskladnosti se običajno opravi finančni popravek, dokler zadevna država članica ne sprejme popravnih ukrepov. Zaradi časa, ki je pretekel od prve dodelitve, prizadevanj držav članic za določitev in po potrebi popravek plačilnih pravic, pa tudi zaradi pravne varnosti bi bilo treba število in vrednost plačilnih pravic od določenega datuma naprej upoštevati kot zakonito in pravilno.
(13)Potrditev plačilnih pravic pa ne pomeni prenehanja odgovornosti držav članic za zagotavljanje zaščite proračuna Unije pred nepravilnimi izdatki v okviru deljenega upravljanja EKJS. Potrditev plačilnih pravic, dodeljenih kmetom pred 1. januarjem 2020, ki velja od 1. januarja 2021 naprej, zato ne bi smela posegati v pooblastila Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z nepravilnimi plačili, odobrenimi za katero koli koledarsko leto do vključno leta 2020, ki so posledica napak pri številu ali vrednosti navedenih plačilnih pravic.
(14)Glede na to, da je treba strateške načrte SKP, ki jih države članice pripravijo v skladu z novim pravnim okvirom, uporabljati od 1. januarja 2022, bi bilo treba sprejeti prehodna pravila za ureditev prehoda iz obstoječih programov podpore v nov pravni okvir, zlasti Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta[uredba o strateških načrtih SKP].
(15)Nekateri izdatki za nekatere dolgoročne obveznosti, prevzete na podlagi uredb, ki so podpirale razvoj podeželja pred Uredbo (EU) št. 1305/2013, so bili v programskem obdobju 2014–2020 še vedno upravičeni. Razen v primerih, ko so te dolgoročne obveznosti potekle, bi morali biti ti izdatki še naprej upravičeni v času trajanja zadevnih pravnih obveznosti v obdobju, ki ga zajema strateški načrt SKP, ob upoštevanju stopnje prispevka, ki se uporablja v tem obdobju, in pod pogojem, da so vključeni v strateški načrt SKP in plačani v skladu z Uredbo (EU) [HZU]. Enako bi moralo veljati za nekatere dolgoročne obveznosti, ki so bile prevzete v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 ali Uredbo (EU) št. 1303/2013. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, da bi bili treba za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencij na osnovi površin in živali, določenih v strateškem načrtu SKP, uporabljati integriran administrativni in kontrolni sistem, plačila, povezana s temi pravnimi obveznostmi, pa izvesti v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.
(16)Uredba (EU) št. 1308/2013 določa pravila za skupno ureditev kmetijskih trgov in v členih 29 do 60 vključuje nekatere sheme pomoči. Te sheme pomoči bi bilo treba vključiti v prihodnje strateške načrte SKP držav članic kot sektorske intervencije iz točk (a) do (e) člena 39 Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP]. Da se zagotovijo skladnost, kontinuiteta in nemoten prehod med temi shemami pomoči iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorskimi vrstami intervencij iz Uredbe (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP], bi bilo treba določiti pravila o trajanju vsake sheme pomoči glede na datum, od katerega imajo prihodnji strateški načrti SKP držav članic pravne učinke.
(17)Za shemo pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk bi bilo treba obstoječe delovne programe, pripravljene za obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2021, podaljšati do 31. decembra 2021. Za sheme pomoči v sektorju sadja in zelenjave bi bilo treba določiti pravila o spremembi ali zamenjavi operativnih programov.
(18)Za zagotovitev kontinuitete v zvezi s shemami pomoči v vinskem sektorju in sektorju čebelarstva bi bilo treba določiti pravila, ki omogočajo, da se te sheme pomoči izvajajo še naprej do konca ustreznih programskih obdobij. Zato bi bilo treba v tem obdobju še naprej uporabljati nekatere določbe Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z nastalimi odhodki in plačili za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2021 in do konca navedenih shem pomoči.
(19)Da bi omejili znaten prenos obveznosti za razvoj podeželja iz sedanjega programskega obdobja v strateške načrte SKP, bi bilo treba trajanje novih večletnih obveznosti v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi obveznostmi, ekološkim kmetovanjem in gozdarsko-okoljskimi obveznostmi omejiti na obdobje do največ 3 let. Podaljšanje obstoječih obveznosti bi moralo biti omejeno na eno leto.
(20)EKSRP bi moral biti na voljo za podpiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu z novimi pravili iz Uredbe (EU) XXXX/XXXX [nova uredba o skupnih določbah]. Da bi se izognili neporabljenim sredstvom za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v programskem letu 2021, pa bi morale imeti države članice, ki se odločijo za podaljšanje svojih programov razvoja podeželja do 31. decembra 2021 in uporabijo tudi možnost prenosa zneskov iz neposrednih plačil v razvoj podeželja, možnost, da uporabijo 5-odstotno minimalno dodelitev sredstev za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, samo za prispevek EKSRP razvoju podeželja, ki je podaljšan do 31. decembra 2021 in izračunan pred prenosom zneskov iz neposrednih plačil.
(21)Da se zagotovi kontinuiteta v prehodnem obdobju, bi bilo treba rezervo za krize v kmetijskem sektorju ohraniti za leto 2021 in vključiti ustrezni znesek rezerve za leto 2021.
(22)Glede ureditev predhodnega financiranja iz EKSRP bi bilo treba pojasniti, da odločitev držav članic o podaljšanju obdobja 2014–2020 do 31. decembra 2021 ne bi smela povzročiti dodatnega predhodnega financiranja, odobrenega za zadevne programe.
(23)Člen 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013 trenutno določa le obveznost držav članic, da za obdobje 2015–2020 sporočijo svoje odločitve in ocenjen rezultat zmanjšanj dela zneska neposrednih plačil, odobrenih kmetu za določeno koledarsko leto, ki presegajo 150 000 EUR. Da bi zagotovili nadaljevanje obstoječega sistema, bi morale države članice svoje odločitve in ocenjen rezultat zmanjšanj sporočiti tudi za koledarsko leto 2021.
(24)Člen 14 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogoča, da prenašajo sredstva med neposrednimi plačili in razvojem podeželja za koledarska leta v obdobju 2014–2020. Da bi lahko države članice ohranile svoje strategije, bi morala biti prožnost med stebroma na voljo tudi za koledarsko leto 2021 (tj. proračunsko leto 2022).
(25)Da bi Komisija lahko določila zgornje meje proračuna v skladu s členi 22(1), 36(4), 42(2), 47(3), 49(2), 51(4) in 53(7) Uredbe (EU) št. 1307/2013, jo morajo države članice do 1. avgusta 2020 uradno obvestiti o svojih odločitvah o dodelitvah finančnih sredstev po shemah za koledarsko leto 2021.
(26)Člen 22(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa linearno prilagoditev vrednosti pravic v primeru spreminjanja zgornje meje za shemo osnovnega plačila iz leta v leto zaradi nekaterih odločitev držav članic, ki vplivajo na zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila. Podaljšanje veljavnosti Priloge II k navedeni uredbi o nacionalnih zgornjih mejah na obdobje po koledarskem letu 2020 in morebitne letne spremembe po tem datumu bi lahko vplivale na zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila. Da bi države članice lahko spoštovale obveznost, da je vsota vrednosti pravic in rezerv enaka zgornji meji za shemo osnovnega plačila iz člena 22(4) navedene uredbe, je zato primerno zagotoviti, da se linearna prilagoditev uskladi s podaljšanjem ali spremembami navedene priloge II v prehodnem obdobju. Da se državam članicam zagotovi večja prožnost, se zdi tudi primerno, da se jim omogoči prilagajanje vrednosti pravic ali rezerve, po možnosti z različnimi stopnjami prilagoditve.
(27)Države članice so v skladu s sedanjim pravnim okvirom leta 2014 sporočile svoje odločitve o razdelitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo osnovnega plačila med regije do koledarskega leta 2020 in o možnih postopnih letnih spremembah za obdobje, ki ga zajema Uredba (EU) št. 1307/2013. Države članice morajo sporočiti navedene odločitve tudi za koledarsko leto 2021.
(28)Mehanizem notranje konvergence je temeljni proces za pravičnejšo porazdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete. Velike individualne razlike, ki temeljijo na starih, preteklih referencah, je čedalje težje upravičiti. V Uredbi (EU) št. 1307/2013 osnovni model notranje konvergence vključuje enotno pavšalno stopnjo, ki jo države članice od leta 2015 uporabljajo za vse plačilne pravice na nacionalni ali regionalni ravni. Zaradi lažjega prehoda na enotno vrednost pa je bilo določeno odstopanje, ki je državam članicam med letoma 2015 in 2019 omogočalo razlikovanje vrednosti plačilnih pravic z uporabo delne konvergence, imenovano tudi „tunelni model“. Nekatere države članice so to odstopanje uporabile. Da bi države članice nadaljevale proces za pravičnejšo porazdelitev neposrednih plačil, se lahko po letu 2019 še naprej približujejo nacionalnemu ali regionalnemu povprečju, namesto da bi uporabile enotno pavšalno stopnjo ali ohranile vrednost pravic na ravni iz leta 2019. Vsako leto bi morale sporočiti svojo odločitev za naslednje leto.
(29)Člen 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa postopne letne spremembe vrednosti plačilnih pravic, dodeljenih iz rezerve, ki odražajo letne stopnje nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, kar odraža „večletno“ upravljanje rezerve. Ta pravila bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo omogočala spremembo vrednosti vseh dodeljenih pravic in rezerve z namenom prilagajanja spremembam zneska v navedeni prilogi II v obdobju dveh let. Poleg tega se v nekaterih državah članicah, ki do leta 2019 niso dosegle pavšalnega zneska, notranja konvergenca izvaja vsako leto. Za koledarski leti 2020 in 2021 je treba v letu dodelitve sredstev določiti samo vrednost plačilne pravice za tekoče leto. Vrednost na enoto pravic, ki se dodelijo iz rezerve v posameznem letu, je treba izračunati po morebitni prilagoditvi rezerve v skladu s členom 22(5) navedene uredbe. Vsako naslednje leto bi bilo treba vrednost plačilnih pravic, ki se dodelijo iz rezerve, prilagoditi v skladu z navedenim členom 22(5).
(30)Člen 36 Uredbe (EU) št. 1307/2013 določa uporabo sheme enotnega plačila na površino do 31. decembra 2020. Uredba o strateških načrtih SKP (EU) .../... [uredba o strateških načrtih SKP] omogoča državam članicam izvajanje osnovne dohodkovne podpore pod enakimi pogoji, tj. brez dodelitve plačilnih pravic na podlagi preteklih referenc. Zato je primerno omogočiti podaljšanje sheme enotnega plačila na površino v leto 2021.
(31)Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da člena 41 in 42 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogočata, da vsako leto pregledajo svoje odločitve glede prerazporeditvenega plačila.
(32)Uredbe (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(33)V zvezi s pojasnilom o konvergenci od leta 2020 naprej bi bilo treba točko 6 člena 10 od 1. januarja 2020 uporabljati retroaktivno.
(34)Poleg tega bi bilo treba od 1. januarja 2021 uporabljati spremembe uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 v skladu z Uredbo (EU) .../... [uredba o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027] –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Naslov I
Prehodne določbe
Poglavje I
Nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programsko leto 2021 in podaljšanje nekaterih obdobij v skladu z uredbama (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1310/2013
Člen 1
Podaljšanje obdobja za programe, ki jih podpira EKSRP
1.Za programe, ki jih podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), lahko države članice, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morda ne bi mogle prevzeti novih pravnih obveznosti v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, podaljšajo obdobje iz člena 26(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 do 31. decembra 2021.
Države članice, ki se odločijo uporabiti možnost iz prvega pododstavka, uradno obvestijo Komisijo o svoji odločitvi v 10 dneh po začetku veljavnosti te uredbe. Kadar države članice predložijo več regionalnih programov v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1305/2013, v tem obvestilu navedejo tudi informacije o tem, kateri regionalni program nameravajo podaljšati, in o ustrezni dodelitvi proračunskih sredstev v okviru letne razdelitve za leto 2021, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1305/2013.
Če Komisija meni, da podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka ni upravičeno, o tem obvesti državo članico v 6 tednih po prejemu obvestila iz drugega pododstavka.
Obvestilo iz drugega pododstavka ne posega v potrebo po predložitvi zahteve za spremembo programa razvoja podeželja za leto 2021, ki je navedena v členu 11(1)(a) Uredbe (EU) št. 1305/2013. Namen take spremembe je ohraniti vsaj enako skupno raven odhodkov EKSRP za ukrepe iz člena 59(6) navedene uredbe.
2.Za države članice, ki se ne odločijo za uporabo možnosti iz odstavka 1 tega člena, se člen [8] Uredbe (EU) .../... [uredba o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027] uporablja za dodelitev neporabljenih sredstev za leto 2021, določenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1305/2013.
Če se država članica odloči, da bo možnost iz odstavka 1 uporabila le za nekatere regionalne programe, so dodeljena sredstva iz prvega pododstavka tega odstavka znesek, določen za to državo članico za leto 2021 v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1305/2013, od katerega se odštejejo dodeljena proračunska sredstva, sporočena v skladu s prvim pododstavkom odstavka 2 za regionalne programe, ki se podaljšajo.
Člen 2
Nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 1303/2013 za programe
3.Uredba (EU) št. 1303/2013 se še naprej uporablja za programe, ki se podpirajo iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, in za programe, za katere se države članice v skladu s členom 1(1) te uredbe odločijo podaljšati obdobje 2014–2020.
4.Za programe, za katere se države članice v skladu s členom 1(1) te uredbe odločijo podaljšati obdobje 2014–2020, se sklicevanja na časovna obdobja ali roke iz členov 50(1), 51(1), 57(2), člena 65(2) in (4) ter prvega odstavka člena 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013 podaljšajo za eno leto.
5.Za države članice, ki se odločijo za podaljšanje obdobja 2014–2020 v skladu s členom 1(1) te uredbe, države članice in Komisija partnerski sporazum, pripravljen za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, še naprej uporabljajo kot strateški dokument za izvajanje podpore, dodeljene iz EKSRP za leto 2021.
6.Rok, do katerega mora Komisija pripraviti zbirno poročilo, v katerem so opisane glavne ugotovitve naknadnih vrednotenj EKSRP iz člena 57(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, je 31. december 2026.
Člen 3
Upravičenost nekaterih vrst odhodkov v letu 2021
Brez poseganja v člen 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, člen 2(2) te uredbe in člen 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so izdatki iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 1310/2013 in člena 16 Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 upravičeni do prispevka EKSRP iz sredstev za leto 2021 za programe, ki jih podpira EKSRP in za katere se države članice odločijo podaljšati obdobje 2014–2020 v skladu s členom 1(1) te uredbe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)takšni izdatki so določeni v zadevnem programu za razvoj podeželja za leto 2021;
(b)uporablja se stopnja prispevka EKSRP za ustrezni ukrep v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1310/2013 in Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) št. 807/2014;
(c)sistem iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo podpori, odobreni v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) ter členi 28 do 31, 33, 34 in 40 navedene uredbe, zadevne dejavnosti pa so jasno opredeljene;
(d)plačila za pravne obveznosti iz točke (c) se izvedejo v obdobju iz člena 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013.
Poglavje II
Uporaba členov 25 do 28 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] za programsko leto 2021
Člen 4
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Za programe, ki jih podpira EKSRP v obdobju 2014–2020, in za programe, za katere se države članice v skladu s členom 1(1) te uredbe odločijo podaljšati obdobje 2014–2020, lahko EKSRP podpira lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in se financira iz več skladov, v skladu s členi 25 do 28 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah].
Poglavje III
Plačilne pravice za neposredna plačila kmetom
Člen 5
Dokončne plačilne pravice
1.Plačilne pravice, dodeljene kmetom pred 1. januarjem 2020, se štejejo za zakonite in pravilne od 1. januarja 2021. Vrednost teh pravic, ki se štejejo za zakonite in pravilne, je vrednost za koledarsko leto 2020, veljavna na dan 31. decembra 2020. To ne posega v ustrezne člene prava Unije, ki zadevajo vrednost plačilnih pravic za koledarska leta od leta 2021 naprej, zlasti člen 22(5) in člen 25(12) Uredbe (EU) št. 1307/2013.
2.Odstavek 1 se ne uporablja za plačilne pravice, dodeljene kmetom na podlagi vsebinsko napačnih zahtevkov, razen v primerih, ko ni razumno pričakovati, da bi kmet lahko napako odkril.
3.Odstavek 1 tega člena ne posega v pooblastilo Komisije za sprejemanje odločitev iz člena 52 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi z odhodki za plačila, odobrena za koledarska leta do vključno leta 2020.
Poglavje IV
Prehodne določbe v zvezi z uredbami (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 ter izvajanjem strateških načrtov SKP
Oddelek 1
Razvoj podeželja
Člen 6
Upravičenost nekaterih vrst odhodkov v obdobju strateškega načrta SKP
1.Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastalimi v okviru ukrepov iz členov 23, 39 in 43 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ki prejemajo podporo v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, so še naprej upravičeni do prispevka EKSRP v obdobju 2022–2027, ki ga zajema strateški načrt SKP, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP za obdobje 2022–2027 v skladu z Uredbo (EU) [uredba o načrtu SKP] in skladni z Uredbo (EU) [HZU];
(b)uporablja se stopnja prispevka EKSRP za zadevno intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) [uredba o strateških načrtih SKP]; če zadevne intervencije ni, se uporablja stopnja prispevka EKSRP iz strateškega načrta SKP v skladu s členom 85(2)(d) Uredbe (EU) št. [uredba o strateških načrtih SKP];
(c)integrirani sistem iz člena 63(2) Uredbe (EU) [HZU] se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencij na osnovi površin in živali, določenim v poglavjih II in IV naslova III Uredbe (EU) [uredba o strateških načrtih SKP], zadevne dejavnosti pa so jasno opredeljene; ter
(d)plačila za pravne obveznosti iz točke (c) se izvedejo v roku iz člena 42 Uredbe (EU) [HZU].
2.Odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, nastalimi v okviru večletnih ukrepov iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi za obdobje po 1. januarju 2024 ali po 1. januarju 2025 v državah članicah, ki so se odločile za podaljšanje obdobja 2014–2020 v skladu s členom 1(1) te uredbe, v skladu s členi 14 do 18, točkama (a) in (b) člena 19(1), členom 20, členi 22 do 27, 35, 38, 39 in 39a Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013, so upravičeni do prispevka EKSRP v obdobju 2022–2027, ki ga zajema strateški načrt SKP, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP za obdobje 2022–2027 v skladu z Uredbo (EU) [uredba o strateških načrtih SKP] in skladni z Uredbo (EU) [HZU];
(b)uporablja se stopnja prispevka EKSRP za zadevno intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) [uredba o strateških načrtih SKP];
(c)integrirani sistem iz člena 63(2) Uredbe (EU) [HZU] se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencij na osnovi površin in živali, določenim v poglavjih II in IV naslova III Uredbe (EU) [uredba o strateških načrtih SKP], zadevne dejavnosti pa so jasno opredeljene; ter
(d)plačila za pravne obveznosti iz točke (c) se izvedejo v roku iz člena 42 Uredbe (EU) [HZU].
Oddelek 2
Sheme pomoči iz členov 29 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013
Člen 7
Podaljšana uporaba shem pomoči iz členov 29 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013
1.Delovni programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 29 Uredbe (EU) št. 1308/2013, pripravljeni za obdobje od 1. aprila 2018 do 31. marca 2021, se podaljšajo in končajo 31. decembra 2021. Ustrezne organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ustrezna združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156 navedene uredbe, in ustrezne medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157 navedene uredbe, spremenijo svoje delovne programe tako, da bodo upoštevali to podaljšanje. O spremenjenih delovnih programih uradno Komisijo obvestijo do 31. decembra 2020.
2.Priznana organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki ima operativni program iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in ki ga je država članica odobrila za obdobje po 31. decembru 2021, do 15. septembra 2021 tej državi članici predloži zahtevo, da se operativni program:
(a)spremeni, da bo izpolnjeval zahteve iz Uredbe (EU) [uredba o strateških načrtih SKP];
(b)nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim v skladu z Uredbo (EU) [uredba o strateških načrtih SKP].
Če priznana organizacija proizvajalcev take zahteve ne predloži do 15. septembra 2021, se njen operativni program, odobren na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, konča 31. decembra 2021.
3.Podporni programi v vinskem sektorju iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se končajo 15. oktobra 2023. Členi 39 do 54 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se po 31. decembru 2021 še naprej uporabljajo za nastale izdatke in izvedena plačila za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z navedeno uredbo pred 16. oktobrom 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 39 do 52 navedene uredbe.
4.Nacionalni programi v sektorju čebelarstva iz člena 55 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se končajo 31. julija 2022. Členi 55, 56 in 57 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se po 31. decembru 2021 še naprej uporabljajo za nastale izdatke in izvedena plačila za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z navedeno uredbo pred 1. avgustom 2022 v okviru sheme pomoči iz člena 55 navedene uredbe.
5.Od datuma, ko začne strateški načrt SKP pravno učinkovati v skladu s členom 106(7) Uredbe (EU) ...../..... [uredba o strateških načrtih SKP], vsota plačil, izvedenih v proračunskem letu v okviru vsake sheme pomoči iz členov 29 do 31 in členov 39 do 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter vsake sektorske vrste intervencij iz točk (b) do (e) člena 39 Uredbe (EU) ..../.... [uredba o strateških načrtih SKP], ne presega dodeljenih finančnih sredstev, določenih za posamezno proračunsko leto za vsako sektorsko vrsto intervencij iz točk (b) do (e) člena 39 Uredbe (EU) ..../.... [uredba o strateških načrtih SKP].
6.V zvezi s shemami pomoči iz odstavkov 3 in 4 tega člena se člen 7(3), členi 9, 21, 43, 51, 52, 54, 59, 67, 68, 70 do 75, 77, 91 do 97, 99, 100, člen 102(2), člena 110 in 111 Uredbe (EU) št. 1306/2013 ter ustrezne določbe delegiranih in izvedbenih aktov, povezane z navedenimi členi, po 31. decembru 2021 še naprej uporabljajo v zvezi z nastalimi izdatki in izvedenimi plačili za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po tem datumu in do konca shem pomoči iz odstavkov 3 in 4 tega člena.
Naslov II Spremembe
Člen 8
Spremembe Uredbe (EU) št. 1305/2013
Uredba (EU) št. 1305/2013 se spremeni:
(1)v členu 28(5) se doda drugi pododstavek:
„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021 naprej, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let. Če države članice določijo letno podaljšanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje po letu 2021 ne sme biti daljše od enega leta. Države članice od leta 2021 za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje enega leta.“;
(2)v členu 29(3) se doda drugi pododstavek:
„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021 naprej, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let. Če države članice določijo letno podaljšanje za nadaljevanje izvajanja ekološkega kmetovanja po koncu začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje po letu 2021 ne sme biti daljše od enega leta. Države članice od leta 2021 za nove obveznosti v zvezi z nadaljevanjem izvajanja ekološkega kmetovanja, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, v svojih programih razvoja podeželja določijo obdobje enega leta.“;
(3)v členu 33(2) se doda tretji pododstavek:
„Za nove obveznosti, ki jih je treba prevzeti od leta 2021 naprej, države članice v svojih programih razvoja podeželja določijo krajše obdobje od enega do treh let. Če države članice določijo letno podaljšanje obveznosti po zaključku začetnega obdobja v skladu s prvim pododstavkom, podaljšanje po letu 2021 ne sme biti daljše od enega leta.“;
(4)v členu 42 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.
Poleg nalog iz člena 34 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in po potrebi iz člena 27 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta* lahko lokalne akcijske skupine izvajajo tudi dodatne naloge, ki jih nanje prenese organ upravljanja in/ali plačilna agencija.
-------
*
Uredba (EU) [nova uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] [...] (UL .....).“;
(5)v členu 44 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
„Podpora iz točke (c) člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in po potrebi iz člena 28 Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] se odobri:“;
(6)člen 58 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se doda drugi pododstavek:
„Brez poseganja v odstavke 5, 6 in 7 skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 znaša največ 11 258 707 816 EUR v tekočih cenah.“;
(b)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:
„7. Da bi upoštevali spremembe v zvezi z letno razdelitvijo iz odstavka 4, vključno s prenosi iz odstavkov 5 in 6 ter prenosi na podlagi uporabe člena 1 Uredbe (EU) XXXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba], da bi izvedli tehnične prilagoditve brez spremembe skupnega zneska dodeljenih sredstev ali da bi upoštevali kakršne koli druge spremembe, določene z zakonodajnim aktom po sprejetju te uredbe, je Komisija v skladu s členom 83 te uredbe pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za pregled zgornjih mej iz Priloge I k tej uredbi.
-----
*
Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] [...] (UL .....).“;
(7)v členu 59(5) se doda drugi pododstavek:
„Kadar države članice uporabijo možnost iz šestega pododstavka člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se odstotki iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo za skupni prispevek EKSRP k programu razvoja podeželja brez dodatne podpore, dane na voljo v skladu s šestim pododstavkom člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.“;
(8)v členu 75(1) se doda drugi pododstavek:
„Za programe, za katere se država članica v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] [ta uredba] odloči za podaljšanje obdobja 2014–2020, navedena država članica Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju programa v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka do 31. decembra 2025.“;
(9)v členu 78 se doda drugi pododstavek:
„Za programe, za katere se država članica v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] [ta uredba] odloči za podaljšanje obdobja 2014–2020, navedena država članica Komisiji predloži poročilo o naknadnem vrednotenju v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka do 31. decembra 2025.“;
(10)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Člen 9
Spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013
Uredba (EU) št. 1306/2013 se spremeni:
(1)v členu 25 se doda tretji pododstavek:
„Znesek rezerve za leto 2021 znaša 400 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011) in bo vključen v razdelek 3 večletnega finančnega okvira, kot je določen v Prilogi k Uredbi Sveta (EU) [xxxx/xxxx]* [večletni finančni okvir].
-----
*
Uredba Sveta (EU) št. [...] z dne [...] [o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL .....)“;
(2)člen 33 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 33
Proračunske obveznosti
V zvezi s obveznostmi za programe razvoja podeželja v proračunu Unije se uporablja člen 76 Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba].
*
Uredba (EU) [...] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [...] [...] (UL .....).“;
(3)v členu 35 se doda naslednji odstavek 5:
„5.
Za programe, za katere se države članice v skladu s členom 1(1) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] [ta uredba] odločijo za podaljšanje obdobja 2014–2020, se za sredstva za leto 2021 predhodno financiranje ne odobri.“;
(4)v členu 37 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju programa razvoja podeželja ob upoštevanju razpoložljivih sredstev izvrši plačilo preostalega zneska na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih obračunov zadnjega leta izvajanja zadevnega programa razvoja podeželja in ustrezne odločitve o potrditvi obračunov. Ti obračuni se Komisiji predložijo najpozneje šest mesecev po končnem datumu za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] [ta uredba]. Zajemajo odhodke, ki jih izvrši plačilna agencija do zadnjega datuma za upravičenost odhodkov.“;
(5)v členu 38 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.
Del proračunskih obveznosti, ki je še odprt na zadnji datum za upravičenost odhodkov iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, po potrebi v povezavi s členom 2(2) Uredbe (EU) [XXXX/XXXX] [ta uredba], in za katerega izjava o odhodkih ni bila predložena najpozneje v šestih mesecih po navedenem datumu, samodejno preneha.“
Člen 10
Spremembe Uredbe (EU) št. 1307/2013
Uredba (EU) št. 1307/2013 se spremeni:
(1)v členu 11(6) se doda četrti pododstavek:
„Za leto 2021 države članice do 1. avgusta 2020 uradno obvestijo Komisijo o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj.“;
(2)Člen 14 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se doda sedmi pododstavek:
„Države članice se lahko do 1. avgusta 2020 odločijo, da kot dodatno podporo, ki se financira v okviru EKSRP v proračunskem letu 2022, dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarsko leto 2021, ki so določene v Prilogi II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil. O tej odločitvi uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2020 in v obvestilu navedejo izbrani odstotek.“;
(b)v odstavku 2 se doda sedmi pododstavek:
„Države članice, ki ne sprejmejo odločitve iz odstavka 1 za proračunsko leto 2022, se lahko do 1. avgusta 2020 odločijo, da kot neposredna plačila dajo na voljo do 15 %, Bolgarija, Estonija, Španija, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Finska in Švedska pa do 25 % zneska, namenjenega za podporo, financirano v okviru EKSRP v proračunskem letu 2022, z zakonodajo Unije, sprejeto po sprejetju Uredbe Sveta (EU) [xxxx/xxxx]* [večletni finančni okvir]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo, financirano v okviru EKSRP. O tej odločitvi Komisijo uradno obvestijo do 1. avgusta 2020 in v obvestilu navedejo izbrani odstotek.
-----
*
Uredba Sveta (EU) [...] z dne [...] [o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (UL .....).“;
(3)na koncu poglavja 1 se doda naslednji člen 15a:
„Člen 15a
Obvestila za koledarsko leto 2021
Države članice za koledarsko leto 2021 do 1. avgusta 2020 sporočijo odstotke letne nacionalne zgornje meje iz členov 22(2), 42(1), 49(1), 51(1) in 53(6).“;
(4)v členu 22(5) se doda drugi pododstavek:
„Če se za državo članico zgornja meja za koledarsko leto 2021, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1, razlikuje od tiste za preteklo leto zaradi spremembe zneska iz Priloge II ali zaradi odločitve, ki jo sprejme navedena država članica v skladu z odstavkom 3 tega člena, členom 14(1) ali (2), členom 42(1), 49(1), 51(1) ali členom 53, navedena država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh plačilnih pravic in/ali zmanjša ali poveča nacionalno rezervo ali regionalne rezerve, da se zagotovi skladnost z odstavkom 4 tega člena.“;
(5)v členu 23(6) se doda četrti pododstavek:
„Za koledarsko leto 2021 države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek odstavka 1, Komisijo o odločitvah iz odstavkov 2 in 3 obvestijo do 1. avgusta 2020.“;
(6)v členu 25 se doda odstavek 11:
„11. Po uporabi prilagoditve iz člena 22(5) se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4 tega člena, odločijo, da se za plačilne pravice, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je nižja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto za leto 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, vrednost na enoto v letu 2020 poveča na nacionalno ali regionalno vrednost na enoto. Povečanje se izračuna pod naslednjimi pogoji:
(a) metoda za izračun povečanja, za katero se odloči država članica, temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih;
(b) za financiranje povečanja se znižajo vse ali del lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje na dan 31. decembra 2019 in katerih vrednost je višja od nacionalne ali regionalne vrednosti na enoto v letu 2020, izračunane v skladu z drugim pododstavkom. To znižanje se nanaša na razliko med vrednostjo navedenih pravic in nacionalno ali regionalno vrednostjo na enoto v letu 2020. Uporaba tega znižanja temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih, ki lahko vključujejo določitev največjega zmanjšanja.
Nacionalna ali regionalna vrednost na enoto za leto 2020 iz prvega pododstavka se izračuna tako, da se nacionalna ali regionalna zgornja meja sheme osnovnega plačila, ki se za leto 2020 določi v skladu s členom 22(1) ali 23(2), razen zneska nacionalnih ali regionalnih rezerv, deli s številom lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih imajo kmetje 31. decembra 2019.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so uporabile odstopanje iz odstavka 4, odločijo ohraniti vrednost plačilnih pravic, izračunano v skladu z navedenim odstavkom, ob upoštevanju prilagoditve iz člena 22(5).
Države članice kmete pravočasno obvestijo o vrednosti njihovih plačilnih pravic, izračunanih v skladu s tem odstavkom.“;
(7)v členu 25 se doda odstavek 12:
„12. Države članice se lahko za koledarsko leto 2021 odločijo za nadaljnjo notranjo konvergenco z uporabo odstavka 11 za zadevno leto.“;
(8)člen 29 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 29
Obvestila v zvezi z vrednostjo plačilnih pravic in konvergenco
Za koledarsko leto 2020 države članice do [OPOCE: v enem mesecu po začetku veljavnosti te prehodne uredbe] Komisijo uradno obvestijo o svojih odločitvah iz člena 25(11).
Za koledarsko leto 2021 države članice do 1. avgusta 2020 Komisijo uradno obvestijo o svojih odločitvah iz člena 25(12).“;
(9)v členu 30(8) se doda četrti pododstavek:
„Za dodelitve sredstev iz rezerve v letu 2021 se znesek rezerve, ki se izključi v skladu z drugim pododstavkom, prilagodi v skladu z drugim pododstavkom člena 22(5). Za dodelitve sredstev iz rezerve v letu 2021 se tretji pododstavek tega odstavka ne uporablja.“;
(10)v člen 36(1) se vstavi drugi pododstavek:
„Države članice, ki v letu 2020 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, to nadaljujejo tudi po 31. decembru 2020.“;
(11)v členu 41(1) se doda tretji pododstavek:
„Države članice lahko svojo odločitev iz prvega pododstavka ponovno pregledajo do 1. avgusta v letu pred letom uporabe. O takšni odločitvi obvestijo Komisijo do navedenega datuma.“;
(12)v členu 42(1) se doda drugi pododstavek:
„Države članice lahko svojo odločitev iz prvega pododstavka ponovno pregledajo do 1. avgusta v letu pred letom uporabe. O takšni odločitvi obvestijo Komisijo do navedenega datuma.“;
(13)v členu 58 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3.
Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za leto 2020 se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:
–Bolgarija: 649,45 EUR,
–Grčija: 234,18 EUR,
–Španija: 362,15 EUR,
–Portugalska: 228,00 EUR.
Znesek posebnega plačila za določeno kmetijsko rastlino na hektar upravičene površine za leto 2021 se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:
–Bolgarija: 624,11 EUR,
–Grčija: 225,04 EUR,
–Španija: 348,03 EUR,
–Portugalska: 219,09 EUR.“;
(14)Prilogi II in III se spremenita v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 11
Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013
Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:
(1)v členu 29 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1 za leto 2020 nameni:
(a) 11 098 000 EUR za Grčijo;
(b) 576 000 EUR za Francijo;
(c) 35 991 000 EUR za Italijo.
Financiranje Unije za delovne programe iz odstavka 1 za leto 2021 je:
(a) 10 666 000 EUR za Grčijo;
(b) 554 000 EUR za Francijo;
(c) 34 590 000 EUR za Italijo.“;
(2)v členu 58 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 za leto 2020 znaša 2 277 000 EUR za Nemčijo.
Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 za leto 2021 znaša 2 188 000 EUR za Nemčijo.“;
(3)Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi.
Člen 12
Spremembe Uredbe (EU) št. 228/2013
V členu 30 Uredbe (EU) št. 228/2013 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:
„1. Ukrepi iz te uredbe so intervencijski ukrepi za ureditev kmetijskih trgov v smislu člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*, razen ukrepov iz členov 22 in 24 te uredbe.
2. Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer v okviru naslednjih letnih zneskov:
— za francoske čezmorske departmaje: 267 580 000 EUR,
— za Azore in Madeiro: 102 080 000 EUR,
— za Kanarske otoke: 257 970 000 EUR.
3. Zneski, ki se dodelijo za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III, ne smejo presegati naslednjih zneskov:
— za francoske čezmorske departmaje: 25 900 000 EUR,
— za Azore in Madeiro: 20 400 000 EUR,
— za Kanarske otoke: 69 900 000 EUR.
Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve, v skladu s katerimi lahko države članice spremenijo namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti režima preskrbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).
--
*
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).“
Člen 13
Spremembe Uredbe (EU) št. 229/2013
Odstavka 2 in 3 člena 18 Uredbe (EU) št. 229/2013 se nadomestita z naslednjim:
„2. Unija financira ukrepe iz poglavij III in IV do letnega zneska 23 000 000 EUR.
3. Letni znesek za financiranje posebnega režima preskrbe iz poglavja III ne presega 6 830 000 EUR.“ .
Naslov III
Končne določbe
Člen 14
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Vendar se:
–točka (6) člena 10 uporablja od 1. januarja 2020;
–člena 12 in 13 uporabljata od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC
1OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
1.2Zadevna področja (programski sklop)
1.3Vrsta predloga/pobude
1.4Utemeljitev predloga/pobude
1.5Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.6Načrtovani načini upravljanja
2UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3Ocenjene posledice za prihodke
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
A) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prehodnih določbah za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letu 2021, o spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in njihove razdelitve v letu 2021 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede njihovih sredstev in uporabe v letu 2021
B) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede finančne discipline od proračunskega leta 2021 naprej in Uredbe (EU) št. 1307/2013 glede prožnosti med stebroma za leto 2020
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
Programski sklop 8 – Kmetijstvo in pomorska politika v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira 2021–2027 – Naravni viri in okolje
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:
◻ Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Namen tega predloga je zagotoviti kontinuiteto nekaterih elementov skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) za enoletno prehodno obdobje od obdobja 2014–2020 do uporabe pravil za strateške načrte SKP na podlagi predloga Komisije (COM(2018) 392 final). Dodatna pojasnila so na voljo v obrazložitvenem memorandumu k temu predlogu in točki 1.4.1 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je bil priložen predlogu Komisije za obdobje po letu 2020, COM(2018) 392 final.
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Glej točko 1.4.1 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga v COM(2018) 392 final.
1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
⌧ Časovno omejeno
–⌧
od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021,
–⌧
finančne posledice v letu 2021 za odobritve za prevzem obveznosti (v letu 2022 za neposredna plačila) ter v letu 2021 in pozneje za odobritve plačil.
◻ Časovno neomejeno
Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL, ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.6.Načrtovani načini upravljanja
◻ Neposredno upravljanje — Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻
prek izvajalskih agencij.
⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Brez vsebinskih sprememb glede na sedanje stanje, tj. večino odhodkov za SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno centralizirano upravljanje Komisije.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Brez vsebinskih sprememb glede na obstoječo zakonodajo.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Da se zagotovi nemoteno nadaljevanje nujnega prehoda na strateške načrte SKP, ta predlog ohranja obstoječe načine upravljanja z deljenim upravljanjem ter načine plačevanja in kontrol za potrebno obdobje. Temelji na dobro delujočih sistemih, ki so jih države članice že vzpostavile.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Stalne nizke stopnje napak v okviru SKP v zadnjih letih kažejo, da upravljavski in kontrolni sistemi, ki so jih vzpostavile države članice, delujejo pravilno in da zagotavljajo razumna zagotovila. Prehodne določbe zagotavljajo obstoječe stanje v zvezi s kontrolnimi sistemi.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Predlog ohranja nespremenjeno stanje glede kontrol.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Spremembe obstoječih ukrepov niso predlagane.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
Zneski, navedeni v prehodnem predlogu, so v skladu z zneski, predlaganimi za SKP v razdelku 3 predloga, ki zajema večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 za ustrezna proračunska leta v COM(2018) 322 final/2.
Za odhodke, povezane s trgom, ki se financirajo iz EKJS, bodo zato dodelitve na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 prilagojene ravni, ki je bila za iste sektorje predlagana v predlogu o podpori za strateške načrte SKP (COM(2018) 392 final) za proračunsko leto 2021. Dodelitve za najbolj oddaljene regije in Egejske otoke v uredbah (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 so prilagojene že predlagani ravni za leto 2021 (prim. COM(2018) 394 final).
Predlagane dodelitve za neposredna plačila za koledarsko leto 2021, ki se financirajo v proračunskem letu 2022, so enake dodelitvam, predlaganim za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil za koledarsko leto 2021 v COM(2018) 392 final.
Da se zagotovi kontinuiteta razvoja podeželja, predlog dodaja dodelitve za leto 2021. Te so enake zneskom, ki so bili predlagani za vrste intervencij za razvoj podeželja za isto leto v COM(2018) 392 final. Če se države članice odločijo, da programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 ne bodo podaljšale, je treba neporabljena sredstva, dodeljena za leto 2021, prerazporediti na sredstva za strateški načrt SKP za obdobje 2022–2025.
Za prehodno obdobje se predlaga ohranitev rezerve za krize v kmetijskem sektorju iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013, kot obstaja v obdobju 2014–2020.
Na splošno ta predlog pomeni, da v zvezi z odobritvami za prevzem obveznosti nima finančnih posledic za obdobje 2021–2027 glede na to, kar je bilo predlagano in opisano v oceni finančnih posledic, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final). Kar zadeva odobritve plačil, so ocenjene možne posledice pojasnjene v nadaljevanju, vendar bodo odvisne od odločitve držav članic v zvezi s podaljšanjem programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020.
Finančne posledice, navedene v nadaljevanju, odražajo ocenjene spremembe glede na posledice, določene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final).
3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta
odhodkov
|
Prispevek
|
|
Razdelek 3:
Naravni viri in okolje
|
Dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu [21(2)(b)] finančne uredbe
|
3
|
|
Nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega
okvira
|
3
|
Naravni viri in okolje
|
Za EKJS predlog nima posledic na skupne odhodke glede na ocene, opisane v oceni finančnih posledic, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final). Prehodni predlog, ki zagotavlja kontinuiteto več sektorskih programov pomoči v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (tj. sadje in zelenjava, oljčno olje, čebelarstvo, vino in hmelj), dokler ti programi ne bodo vključeni v načrt SKP, pomeni, da bodo obveznosti, ocenjene za sektorske vrste intervencij v okviru načrta SKP, ostale kot s trgom povezani odhodki zunaj načrta SKP za prehodno obdobje. To velja tudi za neposredna plačila, kadar bodo obveznosti, predvidene v okviru načrta SKP, ostale kot neposredna plačila zunaj načrta SKP za prehodno obdobje. Te spremembe in financiranje krizne rezerve, ki naj bi se ohranili v prehodnem obdobju, so nevtralni glede celotnih obveznosti v posameznem letu in za obdobje, zato so skladni s predlogom Komisije glede vmesne zgornje meje EKJS za obdobje 2021–2027.
Kar zadeva EKSRP, ostaja predlog v smislu odobritev za prevzem obveznosti za to obdobje nevtralen. Odločitev držav članic o podaljšanju programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 bo vplivala na časovni razpored obveznosti, saj se bodo dodelitve EKSRP za leto 2021, kadar države članice ne zahtevajo podaljšanja, prenesle na dodelitve sredstev EKSRP za obdobje 2022–2025.
Neto posledic za časovni razpored za odobritve plačil trenutno ni mogoče ovrednotiti, saj bodo odvisne od odločitev držav članic, ki lahko odložijo ali pospešijo izvajanje plačil glede na časovni okvir, predviden v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final): pričakuje se, da bodo podaljšanja programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 pospešila profil plačil zadevnih držav članic/programov, prenosi neporabljenih sredstev za leto 2021 na dodelitve za obdobje 2022–2025 pa bodo odložili plačila. Odobritve plačil za to obdobje na splošno ostanejo nespremenjene.
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
SEŠTEVEK ZA EKJS
|
obveznosti
|
(1)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(2)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SEŠTEVEK ZA EKSRP
|
obveznosti
|
(3)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(4)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve za SKP SKUPAJ
|
obveznosti
|
(5) = (1 + 3)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
(6) = (2 + 4)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
7
|
„Upravni odhodki“
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Odobritve iz vseh RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
obveznosti
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
plačila
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Predlog ne spreminja posledic, ocenjenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu Komisije za obdobje po letu 2020 (prim. COM(2018) 392).
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Razdelek 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi
upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
Predlog ne spreminja zahtev, ocenjenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi predlogu Komisije za obdobje po letu 2020 (prim. COM(2018) 392).
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
Sedež in predstavništva Komisije
|
|
|
|
|
|
|
|
Delegacije
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD
Razdelek 7
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Financirano iz sredstev programa
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci
|
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–⌧
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
–◻
je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–◻
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
za lastna sredstva,
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Posledice predloga/pobude
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
67 01 in 67 02
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Poleg vrstic, navedenih v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu Komisije o SKP za obdobje po letu 2020 (COM(2018) 392 final), bodo v prehodnem obdobju nastale posledice za naslednjo proračunsko vrstico:
08 02 YY Neposredna plačila zunaj načrta SKP
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).