EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.8.2019

COM(2019) 380 final

2019/0175(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (SRP) se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij izlovljenih vrst na ravni, višji od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Pomembno orodje za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot.

Uredba (EU) 2016/1139 z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, določa tudi razpone vrednosti ribolovne umrljivosti, ki so v tem predlogu uporabljeni za doseganje ciljev skupne ribiške politike, zlasti za doseganje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa.

Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za države članice v letu 2020 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih TAC in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju člena 16(6) in (7) ter člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali gospodarskim subjektom v skladu z merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve o družbenem/gospodarskem modelu za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

To je predlog za upravljanje ribištva na podlagi člena 43(3) PDEU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja s Svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSAC) so potekala na osnovi sporočila Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2020 v okviru skupne ribiške politike (COM(2019) 274 final). Znanstveno osnovo predloga je pripravil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). V predlogu so bila obravnavana in v čim večji meri upoštevana predhodna stališča, ki so jih izrazile različne zainteresirane strani, o vseh zadevnih staležih rib, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.

Z državami članicami je na regionalnem forumu BALTFISH junija 2019 potekala tudi razprava o znanstvenem mnenju glede omejitev ulova in statusa staležev.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Znanstvena organizacija, s katero je bilo opravljeno posvetovanje, je bil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES).

Unija od ICES vsako leto zahteva znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje zajema vse staleže v Baltskem morju, predlagani pa so celotni dovoljeni ulovi (TAC) za gospodarsko najpomembnejše staleže (www.ices.dk/community/advisory-process/Pages/Latest-advice.aspx).

•Ocena učinka

Predlog je del dolgoročnega pristopa, s katerim se raven ribolova prilagodi dolgoročnim trajnostnim ravnem in se na teh ravneh ohranja. Pričakuje se, da bo rezultat takega pristopa stabilen ribolovni pritisk, višje kvote in s tem večji prihodek za ribiče in njihove družine. Pričakuje se, da bo povečano iztovarjanje koristilo ribiškemu sektorju, potrošnikom in predelovalni industriji ter maloprodajnemu sektorju, pa tudi pomožnim dejavnostim, vezanim na gospodarski in rekreacijski ribolov.

Odločitve, sprejete v preteklih letih glede ribolovnih možnosti v Baltskem morju, so bile uspešne pri uskladitvi ribolovne umrljivosti z razponi največjega trajnostnega donosa v trenutku določitve celotnega dovoljena ulova za vse staleže, razen enega, in pri obnovitvi staležev ter ponovnem uravnoteženju ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. Na žalost je bila trska iz vzhodnega Baltskega morja pod hudim pritiskom v letu 2019 in ne bo skladna z največjim trajnostnim donosom v letu 2020, to pa bo najverjetneje veljalo tudi za prihodnja leta. Zato je še vedno potreben napredek pri obnovitvi vseh staležev, saj so nekateri še vedno pod varnimi mejami biomase, in uskladitvi vseh staležev z največjim trajnostnim donosom.

Ob upoštevanju navedenega bi predlog Komisije zmanjšal ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja za 71 %, za sleda iz osrednjega Baltskega morja za 10 %, za sleda iz Botnijskega zaliva za 27 %, za trsko za 32 %, za lososa iz osrednjega morskega bazena za 5 %, za papalino za 25 % ter za trsko iz zahodnega Baltskega morja za 68 %. Glede trske iz vzhodnega Baltskega morja je ICES sporočil, da ne bo mogel zagotoviti podatkov za neizogibni prilov v letu 2020, preden bo Svet oktobra letos predlagal sprejetje uredbe. Komisija ocenjuje, da se bodo ribolovne možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja zmanjšale. S predlogom Komisije bi se povečale ribolovne možnosti za sleda iz Riškega zaliva za 11 %, ribolovne možnosti za lososa iz Finskega zaliva pa bi se prenesle.

Tako bo gospodarski učinek predlogov za leto 2020 zmanjšanje za flote v vseh državah članicah. Na splošno predlog Komisije pomeni količino ribolovnih možnosti v Baltskem morju v višini približno 469 000 ton, kar glede na leto 2019 pomeni 23,6-odstotno zmanjšanje. Večletni načrt za Baltsko morje določa, da se lahko TAC za zdrave staleže določi v območju, ki je nad točko največjega trajnostnega donosa (t. i. „zgornji razpon največjega trajnostnega donosa“), predvsem zato, da se razlike med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %. Vendar Komisija ne predlaga uporabe te možnosti, ker je biomasa staležev sleda iz zahodnega Baltskega morja ter trske iz zahodnega in vzhodnega Baltskega morja pod varnimi biološkimi mejami. Poleg tega se papalina opira le na en dober letnik, zato ICES ocenjuje, da se bo biomasa v prihodnjih letih zmanjšala. Z uporabo zgornjega razpona največjega trajnostnega donosa obstaja tveganje, da se bo v prihodnosti biomasa dodatno zmanjšala. Poleg tega je ICES prejel previdnostni nasvet za sleda v Botnijskem zalivu, ki ne zagotavlja razponov največjega trajnostnega donosa. Morska plošča je vrsta prilova v okviru večletnega načrta, zato ICES ne zagotavlja razponov največjega trajnostnega donosa. Sicer pa večletni načrt prav tako dovoljuje uporabo zgornjega razpona največjega trajnostnega donosa za zdrave staleže v mešanem ribolovu, kjer je to potrebno za doseganje ciljev skupne ribiške politike in večletnega načrta. Ker je ribolov sleda mešani ribolov, Komisija ne predlaga uporabe zgornjega razpona največjega trajnostnega donosa za sleda iz osrednjega Baltskega morja, ker stalež temelji le na enem dobrem letniku, sled pa se lovi v mešanem ribolovu s trsko, katere stanje se slabša.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog ostaja prilagodljiv pri uporabi mehanizmov izmenjave kvot, ki so bili že uvedeni v uredbah o ribolovnih možnostih v Baltskem morju v prejšnjih letih. Za javne (evropske ali nacionalne) organe ni predlaganih nobenih novi elementov ali upravnih postopkov, ki bi lahko povečali upravno breme.

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2020, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

Večletni načrt za ribištvo v Baltskem morju je začel veljati 20. julija 2016 1 . V skladu z določbami tega načrta se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji načrta in morajo biti skladne s ciljnimi razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa. V primerih, ko je biomasa staleža nižja od referenčnih točk, določenih v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, je treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase staleža.

Ribolovne možnosti so predlagane v skladu s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Kadar je ustrezno, so se za določitev kvot EU za staleže, ki si jih Unija deli z Rusko federacijo, zadevne količine teh staležev odštele od TAC, ki jih je predlagal ICES. TAC in kvote, dodeljeni državam članicam, so navedeni v Prilogi k Uredbi.

Za sleda iz zahodnega Baltskega morja je velikost staleža, ki jo je ocenil ICES, še vedno pod mejno referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja (Blim ), ki jo je določil ICES. Člen 5 Uredbe (EU) 2016/1139 zahteva, da se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na raven, ki omogoča največji trajnostni donos, če znanstveno mnenje kaže, da je stalež pod Blim. Da bi dosegli to raven, je treba najprej določiti ribolovne možnosti za zadevni stalež na ravni, ki je skladna z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven pod zgornjim razponom FMSY, sprejeti pa je treba tudi dodatne popravne ukrepe. Komisija ob upoštevanju zmanjšanja biomase sleda iz zahodnega Baltskega morja predlaga, da se na podlagi člena 4(4) Uredbe (EU) 2016/1139 določi TAC na raven, ki je nižja od razponov FMSY. Komisija predlaga uporabo nižje vrednosti razpona in dodatno zmanjšanje. To pomeni TAC v višini 2 651 ton (–71 %), ki bo po mnenju ICES omogočil, da bo biomasa do leta 2022 dosegla raven nad Blim.

ICES je po več letih lahko znova opravil analitično oceno trske iz vzhodnega Baltskega morja. Vendar ICES ni uspel določiti vrednosti razponov ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos. Poleg tega je ICES ocenil, da je velikost staleža pod Blim in da bo srednjeročno ostala pod Blim, tudi če ne bo nobenega ribolova. Zato je Komisija julija 2019 sprejela nujne ukrepe, v katerimi je odločila, da je ribolov trske na območjih, kjer je trska iz vzhodnega Baltskega morja številna, prepovedan do konca leta. Bolj učinkovit način omejevanja ulova pa je prepovedati usmerjeni ribolov in določiti zelo omejen TAC samo za prilov. Komisija je zaprosila ICES, da predloži ustrezne podatke, vendar je ICES sporočil, da ne bo mogel zagotoviti podatkov za neizogibni prilov v letu 2020, preden bo Svet oktobra letos predlagal sprejetje uredbe. Komisija ocenjuje, da se bodo ribolovne možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja zmanjšale za [...] %. Komisija namerava predstaviti predlog za spremembo uredbe o ribolovnih možnostih za leto 2020, ko bo ICES predložil podatke o neizogibnem prilovu za leto 2020. Glede na stanje staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja in nasvet ICES, da ima lahko prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC (npr. povečan prirast zaradi nemotenega drstenja), je tudi obstoječa prepoved ribolova v času poletnega drstenja podaljšana, njeno področje pa razširjeno. Poleg tega je rekreacijski ribolov prepovedan, saj so ulovljene količine postale precejšnje, ko je TAC zmanjšan na zelo omejen prilovni TAC.

Predlagani TAC za sleda iz osrednjega Baltskega morja in sleda iz Riškega zaliva ter predlagani TAC za papalino, lososa iz osrednjega morskega bazena in trsko iz zahodnega Baltskega morja ustrezajo razponu ribolovne umrljivosti na ravni največjega trajnostnega donosa iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2016/1139. Kar zadeva lososa iz osrednjega morskega bazena, sta Finska in Estonija zaprosili za omejeno prožnost med območji, ki je bila uvedena lani in je bila zato obnovljena. V zvezi s trsko iz zahodnega Baltskega morja je po podatkih ICES stanje staleža krhko in se ponovno slabša, tako da je bila ponovno uvedena podaljšana in razširjena prepoved ribolova v času zimskega drstenja, saj ICES meni, da ima lahko takšna prepoved dodatne koristi, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC. Ker rekreacijski ribolov znatno prispeva k ribolovni umrljivosti, se omejitev ulova pri rekreacijskem ribolovu zmanjša sorazmerno z zmanjšanjem TAC. Ker se trska iz vzhodnega Baltskega morja in trska iz zahodnega Baltskega morja mešata v podrazdelku 24 in zaradi izrednih ukrepov, sprejetih leta 2019, je poleg tega usmerjeni ribolov trske prepovedan, dovoljen pa je le neizogibni prilov, ulovljen preko šestih morskih milj od obale v podrazdelku 24. Da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji z upravnim območjem trske iz vzhodnega Baltskega morja, je poleg tega rekreativni ribolov preko šestih morskih milj od obale prepovedan v podrazdelku 24, saj se na tem območju večinoma pojavlja trska iz vzhodnega Baltskega morja.

TAC za morsko ploščo ustreza kombinaciji mnenja na podlagi največjega trajnostnega donosa za stalež v podrazdelkih od 21 do 23 in pristopa ICES do staležev, za katere niso na voljo vsi podatki, glede staleža v podrazdelkih od 24 do 32. TAC za lososa iz Finskega zaliva in TAC za sleda iz Botnijskega zaliva ustrezata pristopu, ki ga je oblikoval ICES in se uporablja za staleže, za katere niso na voljo vsi podatki.

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitske staleže. V skladu s členom 2 Uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 uporabljata le, kadar države članice ne uporabljajo vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2019/0175 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2 določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti in skupna priporočila držav članic.

(2)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)Člen 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj skupne ribiške politike doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, vendar pa postopoma najpozneje do leta 2020.

(4)Celotne dovoljene ulove (v nadaljnjem besedilu: TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(5)Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 3 vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj tega načrta je zagotoviti, da se z izkoriščanjem živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo na ravni, višji od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v razponih, vsekakor pa postopoma najpozneje do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2020 za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju določijo v skladu s cilji načrta.

(6)Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih 20 do 24 še naprej pod mejno referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja (Blim). ICES je zato v svojem letnem mnenju o staležih z dne 29. maja 2019 izdal znanstveno mnenje za ustavitev ulova. V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 se zato sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Poleg tega navedena določba zahteva sprejetje dodatnih popravnih ukrepov. V ta namen je zlasti treba glede na pričakovani učinek sprejetih popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike na splošno in načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Glede na zgornje navedbe in v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2016/1139 je primerno, da se ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo na ravni pod razponi ribolovne umrljivosti, da bi se upoštevalo zmanjšanje biomase.

(7)Kar zadeva stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, je ICES prvič po več letih lahko predložil analitično oceno. Ocenil je, da je biomasa pod Blim in bo srednjeročno ostala pod to ravnjo, tudi če ne bo nobenega ribolova. ICES je zato izdal znanstveno mnenje za ustavitev ribolova v letu 2020. Vendar ICES ni uspel določiti vrednosti razponov ribolovne umrljivosti. Komisija je na podlagi ocene staleža in za čim prejšnji odziv sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1248, s katero je določila nujne ukrepe za ublažitev resne grožnje za ohranitev staleža trske (Gadus morhua ) iz vzhodnega Baltskega morja 4 . V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 je treba sprejeti ribolovne možnosti za leto 2020, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža nad raven, ki omogoča največji trajnostni donos.

(8)Če bi bile ribolovne možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja določene na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova glede na morebitne resne družbeno-gospodarske posledice in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa staleža ob upoštevanju težav pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom pri mešanem ribolovu, je primerno določiti poseben TAC za prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja. Stopnja TAC bi morala biti takšna, da se smrtnost ne bi povečala, zagotovile pa bi se spodbude za izboljšanje selektivnosti in preprečevanja.

(9)Člen 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 določa, da je treba sprejeti dodatne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža nad raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Znanstveno mnenje kaže, da ima lahko zlasti prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC, na primer s povečanim prirastom zaradi nemotenega drstenja. Glede na status staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja je primerno, da se povečata obseg in časovni okvir obstoječe prepovedi ribolova v času poletnega drstenja trske iz vzhodnega Baltskega morja. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da je relativni pomen rekreacijskega ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja odvisen od ravni TAC. Zaradi občutnega zmanjšanja TAC se količine, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu, štejejo za znatne. Zato je primerno prepovedati rekreacijski ribolov trske v podrazdelkih 25–26, kjer je trska iz vzhodnega Baltskega morja najštevilnejša.

(10)Glede staleža trske iz zahodnega Baltskega morja znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti tega staleža. Ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža in zmanjšanje TAC je primerno zmanjšati dnevni ulov na ribiča. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da se staleža trske iz zahodnega Baltskega morja in trske iz vzhodnega Baltskega morja mešata v podrazdelku 24. Da bi zaščitili stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja in zagotovili enake konkurenčne pogoje z območjem upravljanja trske iz vzhodnega Baltskega morja, je primerno omejiti uporabo TAC v podrazdelku 24 na prilov trske, izjema pa so mali priobalni ribiči, ki lovijo s pasivnim orodjem na območjih do šestih navtičnih milj od obale, kjer je globina vode manjša od 20 metrov, saj trska iz zahodnega Baltskega morja prevladuje v navedenih plitvih obalnih območjih. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podrazdelka 25 in 26, bi bilo treba prepovedati rekreacijski ribolov trske v podrazdelku 24 preko šestih morskih milj od obale. Glede na šibek položaj tega staleža in dejstvo, da znanstveno mnenje kaže, da ima lahko prepoved ribolova v času drstenja zlasti dodatne koristi za stalež, ki ga ni mogoče doseči samo s TAC, na primer s povečanim prirastom zaradi nemotenega drstenja, je poleg tega primerno, da se ponovno uvede prepoved ribolova v času zimskega drstenja.

(11)Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je primerno uvesti omejeno prožnost med območji za lososa od podrazdelkov ICES 22–31 do podrazdelka ICES 32 za državo članico, ki je zahtevala tako prilagodljivost.

(12)ICES v mnenju navaja, da je pri ribolovu lososa ulov te vrste v 32 % primerov napačno sporočen, predvsem kot ulov morske postrvi. Večina morske postrvi iz Baltskega morja se lovi v obalnih območjih, zato je primerno prepovedati ribolov morske postrvi preko štirih navtičnih milj od obale ter omejiti prilov te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in lososa, kar bo preprečilo napačno sporočanje ulova lososa kot ulova morske postrvi.

(13)Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 5 , zlasti členov 33 in 34 Uredbe glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter prenosa podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev, za katere velja ta uredba in ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(14)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 6 so določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(15)Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba določiti predhodni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4, in sicer za obdobje od 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2020.

(16)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2020. Vendar bi se morala ta uredba uporabljati za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 od 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2020. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2020 ter spreminja nekatere ribolovne možnosti v drugih vodah, določene z Uredbo (EU) 2019/124 7 .

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.

2. Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg teh se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 218/2009 8 ;

(2)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki se sme naloviti v enem letu;

(3)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(4)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 4

TAC in dodelitve

TAC, kvote in po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi.

Člen 5

Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave, izvedene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)odbitke, izvedene v skladu s členoma 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 6

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki so upravičeni do odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 7

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske v podrazdelkih 22–26

1. Pri rekreacijskem ribolovu v podrazdelkih 22–24 lahko vsak ribič obdrži največ dva primerka trske na dan.

2. Rekreacijski ribolov je prepovedan v podrazdelku 24 preko šestih navtičnih milj, merjeno od temeljnih črt, in v podrazdelkih 25 in 26.

3. Odstavka 1 in 2 ne posegata v strožje nacionalne ukrepe.

Člen 8

Ukrepi v zvezi z ribolovom morske postrvi in lososa v podrazdelkih 22–32

1. Od 1. januarja do 31. decembra 2019 je ribiškim plovilom prepovedan ribolov morske postrvi preko štirih navtičnih milj, merjeno od temeljnih črt razdelkov 22–32. Pri ribolovu lososa v teh vodah prilov morske postrvi ne sme presegati 3 % skupnega ulova lososa in morske postrvi na krovu v katerem koli trenutku oziroma iztovorjenega ulova po vsakem ribolovnem potovanju. Poveljniki plovil, ki lovijo lososa v teh vodah, zagotovijo, da lahko nadzorni organi države članice kadar koli spremljajo njihovo ribolovno dejavnost. V ta namen so navedena ribiška plovila lahko na primer opremljena s sistemom za spremljanje plovil (VMS) ali enakovrednim elektronskim sistemom za spremljanje, ki ga potrdi nadzorni organ.

2. Odstavek 1 ne posega v strožje nacionalne ukrepe.

Člen 9

Prilagodljivost

1. Razen kadar je drugače določeno v Prilogi k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere velja previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski TAC.

2. Člen 3(2) in (3) ter člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 10

Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi s količinami ujetih ali iztovorjenih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi k tej uredbi.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Sprememba Uredbe (EU)2019/124

Priloga IA k Uredbi (EU) 2019/124 se spremeni:

tabela ribolovnih možnosti za norveškega moliča in z njim povezan prilov v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 se nadomesti z naslednjim:

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2020, z izjemo člena 11, ki se uporablja od 1. novembra 2019 do 31. oktobra 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).

(2)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(3)    Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).

(4)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1248 z dne 22. julija 2019 o vzpostavitvi ukrepov za ublažitev resne grožnje za ohranitev staleža trske (Gadus morhua) v vzhodnem Baltskem morju

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 ( UL L 343, 22.12.2009, str. 1 ).

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(7)    Uredba Sveta (EU) 2019/124 z dne 30. januarja 2019 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 29, 31.1.2019, str. 1).

(8)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (prenovitev) (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.8.2019

COM(2019) 380 final

PRILOGA

k

Predlogu UREDBE SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2019/124 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V spodnjih tabelah so po staležih določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) ter pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

Staleži rib so navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska tabela latinskih in domačih imen: