EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018PC0392

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

COM/2018/392 final - 2018/0216 (COD)

Bruselj, 1.6.2018

COM(2018) 392 final

2018/0216(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2018) 305 final}
{SWD(2018) 301 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (predlog večletnega finančnega okvira) 1 določa proračunski okvir in glavne usmeritve za skupno kmetijsko politiko (SKP). Na tej podlagi je Komisija predstavila sklop uredb, ki določajo zakonodajni okvir SKP v obdobju 2021–2027, skupaj z oceno učinka alternativnih scenarijev za razvoj politike. V teh predlogih je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljeni pa so za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o njegovi nameri, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma

Zadnja reforma SKP je bila sprejeta leta 2013 in se je začela izvajati leta 2015. Okoliščine, v katerih je bila oblikovana navedena reforma, so se od takrat znatno spremenile. Zlasti:

Cene kmetijskih proizvodov so se precej znižale, in sicer zaradi zaradi makroekonomskih dejavnikov, geopolitičnih napetosti in drugih dejavnikov.

Trgovinska pogajanja so vidno vse bolj dvostranska in ne večstranska in EU je postala bolj odprta do svetovnih trgov.

EU je sprejela nove mednarodne zaveze, npr. glede blažitve podnebnih sprememb (prek COP 21) in široke vidike mednarodnega razvoja (prek ciljev ZN za trajnostni razvoj) ter glede prizadevanj za boljše odzivanje na druga geopolitična dogajanja, na primer migracije.

Te spremembe so spodbudile javno razpravo o tem, ali reforma iz leta 2013 zadošča za pomoč SKP, da se ustrezno odzove na trenutne obsežne izzive v zvezi z gospodarskim stanjem v kmetijskem sektorju, skrbjo za okolje, ukrepanjem glede podnebnih sprememb ter močnim ekonomskim in socialnim tkivom podeželskih območij EU – zlasti glede na nove priložnosti za ukrepanje na področju trgovine, biogospodarstva, energije iz obnovljivih virov, krožnega gospodarstva in digitalnega gospodarstva.

SKP je treba posodobiti, da bi bili kos tem izzivom, poenostaviti, da bi tako kar najbolj zmanjšali upravno breme, ter še bolj uskladiti z drugimi politikami EU, da bi se čim bolj povečal njen prispevek k desetim prioritetam Komisije in ciljem trajnostnega razvoja. Kot je Komisija opozorila v svojem nedavnem sporočilu o večletnem finančnem okviru, bo morala posodobljena skupna kmetijska politika podpreti prehod na popolnoma trajnosten kmetijski sektor in razvoj dinamičnih podeželskih območij za zagotavljanje zanesljive, varne in visokokakovostne hrane za več kot 500 milijonov potrošnikov. Evropa potrebuje pameten, odporen, trajnosten in konkurenčen kmetijski sektor, da bi zagotovila proizvodnjo varne in visokokakovostne, cenovno dostopne, hranljive in raznolike hrane za svoje državljane ter močno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Posodobljena skupna kmetijska politika mora povečati svojo evropsko dodano vrednost z odražanjem višje ravni okoljskih in podnebnih ambicij ter obravnavanjem pričakovanj državljanov glede njihovega zdravja, okolja in podnebja.

Kot je bilo predvideno v delovnem programu za leto 2017, je Komisija opravila veliko posvetovanj v zvezi s poenostavitvijo in posodobitvijo SKP, da bi čim bolj prispevala k desetim prioritetam Komisije in k ciljem trajnostnega razvoja. Pri tem je bila osredotočena na specifične prioritete za prihodnost, ne da bi posegala v dodeljena finančna sredstva za SKP v naslednjem večletnem finančnem okviru. Ta postopek je vključeval obsežno posvetovanje in analizo razpoložljivih dokazov o smotrnosti SKP, vključno z ustreznimi mnenji platforme REFIT.

Rezultat je bil predstavljen v sporočilu, sprejetem 29. novembra 2017, z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Sporočilo omogoča strukturiran dialog o prihodnji SKP v institucijah EU in z zainteresiranimi stranmi. Ta politični dokument opredeljuje izzive, cilje in potencialne možnosti za na prihodnost pripravljeno SKP, ki mora postati enostavnejša, pametnejša in sodobna ter voditi k bolj trajnostnemu kmetijstvu.

Komisija je kot najpomembnejše prioritete SKP po letu 2020 opredelila zlasti večje ambicije glede okoljskih in podnebnih ukrepov, boljšo usmeritev podpore in večje zanašanje na tvorno povezavo med raziskavami, inovacijami in svetovanjem. Kot možnost za izboljšanje smotrnosti SKP je predlagala tudi nov model izvajanja, da bi se politika s skladnosti preusmerila na smotrnost, poleg tega pa z več subsidiarnosti uravnotežuje odgovornosti na ravni EU in na ravni držav članic. Novi model je namenjen boljšemu doseganju ciljev EU na podlagi strateškega načrtovanja, širokih političnih intervencij in skupnih kazalnikov smotrnosti, s čimer se izboljšuje skladnost prihodnje SKP in z drugimi cilji EU.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Člen 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa cilje SKP:

·povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehničnega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile;

·s tem zagotoviti primeren življenjski standard kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom;

·stabilizirati trge;

·zagotoviti redno preskrbo;

·zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po sprejemljivih cenah.

Ta predlog je v celoti skladen s cilji SKP iz Pogodb. Posodablja in poenostavlja način izvajanja določb Pogodb.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Kmetijstvo in gozdarstvo obsegata 84 % ozemlja EU. Oba sektorja sta odvisna od okolja in vplivata nanj. Zato bodo številni predlagani specifični cilji SKP privedli do okoljskih in podnebnih ukrepov v skladu z ustreznimi politikami EU.

Znano je, da vzorci porabe vplivajo na javno zdravje. Ker se nanašajo na področje hrane in včasih tudi način proizvodnje živil, so kmetijske politike povezane z zdravstveno politiko. Predlogi krepijo povezanost z zdravstveno politiko, zlasti glede zdrave prehrane in zmanjšanja uporabe protimikrobnih snovi.

EU je pomembna uvoznica primarnih proizvodov ter izvoznica dragocenih kmetijskih in živilskih proizvodov ter zato vpliva na prehranske sisteme zunaj EU. Predlog v skladu s členom 208 PDEU upošteva cilje razvojnega sodelovanja EU glede izkoreninjenja revščine in trajnostnega razvoja v državah v razvoju, zlasti z zagotavljanjem, da podpora EU kmetom nima učinkov na trgovino ali pa so ti čim manjši.

Nazadnje, tako kot v drugih sektorjih je mogoče tudi v kmetijstvu in na podeželskih območjih bolje izkoristiti nove tehnologije in znanja, zlasti v zvezi z digitalnimi tehnologijami. Predlogi krepijo povezanost z raziskovalno politiko, in sicer tako da organizacijo izmenjave znanja vidno vključujejo v model izvajanja politike. Podobno usmerjenost v digitalizacijo omogoča povezanost z digitalno agendo EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Člena 42 in 43(2) PDEU, v kolikor zadevata uredbo o načrtu SKP.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da se za kmetijstvo uporablja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami, ter vzpostavlja skupno kmetijsko politiko s skupnimi cilji in skupnim izvajanjem. Sedanji sistem izvajanja SKP temelji na podrobnih zahtevah na ravni EU in zanj so značilne stroge kontrole, kazni in revizijska ureditev. Velikokrat so ta pravila zelo preskriptivna, vse do ravni kmetij. V zelo raznolikem kmetijskem in podnebnem okolju Unije pa niti pristop od zgoraj navzdol niti pristop po načelu „enotna rešitev za vse“ ni primeren za doseganje želenih rezultatov in dodane vrednosti EU.

V modelu izvajanja iz tega predloga Unija določi osnovne parametre politike (cilje SKP, široke vrste intervencij, osnovne zahteve), za način izpolnjevanja ciljev in doseganje dogovorjenih ciljnih vrednosti pa so v večji meri odgovorne države članice.

Večja subsidiarnost bo omogočila, da se pri takih ciljih in ciljnih vrednostih bolje upoštevajo lokalne razmere in potrebe. Države članice bodo pristojne za prilagajanje intervencij SKP, da bi lahko čim bolj prispevale k ciljem EU. Države članice bodo obdržale sedanje strukture upravljanja, ki morajo še naprej zagotavljati učinkovito spremljanje in doseganje vseh ciljev politike, poleg tega pa bodo imele tudi več besede pri oblikovanju okvira za zagotavljanje skladnosti in kontrol, ki se bo uporabljal za upravičence (vključno s kontrolami in kaznimi).

Sorazmernost

V zvezi z gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi izzivi, s katerimi se soočajo kmetijski sektor EU in podeželska območja, je potreben znaten odziv, ki ustreza evropski razsežnosti teh izzivov. Ker bodo države članice imele več izbire pri izbiranju in prilagajanju razpoložljivih orodij politike v okviru SKP za doseganje ciljev v modelu, ki je bolj usmerjen v rezultate, bi moralo biti še manj verjetno, da bi SKP prekoračila sorazmerno raven ukrepanja.

Izbira instrumenta

Ker so vsi izvirni akti uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, je treba spremembe uvesti z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

SKP je globoko ukoreninjena v vzpostavitev in razvoj Evropske unije. Vzpostavljena je bila v zgodnjih šestdesetih letih, in sicer na podlagi ciljev, določenih v Pogodbi, od takrat pa je doživela več reform za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja, spodbujanje razvoja podeželja, obravnavanje novih izzivov in boljše odzivanje na družbene zahteve. Zadnja večja reforma je bila sprejeta leta 2013. V reformi iz leta 2013 so bili splošni cilji SKP racionalizirani v tri sklope:

i.    trajnostna proizvodnja hrane;

ii.    trajnostno upravljanje naravnih virov in podnebni ukrepi;

iii.    uravnotežen teritorialni razvoj.

Za oceno napredka pri doseganju navedenih ciljev in opredelitev prihodnjih izzivov se je v obsežnem posvetovanju spodbudila strukturirana razprava z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z nekmetijskimi akterji. Poleg tega so bili iz razpoložljivih informacij o SKP (povzete so v spodnjem okencu 1) zbrani dokazi o smotrnosti SKP, ki so bili podlaga za oceno preteklih dosežkov in pomanjkljivosti SKP, zlasti pa v zvezi z njeno zadnjo reformo. To zlasti zadeva:

·dokaze, zbrane v skupnem okviru spremljanja in vrednotenja, ki se uporablja za merjenje smotrnosti SKP 2 ;

·vrsto ocenjevalnih študij, načrtovanih v obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) za oceno trenutnih ciljev SKP, pri čemer so prve ugotovitve na voljo v letih 2017 in 2018 3 .

Rezultati glede napredka pri doseganju ciljev in z njimi povezana finančna sredstva, ki so na voljo v letnih poročilih o izvajanju za razvoj podeželja;

·dodatne referenčne dokumente, podatke, dejstva in številčne podatke, pomembne za oceno učinka, ki so bili objavljeni na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja 4 .

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Opravljeno je bilo odprto javno posvetovanje z več kot 322 000 povratnimi informacijami, strukturiranim dialogom z zainteresiranimi stranmi, petimi strokovnimi delavnicami, mnenji platforme REFIT, prispevki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in nacionalnih parlamentov. V tem postopku so se upoštevala priporočila Projektne skupine za kmetijske trge 5 in konference o razvoju podeželja, ki je potekala v Corku (leta 2016) 6 .

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za zbiranje dokazov/znanja strokovnjakov o vprašanjih, povezanih s SKP, so bile med marcem 2017 in februarjem 2018 organizirane specializirane delavnice. Te delavnice so omogočile izmenjavo mnenj med strokovnjaki in uradniki Komisije ter napredek pri oblikovanju ključnih ugotovitev/vprašanj, ki jih je treba upoštevati v postopku posodobitve in poenostavitve.

Izbranih je bilo pet vprašanj za obravnavo na delavnicah, da bi se zajela najpomembnejša področja, na katerih so bili ugotovljeni vrzeli v znanju in nestrinjanje glede pristopov politike. Delavnice so bile zasnovane na podlagi podobne metodologije, ki temelji na:

(1)zbiranju najnovejših razpoložljivih dokazov na ravni strokovnjakov, akademikov, izvajalcev in mednarodnih institucij;

(2)osredotočenosti na praktične izkušnje na terenu;

(3)ocenjevanju potenciala novih tehnologij/pristopov za izboljšanje prihodnjega oblikovanja politike na specifičnem področju.

Povzetki delavnic in predstavitve so na voljo na naslednji povezavi:

https://ec.europa.eu/agriculture/events/cap-have-your-say/workshops_sl.

Prva delavnica: Dobre prakse pri obravnavanju okoljskih in podnebnih potreb (23./24. marec 2017)

Na tej dvodnevni delavnici so sodelovali najrazličnejši strokovnjaki za okoljske in podnebne izzive. Obravnavali so se:

·instrumenti, ki so na voljo za ocenjevanje okoljskih potreb;

·načini za izboljšanje izvajanja ukrepov (s poudarkom na vlogi vedenjskih pristopov).

Druga delavnica: Obvladovanje tveganja (18./19. maj 2017)

Ta dvodnevna delavnica je bila organizirana, da bi se dosegel napredek pri zbiranju dokazov v razpravi o orodjih za podporo kmetijski skupnosti, da bi se lažje soočala s tveganji v zvezi s proizvodnjo, cenami in dohodki. Obravnavali so se:

·izzivi varnostne mreže trga EU in nedavni razvoj dogodkov v okviru sistema upravljanja tveganj v ZDA;

·primeri prihodnjih trgov v EU, sektor kmetijskih zavarovalnic in pozavarovalnic ter primer javno-zasebnega partnerstva in shema za zavarovanje pridelka;

·vedenjski vidiki obvladovanja tveganja.

Tretja delavnica: Živila in z njimi povezana vprašanja (31. maj 2017)

Na delavnici o živilih in z njimi povezanimi vprašanji sta se obravnavali uskladitev SKP z zdravstveno politiko in njena zmogljivost, da kmetom olajša prilagajanje spremembam v vzorcih porabe. Zlasti protimikrobna odpornost zasluži večjo pozornost.

Četrta delavnica: Socialno-ekonomska vprašanja (9. junij 2017)

Delavnica o socialno-ekonomskih vprašanj je bila osredotočena na analizo dinamike rasti in ustvarjanja delovnih mest v agroživilskem sektorju EU. Na njej so bile preučene povezave med kmetijsko in živilsko vrednostno verigo v EU tako s konceptualnega vidika kot s praktičnega vidika, in sicer na podlagi študij primera.

Peta delavnica: Merjenje okoljske in podnebne uspešnosti SKP (26. februar 2018)

Na delavnici je bilo proučeno, katere osnovne cilje politike je mogoče določiti na ravni EU, kako jih je mogoče izvajati na ravni držav članic ter kako jih je mogoče spremljati, kontrolirati in ocenjevati.

Ocena učinka

Ocena učinka, ki podpira zakonodajne predloge, in mnenja Odbora za regulativni nadzor so na voljo na spletišču:

Seznam ocen učinka in mnenj Odbora za regulativni nadzor.

Odbor za regulativni nadzor je najprej izdal negativno mnenje. Odbor je sicer pozdravil ambicije za posodobitev in poenostavitev SKP ter poglobljeno analizo različnih scenarijev, ki koristno izpostavljajo kompromise med cilji politike, vendar je menil, da bi moralo poročilo bolje pojasniti razloge za predlagani novi model izvajanja, njegovo izvedljivost in delovanje. V poročilo o oceni učinka so bile vključene zahtevane dopolnitve, tudi v posebni prilogi o predlogih za novi model izvajanja. Na tej podlagi je Odbor za regulativni nadzor podal pozitivno mnenje s pridržki. Odbor je potrdil izboljšave poročila, vendar je zahteval dodatne specifikacije natančnih zaščitnih ukrepov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj. V Prilogi 1 poročila o oceni učinka (delovni dokument služb Komisije) so navedene prilagoditve za izpolnitev zahtev Odbora.

V poročilu o oceni učinka so predstavljene in obravnavane različne možnosti politike. V oceni učinka ni določena nobena prednostna možnost. Namesto tega so bili v okviru različnih možnosti preizkušene različne kombinacije elementov predlogov, da bi se ugotovilo, katera kombinacija bi bila lahko najboljša.

V okviru različnih možnosti se pretežno preizkušajo različni pristopi za dosego opredeljenih ciljev:

1.različne ravni ambicij na področju okolja in podnebja, ob osredotočenosti na morebitne vplive obveznih in prostovoljnih sistemov izvajanja;

2.različni načini za podporo dohodkom kmetij in zlasti njihovi porazdelitvi med različne kmete, ob osredotočenosti na morebitne vplive na male in srednje kmetije;

3.širše socialno-ekonomske intervencije, zlasti v okviru politike za razvoj podeželja, ter medsektorski pristopi k posodobitvi.

Prva možnost preizkuša potencial prostovoljne ekosheme za večje okoljske in podnebne ambicije. Obravnava tudi potencialno vlogo orodij za obvladovanje tveganja z nižjimi neposrednimi plačili pri podpori dohodkom kmetov. Dve podmožnosti odražata različne okoljske ambicije in pristope držav članic k neposrednim plačilom v okviru novega modela izvajanja.

Pri drugi možnosti so neposredna plačila bolje usmerjena, izvajanje pogojenosti pa je ambicioznejše, da bi se izboljšala ekonomska in okoljska uspešnost SKP ter obravnavali podnebni izzivi. Oblikovane so tudi podmožnosti za ponazoritev možnih razlik v ambicijah državah članic glede okoljskih in podnebnih ciljev.

Zadnja možnost je močno osredotočena na skrb za okolje in zaposlovanje ter preusmerja pozornost na male in srednje kmete za ohranitev delovnih mest na podeželju. Države članice morajo nameniti 30 % plačil v okviru prvega stebra za dodatna sredstva za štiri sheme, ki bi bile za kmete prostovoljne, tj. ekološko kmetovanje, trajno travinje, območja z naravnimi omejitvami in linearni elementi krajine, da bi se nadalje spodbujali podnebni ukrepi in trajnostno upravljanje naravnih virov.

V oceni učinka so izpostavljeni težki kompromisi, ki so sestavni del politike, ki obravnava toliko različnih ciljev, kadar so osnovni parametri znatno spremenjeni.

Ključni osnovni parameter je raven podpore SKP. Zmanjšanje v višini 5 %, ki ga je Komisija predlagala v sporočilu iz maja 2018 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, je znotraj razpona, ki je bil upoštevan v oceni učinka.

Kar zadeva dohodek kmetij, sta pomembni tako stopnja kot porazdelitev podpore. Zagotovitev ustrezne ravni podpore in s tem dohodka kmetij ostaja ključni element za prihodnost, da bi se zagotovili prehranska varnost, okoljske in podnebne ambicije ter vitalnost podeželskih območij. Boljša usmeritev podpore v male in srednje kmetije ter območja z naravnimi omejitvami lahko pomaga ohraniti večje število delovnih mest na kmetijah in kmetijsko dejavnost na celotnem ozemlju ter tako okrepi socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Omejevanje in konvergenca lahko izboljšata porazdelitev neposrednih plačil. Jasno je, da bi vsaka možnost, ki bi znatno prerazporedila neposredna plačila med kmetije in regije z nižjo produktivnostjo, kratkoročno povzročila zmanjšanje konkurenčnosti EU, vendar bi hkrati izboljšala varstvo okolja. Manj jasna pa je ustrezna kombinacija ukrepov, s katerimi bi lahko ublažili negativne učinke na dohodke in hkrati tudi bolje obravnavali izzive, ki so prav tako pomembni za kmetijstvo – na primer na področju okolja in podnebja ali družbenih pričakovanj. Za to je potrebno spodbujanje prilagoditev, ki izboljšujejo tako socialno-ekonomsko kot okoljsko uspešnost sektorja.

Prispevki posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in analize kažejo, da je to mogoče, če potrebni spremljevalni ukrepi za obravnavanje večjih ambicij okoljskih in podnebnih ukrepov omogočajo sprejetje dobrih praks (v konvencionalni in drugih oblikah kmetovanja), ki vključujejo znanje, inovacije in najnovejšo relevantno tehnologijo.

Glede na predpostavke in možnosti iz analize obstajajo morebitni kompromisi pri doseganju gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev SKP ter tudi v zvezi z njeno želeno posodobitvijo in poenostavitvijo. Prerazporeditev bi torej lahko privedla do obvladljivih učinkov na dohodke ter podprla želeno povečanje ambicij podnebnih in okoljskih ukrepov in druge sinergije SKP. Vendar bi s tem namenom politika in sektor morala izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo inovacije in tehnologije, ki že omogočajo posodobitev in poenostavitev.

Druge predpostavke in možnosti bi zagotovo spremenile podrobne rezultate, ne pa tudi temeljnega sporočila, tj. da bi morala prednostna možnost za prihodnjo SKP združevati najsmotrnejše elemente različnih možnosti, vendar bi se morala izogniti njihovim slabostim z uvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v EU. To vključuje potrebo po jasnih merilih za raven in porazdelitev dohodkovne podpore (npr. omejitve in/ali degresivnost), podnebne in okoljske ambicije, pogojenost, spodbude za posodobitev in ustrezno raven subsidiarnosti/poenostavitve.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Zapletenost izvajanja sedanje politike izvajanja je v veliki meri povezana s poudarkom na skladnosti s podrobnimi pravili, določenimi na ravni EU. Predlagani novi model izvajanja bo odstranil plast meril za upravičenost do podpore na ravni EU, kar bo državam članicam omogočilo, da opredelijo pogoje za upravičenost, ki so najbolj primerni za njihove posebne okoliščine. Pričakuje se, da bo to prineslo znatno poenostavitev.

V preteklih reformah SKP so bili razviti različni instrumenti. Usklajevanje teh instrumentov pa se je včasih izkazalo za težavno. Sedanji predlog vse različne elemente podpore SKP združuje v enoten in skladen okvir, ki bo zmanjšal upravno breme izvajanja SKP.

Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. 

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (COM(2018) 322 final) določa, da bi moral biti znaten del proračuna EU še naprej namenjen kmetijstvu, ki je strateško pomembna skupna politika. Zato se na podlagi sedanjih cen predlaga, da se SKP osredotoči na svoje osnovne dejavnosti, pri čemer je 286,2 milijarde EUR dodeljenih EKJS, 78,8 milijarde EUR pa EKSRP.

Ta kmetijska sklada dopolnjujejo dodatna sredstva iz programa Obzorje Evropa, saj predlagana finančna sredstva za ta program vključujejo 10 milijard EUR za podporo raziskavam in inovacijam na področju živil, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva. V okviru EKJS bo vzpostavljena nova kmetijska rezerva za financiranje dodatne podpore za kmetijski sektor. Znesek rezerve, ki se v posameznem letu ne porabi, se prenese v naslednje leto.

Kar zadeva porazdelitev neposrednih plačil med države članice, se predlaga, da se za vse države članice, katerih neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja EU, nadaljuje postopek iz obdobja 2014–2020 in da se vrzel med njihovo trenutno ravnjo plačil in 90 % povprečja EU zmanjša za 50 %. K financiranju te zunanje konvergence ravni neposrednih plačil bodo prispevale vse države članice. Višina sredstev, ki jih države članice dodelijo za neposredna plačila v okviru uredbe o strateškem načrtu SKP se izračuna na tej podlagi.

Za razvoj podeželja pa je predlagano uravnoteženje financiranja iz proračuna EU in proračunov držav članic. V skladu s tem, kar je predvideno za evropske strukturne in investicijske sklade, bo povečanje nacionalnih stopenj sofinanciranja omogočilo, da javna podpora za evropska podeželska območja v veliki meri ostane nespremenjena. Porazdelitev podpore iz EKSRP temelji na objektivnih merilih, povezanih s cilji politike, pri tem pa se upošteva sedanja porazdelitev. Manj razvite regije bi morale biti še naprej upravičene do višjih stopenj sofinanciranja, kar bo veljalo tudi za nekatere ukrepe, kot so pobuda LEADER in plačila za upravljavske prevzete obveznosti.

Državam članicam bo na voljo določena stopnja prožnosti za prerazporeditve dodeljenih sredstev. Do 15 % zadevnih neposrednih plačil se lahko prerazporedi med dodeljena sredstva EKSRP in obratno. V dodeljena sredstva EKSRP za intervencije za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter nepovratna sredstva za nove mlade kmete pa se lahko iz neposrednih plačil prerazporedi višji odstotek sredstev.

Podrobnosti finančnih posledic predloga o SKP so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za prehod na politiko, ki je bolj usmerjena v smotrnost, je potrebna vzpostavitev trdnega okvira smotrnosti poslovanja, ki bo na podlagi sklopa skupnih kazalnikov Komisiji omogočil ocenjevanje in spremljanje smotrnosti politike. Sedanji skupni okvir spremljanja in vrednotenja ter sedanji sistem spremljanja za neposredna plačila in razvoj podeželja bi se uporabila za podlago za spremljanje in vrednotenje smotrnosti politike, vendar ju bo treba racionalizirati in dodatno razviti (vključno s skladnostjo med obema stebroma). Potrebni bi bili nadaljnje naložbe v razvoj ustreznih kazalnikov in zagotavljanje zadostnega toka podatkov.

Novi okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti bo zajemal vse instrumente prihodnje SKP: strateške načrte SKP ter tudi tiste elemente SKP, ki niso vključeni v strateške načrte SKP (nekateri deli skupne ureditve trgov, specifične sheme). Smotrnost bi se merila glede na specifične cilje politike, in sicer z uporabo sklopa skupnih kazalnikov.

Novi model bo organiziran v okviru naslednjih načel:

·Kazalniki ozadja so še vedno relevantni, saj odražajo pomembne vidike splošnih trendov v gospodarstvu, okolju in družbi, ki bodo verjetno vplivali na smotrnost.

·Izbor omejenega, vendar bolj ciljno usmerjenega sklopa kazalnikov bi bilo treba narediti predvsem tako, da se izberejo tisti kazalniki, ki kar se da natančno kažejo, ali intervencija, ki se podpira, prispeva k doseganju ciljev glede na opredeljeno izhodišče, ob uporabi jasnih opredelitev.

·Skupna smotrnost politike bo ocenjena na večletni osnovi s pomočjo kazalnikov učinka. Letno spremljanje smotrnosti politike bo temeljilo na celotnem seznamu kazalnikov rezultatov.

·Kazalniki izložkov bi letno povezovali odhodke in smotrnost izvajanja politike. To se izvaja vsako leto na podlagi seznama (večinoma že razpoložljivih) kazalnikov izložkov.

·K zanesljivosti zadevnih kazalnikov smotrnosti lahko prispeva sinergija med statističnimi in administrativnimi podatki, vendar je potreben sistem kontrol kakovosti.

Pravzaprav se predlaga sprememba odgovornosti in priložnosti v skupnem okviru, ki se bo jasno opredelila in izvajala, da bi uresničili več ključnih ciljev hkrati: poenostavitev, usmerjenost v rezultate (namesto v skladnost) ter učinkovitost in uspešnost politike.

Predviden je letni pregled smotrnosti kot ključni element stalnega spremljanja in usmerjanja izvajanja politike. Za dobro delujoč letni pregled smotrnosti, bo treba ustrezne kazalnike izložkov in kazalnike rezultatov predložiti skupaj v letnem poročilu o izvajanju strateškega načrta SKP, t. i. letnem poročilu o smotrnosti. Države članice bodo letno poročale o realiziranih izložkih in odhodkih ter o oddaljenosti od ciljnih vrednosti, določenih za celotno obdobje, izraženi kot vrednost kazalnikov rezultatov.

Ocenjevanja se bodo opravila v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016, s katerim so vse tri institucije potrdile, da bi morala biti ocenjevanja obstoječe zakonodaje in politike podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti programa ter podrobne analize stopnje, do katere se program lahko šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega, zagotavlja dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Vsebovale bodo izkušnje, pridobljene za opredeljevanje vrzeli/težav ali morebitnega potenciala za izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim boljšem izkoriščanju/čim večjem učinku.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog zadeva tri uredbe:

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateškem načrtu SKP);

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (v nadaljnjem besedilu: horizontalna uredba SKP);

·Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (v nadaljnjem besedilu: uredba o spremembah).

Te uredbe skupaj prilagajajo SKP z uskladitvijo njenih ciljev s prioritetami Junckerjeve Komisije in cilji trajnostnega razvoja, hkrati pa poenostavljajo izvajanje politike. Z ukinitvijo pogoja za upravičenost do podpore na ravni EU se bo SKP bolje prilagodila lokalnim okoliščinam. Države članice bodo lahko opredelile večino pogojev za upravičenost na nacionalni ravni, da bi postali primerni za njihove specifične okoliščine. Hkrati se bo upravno breme, povezano s kontrolami, zmanjšalo z omejitvijo neposredne povezave med pogoji za upravičenost na ravni EU in končnimi upravičenci.

Z namenom nadaljnjega izboljšanja trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih so splošni cilji SKP osredotočeni na gospodarsko uspešnost, odpornost in dohodke kmetij, na večjo okoljsko in podnebno uspešnost ter na okrepljeno socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Poleg tega je spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih medsektorski cilj.

Nova SKP bo zajemala naslednje specifične cilje:

(a)podpora vzdržnim dohodkom in odpornosti kmetij po vsem ozemlju EU za povečanje prehranske varnosti;

(b)krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(e)spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(f)prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(g)privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju;

(h)spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali.

Države članice pri izpolnjevanju teh ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP. Pripravile bodo intervencije, ki bodo primerne za njihove okoliščine in bodo temeljile na vrstah intervencij, navedenih v Uredbi. Države članice bodo morale posebno pozornost nameniti specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem, generacijski pomladitvi, modernizaciji izvajanja politike z osredotočenostjo na boljšo uporabo znanja in svetovanja ter novim (digitalnim) tehnologijam.

Države članice bodo predstavile svoje predlagane intervencije za doseganje specifičnih ciljev EU v strateškem načrtu SKP. Zakonodaja določa pravila o vsebini takega strateškega načrta SKP, Komisija pa bo pregledala načrte in jih odobrila. Strateški načrti SKP bodo združevali večino instrumentov podpore SKP, ki se financirajo iz EKJS (vključno s sektorskimi programi, ki so bili do zdaj vzpostavljeni v okviru uredbe o SUT) in EKSRP. Tako oblikovana enotna skladna intervencijska strategija za vsako državo članico. V strateških načrtih SKP bodo države članice določile ciljne vrednosti, ki jih želijo doseči v programskem obdobju, z uporabo splošno opredeljenih kazalnikov rezultatov.

Po vzpostavitvi strateških načrtov SKP bodo države članice letno poročale o napredku pri izvajanju z uporabo sistema skupnih kazalnikov. Države članice in Komisija bodo spremljale napredek ter ocenile učinkovitost intervencij.

Naslednji oddelek vsebuje informacije o specifični vsebini navedenih treh uredb.

Uredba o strateškem načrtu SKP

Naslov I določa področje uporabe uredbe ter opredelitve pojmov.

Naslov II predstavlja splošne in specifične cilje SKP, ki jih je treba uresničevati z intervencijami, ki jih države članice oblikujejo v svojih strateških načrtih SKP. Naslov III uvaja številne skupne zahteve za strateške načrte SKP ter elemente, ki se uporabljajo za več intervencij. Skupne zahteve se nanašajo na skladnost s splošnimi načeli in temeljnimi pravicami, kot so preprečevanje izkrivljanja konkurence, upoštevanje notranjega trga in nediskriminacija ter spoštovanje pravil STO glede domače podpore. Vključujejo tudi zahteve v zvezi s specifičnimi elementi, ki jih je treba opredeliti v načrtih SKP, na primer kaj je kmetijska površina, kmetijska dejavnost, pravi kmet in mladi kmet. V tem oddelku so opisane obveznosti v zvezi s „pogojenostjo“ (zahteve, ki jih mora vsak upravičenec do plačila na površino izpolnjevati glede dobrih kmetijskih praks, in tudi obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje EU, ter potreba po dobro delujočih storitvah kmetijskega svetovanja.

Poleg tega ta naslov predstavlja vrste intervencij, ki jih države članice lahko uporabljajo za izvajanje svojih strateških načrtov SKP. Vrste intervencij so široke kategorije intervencij, ki jih države članice lahko uporabljajo pri v svojih strateških načrtih SKP.

Naslov IV vsebuje finančne določbe. Vključuje zlasti dodeljena finančna sredstva po državah članicah in skladih ter opredeljuje prožnost za prerazporeditev dodeljenih sredstev med skladoma. Določa stopnje prispevkov za EKSRP v zvezi z javnimi odhodki v državah članicah in določa nekatera najmanjša ali največja dodeljena finančna sredstva za posebne namene.

Naslov V predstavlja pravila o strateških načrtih SKP. Navaja, katere elemente morajo države članice upoštevati pri pripravi strateškega načrta SKP in kakšna je njegova minimalna vsebina, vključno s ciljnimi vrednostmi in finančnim načrtovanjem. Ta naslov poleg tega pojasnjuje, katera pravila se uporabljajo za odobritev strateških načrtov SKP s strani Komisije in kako se ti načrti lahko spremenijo.

Naslov VI določa potrebne elemente za usklajevanje in upravljanje. Organom držav članic nalaga odgovornosti za specifične naloge, povezane s strateškimi načrti SKP. Vzpostavlja odbor za spremljanje, da bi se vključile vse zainteresirane strani. Prav tako vzpostavlja mreže, ki morajo olajšati uspešno izvajanje strateških načrtov SKP. Te mreže bodo vzpostavljene na nacionalni ravni in na ravni EU. Ta naslov vzpostavlja tudi evropsko inovacijsko partnerstvo za spodbujanje izmenjave znanja in inovacij.

Naslov VII uvaja okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pri čemer določa pravila glede tega, o čem in kdaj morajo države članice poročati o napredku pri strateških načrtih SKP, ter pravila o načinu spremljanja in ocenjevanja tega napredka. Ta naslov vsebuje zlasti pravila o dodatku za uspešnost za dobro okoljsko in podnebno uspešnost.

Naslova VIII in IX pa vsebujeta pravila o konkurenci, ki pojasnjujejo, kako se morajo uporabljati pravila o državni pomoči, in končne določbe, ki pojasnjujejo, katere uredbe se razveljavijo in kdaj se bo zadevna uredba začela uporabljati.

Horizontalna uredba SKP

V tej uredbi se predlaga ohranitev sedanje strukture SKP v okviru dveh stebrov, pri čemer letne ukrepe splošne uporabe iz stebra I dopolnjujejo ukrepi iz stebra II, ki odražajo nacionalno in regionalno specifičnost v okviru pristopa večletnega programskega načrtovanja. Vendar bo nova zasnova SKP za obdobje po letu 2020 težila k večji subsidiarnosti, da bodo lahko države članice izvedbene ukrepe iz obeh stebrov bolje prilagodile svojim razmeram in konkretnim okoliščinam kmetov. Večja subsidiarnost pomeni ponovno uravnoteženje odgovornosti pri upravljanju SKP in iskanje novega odnosa med Evropsko unijo, državami članicami in kmeti.

Na podlagi tega je sedanja horizontalna uredba SKP prilagojena novemu modelu izvajanja in odraža večjo prožnost za države članice pri izvajanju politike (v skladu z njihovimi lokalnimi potrebami), manj birokracije za upravičence in prehod na politiko, usmerjeno v smotrnost.

Za preusmeritev osredotočenosti na ravni EU s skladnosti na smotrnost je treba jasno opredeliti cilje, ki jih mora doseči politika: ti cilji bodo ponovno določeni na ravni EU. Da bi se približali bolj ciljno usmerjenemu mehanizmu politike se bo osredotočenost z zagotovil o zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij preusmerila na zagotovila o smotrnosti in spoštovanju osnovnih zahtev EU, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem ali organi upravljanja (plačilne agencije, usklajevalni organi, pristojni organi in certifikacijski organi). Ohranile se bodo trdne in zanesljive strukture upravljanja, ki so značilne za SKP.

Poleg finančnih določb horizontalna uredba SKP še naprej vsebuje določbe glede splošnih načel za preglede in kazni, preglede pogojenosti in IAKS. Zato določa pravila o financiranju, upravljavskih in kontrolnih sistemih, postopkih potrjevanja (letna finančna potrditev obračunov in letna potrditev smotrnosti) in postopku potrditve skladnosti.

Uredba vsebuje več poenostavitev. Prvič, nova letna potrditev smotrnosti odraža preusmeritev osredotočenosti s skladnosti posameznih upravičencev na smotrnost politike v državah članicah.

Poleg tega predvideva zmanjšanje števila plačilnih agencij in okrepitev vloge usklajevalnega organa in certifikacijskega organa v skladu z novim modelom izvajanja. Tako bo sistem bolj pregleden in bo predstavljal manjše breme za nacionalne uprave in Komisijo. Uveden je koncept enotnega revizijskega pristopa, ki je v skladu s finančno uredbo, in število revizij Komisije se lahko zmanjša.

Uredba o spremembi

Sporočilo o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva potrjuje tržno usmerjenost kot ključni element SKP, vendar izpostavlja tudi izzive, povezane z okoljsko trajnostnostjo in podnebnimi spremembami. Poleg tega je kmetijski sektor postavlja v središče razprave o hrani in pomislekih državljanov v zvezi s tem, pri čemer opozarja, da je „najpomembnejša naloga politike pomagati kmetom, da predvidijo spremembe prehranjevalnih navad in svojo proizvodnjo prilagodijo glede na tržne signale in povpraševanje potrošnikov“. Ker so na ravni EU določena podrobna pravila, ki lahko preprečijo potrebne prilagoditve, je reforma priložnost za uvedbo potrebnih sprememb. SKP bi morala tudi reševati pomisleke državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje.

Zato je predvideno, da se ohranijo struktura in glavne značilnosti Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati pa se spremeni omejeno število določb glede na gospodarski, okoljski in družbeni razvoj od začetka njene veljavnosti leta 2014.

Prvič, predvideno je, da se črtajo določbe v zvezi s sektorskimi intervencijami, ki so bile prej določene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, saj bodo te intervencije prihodnje SKP regulirane z [uredbo o načrtu SKP] in bodo del strateških načrtov držav članic, da se zagotovi boljša usklajenost intervencij SKP.

Drugič, zaporedni reformi politike v zvezi z vinom iz let 2008 in 2013 sta sicer na splošno dosegli svoje cilje in njun rezultat je gospodarsko dinamičen vinski sektor, vendar so se pojavili novi gospodarski, okoljski in podnebni izzivi. Zato so v uredbi predvidene številne specifične spremembe obstoječih pravil za spoprijemanje s temi izzivi.

Tretjič, v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva se poziva k povečanju privlačnosti geografskih označb za kmete in potrošnike ter olajšanju upravljanja sistema. Zato se predlaga sprememba sedanjih pravil o geografskih označbah iz štirih temeljnih aktov, da bi zagotovili preprostejši sistem geografskih označb, hitrejšo registracijo geografskih označb in učinkovitejšo odobritev sprememb specifikacij proizvodov. Cilj teh sprememb je poenostavljen sistem geografskih označb, ki bi bil bolj razumljiv potrošnikom, ki bi ga bilo lažje promovirati in ki bi zmanjšal upravne stroške upravljanja sistema.

Kar zadeva pravila za geografske označbe za vino, bi omejitev pregleda EU zahtevkov na preverjanje, ali vsebujejo očitne napake, ločitev pravil glede intelektualne lastnine od drugih zahtev, določenih v specifikaciji proizvoda, in pooblastilo držav članic za odločanje o spremembah, ki nimajo učinkov na ravni EU, racionalizirali postopke odobritve, skrajšali roke in racionalizirali vire v skladu s povezanima načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. V istem smislu je predvidena poenostavitev nekaterih specifičnih postopkov, na primer postopka ugovora, s čimer naj bi postopek odobritve postal učinkovitejši.

Pojasnitev opredelitve „zaščitene označbe porekla“ za vina bo skupinam proizvajalcev omogočila uporabo novih sort, kar je potrebno tudi kot odziv na podnebne spremembe, in omogočila ustrezno utemeljitev zahtevkov v skladu z dejanskim stanjem v vinogradništvu in enologiji. Predlaga se tudi okrepitev zaščite geografskih označb pred ponarejanjem geografskih označb na spletu in na blagu v tranzitu.

Poenostavitev, predlagano za geografske označbe vin, je treba uporabiti tudi za kmetijske proizvode in živila: tudi da bi zagotovili razumno stopnjo usklajenosti med shemami in proizvajalcem geografskih označb v tem sektorju zagotoviti koristi. Shema geografskih označb za aromatizirana vina, v kateri je le pet od 3 350 geografskih označb, ne more biti operativna in bi jo bilo treba vključiti v drugo shemo – shema kmetijskih proizvodov in živil je primerna, saj že zajema druge alkoholne pijače.

Poleg tega uredba predvideva določbe, ki v notranjo zakonodajo samo prenašajo obveznosti, ki so jih EU in njene države članice prevzele v okviru nedavnih ministrskih sklepov Svetovne trgovinske organizacije, zlasti v zvezi z izvoznimi subvencijami.

Na koncu se predlaga tudi črtanje številnih zastarelih določb, med drugim sistem regulacije proizvodnje in zahtev, ki veljajo za sektor sladkorja, ki so prenehali veljati konec tržnega leta 2016/2017.

2018/0216 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 1979 in zlasti odstavka 6 Protokola št. 4 o bombažu, priloženega Aktu,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 7 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 8 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, ki bo spodbujala modernizacijo in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence.

(2)Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.

(3)Uporaba skupnih opredelitev, določenih povsem na ravni Unije, je povzročila nekaj težav državam članicam pri upoštevanju lastnih posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne bistvene elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(4)Da bi zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijskih površin. Zaradi prilagajanja lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti dejansko opredelitev kmetijske dejavnosti.

(5)Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

(6)Sinergije med EKSRP in programom Obzorje Evropa bi morale pripomoči k temu, da EKSRP kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti rezultate na podlagi projektov, ki se financirajo iz programa Obzorje Evropa in evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželskih območjih.

(7)Da bi zagotovili pravno varnost, da je podpora plačana za kmetijsko površino, ki je kmetu na voljo in kjer se opravlja kmetijska dejavnost, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „upravičeni hektar“ z bistvenimi elementi. Da bi zlasti preprečili podvajanje zahtevkov, bi morale države članice določiti pogoje za določitev, ali je zemljišče kmetu na voljo. Glede na verjetnost občasne in začasne uporabe kmetijskih zemljišč za dejavnost, ki ni strogo kmetijska, in glede na možnosti, da nekatere nekmetijske dejavnosti prispevajo k diverzifikaciji dohodkov kmetijskih gospodarstev, bi morale države članice določiti ustrezne pogoje, da bi kot upravičene hektare vključile območja, ki se uporabljajo tudi za nekmetijske dejavnosti.

(8)Glede območij, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti uporaba semena sort konoplje z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,2 % za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi organi del opredelitve pojma „upravičeni hektar“.

(9)Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

(10)Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ z bistvenimi elementi.

(11)Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.

(12)Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

(13)Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in osnovne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].

(14)Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.

(15)V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

(16)Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

Ker mnogo podeželskih območij v Uniji trpi zaradi strukturnih težav, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v povezljivost, infrastrukturo in osnovne storitve kot tudi beg mladih, je nujno krepiti socialno-ekonomsko tkivo na teh območjih v skladu z deklaracijo iz Corka 2.0, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da Komisija na podeželska območja prinese delovna mesta in rast ter po vsem evropskem podeželju spodbuja socialno vključenost, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, ponujajo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželskih območjih. Glede tega imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva InvestEU ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželskih območjih obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

(17)SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(18)Glede na obseg reforme, ki je nujna za uresničevanje ciljev in odzivanje na pomisleke, je primerno, da se določi nov pravni okvir v eni sami uredbi, ki zajema podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter nadomešča ureditve, ki so zdaj določene v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 9 ter Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

(19)Ta uredba bi morala določiti pravila, ki veljajo za podporo Unije, ki se financira iz EKJS in EKSRP ter odobri v obliki vrst intervencij, opredeljenih v strateškem načrtu SKP, ki jih pripravijo države članice, Komisija pa jih odobri.

(20)Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami.

(21)Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].

(22)Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

(23)Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS 11 in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 12 ali Direktive Sveta 91/676/EGS 13 . Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

(24)Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

(25)Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev dohodkovne podpore, bi bilo treba zneske neposrednih plačil, ki presegajo določeno zgornjo mejo, zmanjšati, sledeči znesek pa uporabiti za nevezana neposredna plačila in prednostno za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost ali pa prenesti na EKSRP. Da bi se izognili negativnim vplivom na zaposlovanje, bi bilo treba pri uporabi mehanizma upoštevati delo.

(26)Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse prave kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti.

(27)Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic.

(28)Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

(29)Glede na navedeno potrebo po spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore malim in/ali srednjim kmetom na viden in merljiv način je treba na ravni Unije določiti posebno nevezano plačilo na hektar, tj. dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost. Da se omogoči boljša ciljna usmerjenost te dopolnilne podpore in ob priznavanju razlik v strukturi kmetij po vsej Uniji, bi države članice morale imeti možnost, da določijo različne zneske dopolnilne podpore za različne razpone hektarjev.

(30)Vzpostavitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih kmetov sta finančno zahtevna, kar bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju in ciljnem usmerjanju neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji, zato sme država članica določiti dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete. To vrsto intervencij bi bilo treba določiti, da bi mladim kmetom po začetni vzpostavitvi zagotovili dodatno dohodkovno podporo.

(31)SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za kmetijske prakse, kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

(32)Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za vezano dohodkovno podporo, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost in/ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo s težavami. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju.

(33)Zagotoviti bi bilo treba skladnost vezane dohodkovne podpore z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zlasti zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT 17 , kot velja po spremembah ločene osnovne površine EU za oljnice zaradi spremenjene sestave EU. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v ta namen z določitvijo podrobnih pravil v zvezi s tem.

(34)V skladu s cilji iz Protokola št. 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu iz leta 1979, je treba ohraniti „na kmetijsko rastlino vezano plačilo“ na upravičeni hektar, povezano z gojenjem bombaža, pa tudi podporo za medpanožne organizacije v regijah, ki proizvajajo bombaž. Ker pa so dodeljena proračunska sredstva za bombaž fiksna in se ne morejo uporabljati za druge namene ter ker izvajanje tega programa temelji na pravu Pogodb, plačilo za bombaž ne bi smelo biti del intervencij, odobrenih v strateškem načrtu SKP. Da bi zagotovili učinkovito uporabo in upravljanje na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov.

(35)Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne sektorske vrste intervencij. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije opredeliti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih sektorskih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili pogoje za neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba določiti na ravni Unije, bi morale zajemati sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja in drugih proizvodov, ki jih je treba določiti, za katere velja, da ima sprejetje sektorskih programov ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, določenih v tej uredbi.

(36)Potrebna so nacionalna finančna sredstva ali druge omejitve v obliki zgornjih vrednosti, da bi ohranili specifičnost intervencije in spodbujali programske sektorske intervencije za vino, oljčno olje in namizne oljke, hmelj in druge kmetijske proizvode, opredeljene v tej uredbi. Vendar bi se morala v sektorju sadja in zelenjave ter čebelarskem sektorju finančna pomoč Unije še naprej odobriti v skladu s pravili, določenimi v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , da se ne ogrozi doseganje dodatnih ciljev, ki so specifični za te vrste intervencij. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP uvedejo podporo za „druge sektorske intervencije“, bi se morala ustrezna dodeljena finančna sredstva odšteti od dodeljenih sredstev za vrsto intervencij v obliki neposrednih plačil zadevne države članice, da bi ostala finančno nevtralna. Kadar se država članica odloči, da ne bo izvajala sektorskih intervencij za hmelj in oljčno olje, bi bilo treba s tem povezana dodeljena sredstva za zadevno državo članico dati na voljo kot dodatna dodeljena sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil.

(37)Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(38)Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(39)Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(40)Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(41)Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

(42)Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(43)Mladi kmetje in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(44)Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade, ki se financirajo iz EKSRP. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

(45)Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti;, projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.

(46)V sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva je izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije opredeljena kot horizontalni cilj nove SKP. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilne vrste znanja in širili praktične rešitve. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako se bodo storitve svetovanja, raziskave in podeželske mreže dopolnjevale. Vsaka država članica ali po potrebi regija lahko financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pri čemer uporabi vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi.

(47)EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in sektorske vrste intervencij, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja, kot je opisano v tej uredbi. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in dejavnosti, ki jih vsak podpira, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča več prilagodljivosti in subsidiarnosti pri doseganju njihovih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

(48)Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

(49)Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti enotno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za omilitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege bi bilo treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite in najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter manjše egejske otoke.

(50)EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe, ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti številna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in naložb v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(51)Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba za podporo iz EKSRP določiti pravila o minimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Da bi kmetom zagotovili enake konkurenčne pogoje, bi bilo treba za vezano podporo v okviru neposrednih plačil določiti najvišja dodeljena sredstva. Poleg tega bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti pridelave beljakovinskih rastlin.

(52)Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(53)Prenos odgovornosti za oceno potreb in doseganje ciljnih vrednosti na države članice gre z roko v roki z večjo prožnostjo pri kombiniranju obeh vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih vrst intervencij in vrst intervencij za razvoj podeželja. To bi morala podpirati določena prožnost pri prilagajanju ustreznih nacionalnih dodeljenih sredstev. Kadar države članice ocenijo, da so predhodno dodeljena sredstva prenizka, da bi zadostovala za vse predvidene ukrepe, je določena stopnja prožnosti torej utemeljena, hkrati pa preprečuje znatna nihanja v ravni letne neposredne dohodkovne podpore v primerjavi z zneski, ki so na voljo za večletne intervencije v okviru EKSRP.

(54)Da bi povečali dodano vrednost Unije in ohranili delovanje notranjega kmetijskega trga ter prispevali k doseganju že navedenih splošnih in specifičnih ciljev, države članice odločitev v skladu s to uredbo ne bi smele sprejemati ločeno, temveč v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega bi bil pripravljen strateški načrt SKP. Pravila od zgoraj navzdol bi morala za celotno Unijo določati specifične cilje SKP, glavne vrste intervencij, okvir uspešnosti in strukturo upravljanja. Namen take razdelitve nalog je zagotoviti popolno skladnost med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rezultati.

(55)Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.

(56)Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

(57)Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP.

(58)Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(59)V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(60)Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni na podlagi nacionalnega okvira, da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(61)Ker bi morali strateški načrti SKP Komisiji omogočati, da prevzame odgovornost za upravljanje proračuna Unije, državam članicam pa zagotavljati pravno varnost glede nekaterih elementov načrta, je primerno, da načrti vsebujejo podroben opis posameznih intervencij, vključno s pogoji za upravičenost, dodeljenimi proračunskimi sredstvi, načrtovanimi izložki in stroški na enoto. Potrebna sta finančni načrt, ki vsebuje pregled vseh proračunskih vidikov za vsako intervencijo, in načrt ciljnih vrednosti.

(62)Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja strateških načrtov SKP bi morala podpora iz EKJS in EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Vsak strateški načrt SKP bi zato moral vključevati opredelitev vseh struktur upravljanja in usklajevanja strateškega načrta SKP, vključno s sistemi kontrol in kaznimi ter strukturo spremljanja in poročanja.

(63)Glede na pomen splošnega cilja modernizacije kmetijskega sektorja in njegovo horizontalno naravo je primerno, da države članice v svoj strateški načrt SKP vključijo poseben opis prispevka k temu cilju v okviru takega načrta.

(64)Glede na pomisleke v zvezi z upravnim bremenom v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v strateškem načrtu SKP posebno pozornost posvetiti tudi poenostavitvi.

(65)Glede na to, da ni primerno, da Komisija odobri informacije, ki se lahko štejejo za informacije o ozadju ali pretekle informacije ali ki so v pristojnosti držav članic, bi bilo treba nekatere informacije zagotoviti v obliki prilog k strateškemu načrtu SKP.

(66)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba izvesti ocenjevanje skladov na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov skladov na terenu.

(67)Odobritev strateškega načrta SKP s strani Komisije je ključni korak za zagotovitev, da se politika izvaja v skladu s skupnimi cilji. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morala Komisija državam članicam zagotoviti ustrezne smernice za predložitev utemeljitve koherentnih in ambicioznih intervencij.

(68)Zagotoviti je treba možnost, da se strateški načrti SKP načrtujejo in revidirajo v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(69)Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Njegove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organ upravljanja bi moral imeti možnost, da del svojih nalog prenese na drug organ, pri čemer ostane odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

(70)Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.

(71)EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.

(72)Če je državam članicam omogočena večja prožnost in subsidiarnost glede oblikovanja intervencij, so omrežja ključno orodje za spodbujanje in usmerjanje politike ter zagotavljanje ustrezne pozornosti in zmogljivosti v državah članicah. Enotno omrežje bi moralo zagotoviti boljšo usklajenost med dejavnostmi mrežnega povezovanja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Evropska in nacionalna mreža SKP nadomešča obstoječo Evropsko mrežo za razvoj podeželja, omrežja evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost ter nacionalne mreže za podeželje v obliki platforme, ki zagotavlja večjo izmenjavo znanja, da bi se zajeli rezultati in dodana vrednost politike na evropski ravni, zlasti politike programa Obzorja Evropa. V istem kontekstu izboljšanja izmenjave znanja in inovacij se ustanovi evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, ki izvaja interaktivni inovacijski model v skladu z metodologijo iz te uredbe.

(73)Pri vsakem strateškem načrtu SKP bi bilo treba redno spremljati njegovo izvajanje in napredek pri doseganju opredeljenih ciljnih vrednosti. Takšen okvir spremljanja in ocenjevanja smotrnosti SKP bi bilo treba vzpostaviti z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike.

(74)Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

(75)Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(76)Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Od držav članic se torej lahko zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Poleg tega se kot del spodbujevalnega mehanizma, ki temelji na dodeljevanju dodatka za uspešnost, določi splošen dodatek za uspešnost, ki naj bi spodbujal uspešnost na področju okoljskih in podnebnih ukrepov.

(77)Države članice bi morale biti v skladu z načelom deljenega upravljanja odgovorne za ocenjevanje svojih strateških načrtov, medtem ko je Komisija pristojna za povzetke predhodnih ocen držav članic na ravni Unije in za naknadne ocene na ravni Unije.

(78)Za uporabo te uredbe ter spremljanje, analiziranje in upravljanje finančnih pravic je potrebno uradno obveščanje s strani držav članic. Da bi zagotovili pravilno uporabo pravil, določenih v tej uredbi, in poskrbeli, da bi bila taka uradna obvestila hitra, učinkovita, natančna, stroškovno učinkovita in v skladu z varstvom osebnih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov ter glede nadaljnjih pravil o naravi in vrsti informacij, ki jih je treba sporočiti, kategorijah podatkov, ki jih je treba obdelati, in najdaljšem obdobju hrambe, pravicah do dostopa do informacij ali informacijskih sistemov in pogojih objave teh informacij.

(79)Za podporo vrst intervencij na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabiti člene 107, 108 in 109 PDEU. Vendar pa se zaradi posebnosti kmetijskega sektorja navedene določbe PDEU ne bi smele uporabljati za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in vrste intervencij za razvoj podeželja za operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU ter se izvajajo na podlagi te uredbe in v skladu z njo, ali za plačila držav članic, namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja vrst intervencij za razvoj podeželja, ki se jim odobri podpora Unije in spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU.

(80)Kmetje se vse pogosteje soočajo s tveganjem nestabilnosti dohodkov, deloma zaradi tržne izpostavljenosti, deloma zaradi skrajnih vremenskih dogodkov ter pogostih sanitarnih in fitosanitarnih kriz, ki vplivajo na živino in kmetijska sredstva Unije. Za omilitev učinkov nestabilnosti dohodkov s spodbujanjem kmetov, da varčujejo v dobrih letih, da bi lahko lažje prestali slaba, bi bilo treba nacionalne davčne ukrepe, pri katerih se osnova za dohodnino za kmete izračuna na osnovi večletnega obdobja, izvzeti iz uporabe pravil o državni pomoči.

(81)Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Zagotoviti bi bilo treba tudi njihovo anonimnost in jih zbrati pri obdelovanju za namene spremljanja in ocenjevanja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 19 ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(82)Da bi lahko dopolnili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 21 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(83)Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, pravili o vsebini izjave in zahtevah za aktiviranje plačilnih pravic; dodatnimi pravili o ekoshemah; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

(84)Da bi zagotovili, da sektorske vrste intervencij prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in preprečevanje neenake ali nepravične konkurence, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z merili za odobritev medpanožnih organizacij in pravili, ki urejajo razmere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje teh meril in obveznosti za proizvajalce; pravili za pravilno delovanje sektorskih vrst intervencij, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter najvišjo raven finančne pomoči Unije za umike s trga; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev vinogradov kot tudi pravili, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn. Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij.

(85)Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s podporo za upravljavske obveznosti, naložbe in sodelovanje.

(86)Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in pravili glede vsebine strateškega načrta SKP.

(87)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter ureditvami za zagotavljanje usklajenega pristopa pri določanju dodelitve dodatka za uspešnost državam članicam. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 22 .

(88)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar je to v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z reševanjem specifičnih problemov ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja sistema neposrednih plačil v izjemnih okoliščinah potrebno. Da bi rešili nujne težave, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah, ter obenem zagotovili neprekinjeno delovanje sistema neposrednih plačil, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar v ustrezno utemeljenih primerih izjemne okoliščine vplivajo na odobritev podpore in ogrožajo učinkovito izvajanje plačil v okviru shem podpore iz te uredbe.

(89)Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 in Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, razen kadar se izrecno navedejo nekatere njihove določbe.

(90)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi razlik med posameznimi podeželskimi območji in omejenih finančnih sredstev držav članic lažje dosežejo na ravni Unije prek večletnega jamstva financiranja Unije in z osredotočanjem na jasno opredeljene prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(91)Uredbi (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 bi zato bilo treba razveljaviti.

(92)Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditev, določenih v uredbah (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013, na ureditve, določene v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v zvezi z ukrepi za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev.

(93)Da bi zagotovili pravno varnost in kontinuiteto, bi se morale do 1. januarja 2021 še naprej uporabljati posebne določbe za Hrvaško glede postopne uvedbe neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v okviru mehanizma za postopno uvajanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE, VELJAVNE DOLOČBE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa pravila o:

(a)splošnih in specifičnih ciljih, ki jih je treba uresničiti s podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ter z njimi povezanih kazalnikih;

(b)vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;

(c)strateških načrtih SKP, ki jih države članice pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;

(d)usklajevanju in upravljanju ter tudi spremljanju, poročanju in ocenjevanju.

2.Ta uredba se uporablja za podporo Unije, ki se financira iz EKJS in EKSRP, za intervencije, določene v strateškem načrtu SKP, ki ga pripravijo države članice in odobri Komisija ter ki zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Člen 2
Veljavne določbe

1.Za podporo, ki se zagotovi na podlagi te uredbe, se uporabijo Uredba (EU) [HZU] Evropskega parlamenta in Sveta 25 ter določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe.

2.Za podporo, ki se financira iz EKSRP na podlagi te uredbe, se uporabijo poglavje III naslova II, poglavje II naslova III ter člena 41 in 43 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

Člen 3
Opredelitev pojmov

Za namene odobritve podpore Unije na podlagi te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost, kot so jo opredelile države članice;

(b)„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;

(c)„intervencija“ pomeni instrument podpore s sklopom pogojev za upravičenost, kot jih določijo države članice v strateških načrtih SKP na podlagi vrst intervencij, določenih v tej uredbi;

(d)„stopnja podpore“ pomeni stopnjo javnega prispevka k operaciji. V primeru finančnih instrumentov se nanaša na bruto ekvivalent nepovratnih sredstev podpore, kot je opredeljen v členu 2(20) Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 27 ;

(e)„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(f)„operacija“ pomeni:

(i)projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbrane v okviru zadevnih programov;

(ii)v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(g)„posredniški organ“ pomeni katero koli osebo javnega ali zasebnega prava, ki deluje pod pristojnostjo organa upravljanja ali izvaja naloge v imenu tega organa;

(h)v primeru vrst intervencij za razvoj podeželja „upravičenec“ pomeni:

(i)osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

(ii)v okviru shem državne pomoči organ, ki prejme pomoč;

(iii)v okviru finančnih instrumentov organ, ki upravlja holdinški sklad ali, kadar struktura holdinškega sklada ne obstaja, organ, ki upravlja posebni sklad ali, kadar organ upravljanja upravlja finančni instrument, organ upravljanja;

(i)„ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

(j)„mejniki“ pomenijo vmesne ciljne vrednosti, ki jih je kadar koli med obdobjem trajanja strateškega načrta SKP treba doseči v zvezi s kazalniki, vključenimi v specifičen cilj.

Člen 4
Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP

1.Države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotovijo opredelitev pojmov kmetijska dejavnost, kmetijska površina, upravičeni hektar, pravi kmet in mladi kmet:

(a)„kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo, ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;

(b)„kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja. Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(i)„orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 28 , členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 29 , členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(ii)„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;

(iii)„trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme;

(c)„upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva:

(i)ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in ki je na voljo kmetu. Kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi razlogi, lahko upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;

(ii)ki je bila upravičena do plačil v skladu pododdelkom 2 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki:

ne ustreza več opredelitvi pojma „upravičeni hektar“ iz točke (a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zaradi izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali Direktive 2000/60/ES;

je v obdobju trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta pogozdena v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, členom 43 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali na podlagi nacionalne sheme, katere pogoji so skladni s členom 43(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1698/2005, členom 22 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členoma 65 in 67 te uredbe;

je v času trajanja zadevne obveznosti posameznega kmeta pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, členom 39 Uredbe (ES) št. 1698/2005, členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe.

Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, se šteje, da so upravičeni hektarji le, če vsebnost tetrahidrokanabinola pri uporabljenih sortah ne presega 0,2 %;

(d)„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;

(e) pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:

(i)najvišjo starostno mejo, ki ne sme presegati 40 let;

(ii)pogoj, da mora biti „vodja kmetijskega gospodarstva“;

(iii)ustrezno usposabljanje in/ali potrebne spretnosti.

2.Zaradi ohranjanja javnega zdravja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o pogojevanju odobritve plačil z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje ter o postopku za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola iz točke (c) odstavka 1.

NASLOV II
CILJI IN KAZALNIKI

Člen 5
Splošni cilji

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

(a)spodbujanje pametnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(b)krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(c)krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.

Člen 6
Specifični cilji

1.Splošne cilje se bo poskušalo uresničiti z izpolnitvijo naslednjih specifičnih ciljev:

(a)podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(b)krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(c)izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

(d)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

(e)spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(f)prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(g)privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

(h)spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

(i)izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali.

2.Države članice pri uresničevanju specifičnih ciljev zagotovijo poenostavitev in uspešnost podpore SKP.

Člen 7
Kazalniki

1.Doseganje ciljev iz člena 5 in člena 6(1) se oceni na podlagi skupnih kazalnikov, povezanih z izložki, rezultati in učinki. Sklop skupnih kazalnikov vključuje:

(a)kazalnike izložkov, ki se nanašajo na dosežene izložke podprtih intervencij;

(b)kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, lahko zajemajo intervencije, vključene v zadevne nacionalne instrumente načrtovanja na področju okolja in podnebja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

(c)kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru SKP in strateških načrtov SKP.

Skupni kazalniki izložkov, rezultatov in učinkov so določeni v Prilogi I.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge I zaradi prilagoditve skupnih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinkov, da bi se upoštevale izkušnje pri njihovi uporabi in po potrebi dodali novi kazalniki.

NASLOV III
SKUPNE ZAHTEVE IN VRSTE INTERVENCIJ

POGLAVJE I
SKUPNE ZAHTEVE

Oddelek 1
Splošna načela

Člen 8
Izbira intervencij

Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Člen 9
Splošna načela

Države članice zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Člen 10
Domača podpora STO

1.Države članice zagotovijo, da intervencije, ki temeljijo na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, vključno z opredelitvami pojmov iz člena 3 in opredelitvami pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP, iz člena 4, upoštevajo določbe odstavka 1 Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu.

Te intervencije upoštevajo tudi določbe dodatnega odstavka Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi. Za intervencije, ki spadajo v vrste intervencij razen osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost, dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete ter shem za podnebje in okolje, se lahko namesto tega upošteva drug odstavek Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu, če je to utemeljeno v strateškem načrtu SKP.

2.Države članice zagotovijo, da intervencije v obliki na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž iz pododdelka 2 oddelka 3 poglavja II tega naslova upoštevajo določbe člena 6(5) Sporazuma STO o kmetijstvu.

Oddelek 2
Pogojenost

Člen 11
Načelo in področje uporabe

1.Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

(a)podnebje in okolje;

(b)javno zdravje ter zdravje živali in rastlin;

(c)dobrobit živali.

2.Pravila o upravnih kaznih, ki se vključijo v strateški načrt SKP, upoštevajo zahteve iz poglavja IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU].

3.Pravni akti iz Priloge III v zvezi s predpisanimi zahtevami ravnanja se uporabljajo v veljavni različici, v primeru direktiv pa v obliki, kot so bile prenesene v državah članicah.

4.Za namene tega oddelka „predpisana zahteva ravnanja“ pomeni vsako posamezno predpisano zahtevo ravnanja v skladu s pravom Unije, navedeno v Prilogi III, v okviru danega pravnega akta, ki se po vsebini razlikuje od vseh drugih zahtev istega akta.

Člen 12
Obveznosti držav članic v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji

1.Države članice zagotovijo, da se vse kmetijske površine, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice v skladu z glavnim ciljem standardov iz Priloge III na nacionalni ali regionalni ravni določijo minimalne standarde za upravičence za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, pri čemer upoštevajo posebne značilnosti zadevnih površin, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječimi sistemi kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, načini kmetovanja ter strukturami kmetijskih gospodarstev.

2.V zvezi z glavnimi cilji iz Priloge III lahko države članice poleg standardov, ki so v navedeni prilogi določeni za navedene glavne cilje, predpišejo dodatne standarde. Vendar države članice ne smejo opredeliti minimalnih standardov za glavne cilje, ki niso glavni cilji iz Priloge III.

3.Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, referenčnega leta in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila.

Oddelek 3
Storitve kmetijskega svetovanja

Člen 13
Storitve kmetijskega svetovanja

1.Države članice v strateški načrt SKP vključijo sistem za zagotavljanje storitev svetovanja kmetom in drugim upravičencem do podpore SKP glede upravljanja z zemljišči in upravljanja s kmetijskimi gospodarstvi (v nadaljnjem besedilu: storitve kmetijskega svetovanja).

2.Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij. Vključene so v povezane storitve kmetijskih svetovalcev, raziskovalcev ter organizacij kmetov in drugih zainteresiranih strani, ki tvorijo sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).

3.Države članice zagotovijo, da je kmetijsko svetovanje nepristransko in da svetovalci niso v navzkrižju interesov.

4.Storitve kmetijskega svetovanja zajemajo najmanj:

(a)vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti in s pogoji za programe podpore, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;

(b)zahteve, kot jih opredelijo države članice, za izvajanje Direktive 2000/60/ES, Direktive 92/43/EGS , Direktive 2009/147/ES, Direktive 2008/50/ES, Direktive (EU) 2016/2284, Uredbe (EU) 2016/2031, Uredbe (EU) 2016/429, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ter Direktive 2009/128/ES;

(c)kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj odpornosti proti antimikrobikom, kot je določeno v sporočilu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom 31 ;

(d)obvladovanje tveganj iz člena 70;

(e)podporo za inovacije, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114;

(f)razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželskih območjih, kot je navedeno v členu 102(b).

POGLAVJE II
VRSTE INTERVENCIJ V OBLIKI NEPOSREDNIH PLAČIL

Oddelek 1
Vrste intervencij in zmanjšanje

Člen 14
Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

5.Vrste intervencij v okviru tega poglavja so lahko v obliki nevezanih in vezanih neposrednih plačil.

6.Nevezana neposredna plačila so naslednja:

(a)osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost;

(b)dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost;

(c)dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete;

(d)sheme za podnebje in okolje.

7.Vezana neposredna plačila so naslednja:

(a)vezana dohodkovna podpora;

(b)na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž.

Člen 15
Zmanjšanje plačil

1.Države članice zmanjšajo znesek neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobri kmetu za določeno koledarsko leto in presega 60 000 EUR, na naslednji način:

(a)za vsaj 25 % za tranšo od 60 000 EUR do 75 000 EUR;

(b)za vsaj 50 % za tranšo od 75 000 EUR do 90 000 EUR;

(c)za vsaj 75 % za tranšo od 90 000 EUR do 100 000 EUR;

(d)za 100 % za znesek, ki presega 100 000 EUR.

2.Države članice pred uporabo odstavka 1 od zneska neposrednih plačil, ki se v skladu s tem poglavjem odobrijo kmetu za določeno koledarsko leto, odštejejo:

(a)plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev, ter

(b)enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja.

Države članice za izračun zneskov iz točk (a) in (b) uporabijo povprečne standardne plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo na nacionalni ali regionalni ravni, pomnožene s številom letnih delovnih enot, ki jih prijavi zadevni kmet.

3.Ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil se uporabi predvsem za financiranje dopolnilne prerazporeditvene dohodkovne podpore za trajnostnost in šele nato za financiranje drugih intervencij v obliki nevezanih neposrednih plačil.

Poleg tega lahko države članice celotni rezultat ali njegov del s pomočjo prerazporeditve uporabijo za financiranje vrst intervencij v okviru EKSRP, kot je določeno v poglavju IV. Taka prerazporeditev v EKSRP je del finančnih preglednic strateškega načrta SKP in se v skladu s členom 90 lahko ponovno pregleda leta 2023. Zanjo ne veljajo najviše mejne vrednosti za prerazporeditev sredstev iz EKJS v EKSRP, določene v skladu s členom 90.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem.

Oddelek 2
Nevezana neposredna plačila

Pododdelek 1
Splošne določbe

 Člen 16
Minimalne zahteve za prejemanje nevezanih neposrednih plačil

1.Države članice odobrijo nevezana neposredna plačila v skladu s pogoji, ki so določeni v tem oddelku in podrobneje opredeljeni v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice določijo prag za površino in nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, katerih upravičena površina kmetijskega gospodarstva, za katero se nevezana neposredna plačila uveljavljajo, presega ta prag za površino.

Pri določitvi praga za površino si države članice prizadevajo zagotoviti, da se lahko nevezana neposredna plačila odobrijo samo pravim kmetom, če:

(a)upravljanje ustreznih plačil ne povzroča prevelikega upravnega bremena in

(b)ustrezni zneski dejansko prispevajo k ciljem iz člena 6(1), h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila.

3.Zadevne države članice se lahko odločijo, da odstavka 1 ne bodo uporabile v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih.

Pododdelek 2
Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost

Člen 17
Splošna pravila

1.Države članice zagotovijo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: osnovna dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice osnovno dohodkovno podporo zagotovijo v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.

3.Brez poseganja v člene od 19 do 24 se osnovna dohodkovna podpora dodeli za vsak upravičeni hektar, ki ga prijavi pravi kmet.

Člen 18
Znesek podpore na hektar

1.Pomoč se izplača kot enoten znesek na hektar, razen če se države članice odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 19.

2.Države članice se lahko odločijo razlikovati znesek osnovne dohodkovne podpore na hektar med različnimi skupinami ozemelj, ki se soočajo s podobnimi družbenogospodarskimi ali agronomskimi razmerami.

Člen 19
Plačilne pravice

1.Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz oddelka 1 poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, se lahko odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo odobrile na podlagi plačilnih pravic v skladu s členi od 20 do 24 te uredbe.

2.Kadar se države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila iz oddelka 1 poglavja I naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, odločijo, da osnovne dohodkovne podpore ne bodo odobrile na podlagi plačilnih pravic, plačilne pravice, ki so bile dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, prenehajo veljati 31. decembra 2020.

Člen 20
Vrednost plačilnih pravic in konvergenca

1.Države članice določijo vrednost na enoto plačilnih pravic pred konvergenco v skladu s tem členom, tako da vrednost plačilnih pravic sorazmerno prilagodijo glede na njihovo vrednost, kot je določena v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 za leto zahtevka 2020, in s tem povezana plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, kot je določeno v poglavju III naslova III navedene uredbe za leto zahtevka 2020.

2.Države članice se lahko odločijo razlikovati vrednost plačilnih pravic v skladu s členom 18(2).

3.Države članice najpozneje do leta zahtevka 2026 določijo najvišjo vrednost plačilnih pravic za vsako državo članico ali skupino ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2).

4.Kadar vrednost plačilnih pravic, kakor je določena v skladu z odstavkom 1, znotraj države članice ali skupine ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2), ni enotna, države članice konvergenco vrednosti plačilnih pravic v smeri enotne vrednosti na enoto zagotovijo najpozneje do leta zahtevka 2026.

5.Države članice za namene odstavka 4 zagotovijo, da najpozneje za leto zahtevka 2026 vrednost vseh plačilnih pravic znaša najmanj 75 % povprečnega načrtovanega zneska na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

6.Države članice povečanje vrednosti plačilnih pravic, ki je potrebno za skladnost z odstavkoma 4 in 5, financirajo z uporabo morebitnega rezultata, ki izhaja iz uporabe odstavka 3, ter po potrebi z zmanjšanjem razlike med vrednostjo na enoto plačilnih pravic, določeno v skladu z odstavkom 1, in povprečnim načrtovanim zneskom na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

Države članice se lahko odločijo, da zmanjšanje uporabijo za vse ali del plačilnih pravic z vrednostjo, določeno v skladu z odstavkom 1, ki presega povprečni načrtovani znesek na enoto za osnovno dohodkovno podporo za leto zahtevka 2026, kot je določeno v strateškem načrtu SKP, ki je bil za državo članico ali ozemlja, opredeljena v skladu s členom 18(2), predložen v skladu s členom 106(1).

7.Zmanjšanja iz odstavka 6 temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Brez poseganja v minimalni odstotek, določen v skladu z odstavkom 5, lahko ta merila vključujejo določitev največjega zmanjšanja, ki ne sme biti manjše od 30 %.

Člen 21
Aktiviranje plačilnih pravic

1.Države članice pravim kmetom, ki imajo lastniške ali zakupljene plačilne pravice, ob uveljavljanju navedenih plačilnih pravic odobrijo osnovno dohodkovno podporo. Države članice zagotovijo, da za namene aktiviranja plačilnih pravic pravi kmetje prijavijo upravičene hektare za vsako plačilno pravico.

2.Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice, tudi v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja, aktivirajo le v državi članici ali znotraj skupine območij, opredeljenih v skladu s členom 18(2), v kateri so bile dodeljene.

3.Države članice zagotovijo, da aktivirane plačilne pravice dajejo pravico do plačila na podlagi tam določenega zneska.

Člen 22
Rezerve za plačilne pravice

1.Vsaka država članica, ki se odloči odobriti osnovno dohodkovno podporo na podlagi plačilnih pravic, upravlja nacionalno rezervo.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice, kadar se odločijo razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 18(2), odločijo, da bodo imele rezervo za vsako skupino ozemelj, opredeljenih v skladu z navedenim členom.

3.Države članice zagotovijo, da se plačilne pravice iz rezerve dodelijo le pravim kmetom.

4.Države članice svojo rezervo uporabijo za prednostno dodelitev plačilnih pravic naslednjim kmetom:

(a)mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo;

(b)kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva ter ki imajo ustrezno usposabljanje ali pridobljena potrebna znanja in spretnosti, kot jih opredelijo države članice za mlade kmete.

5.Države članice dodelijo plačilne pravice ali povečajo vrednost obstoječih plačilnih pravic za prave kmete, ki so upravičeni na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice. Države članice zagotovijo, da navedeni pravi kmetje prejmejo število in vrednost plačilnih pravic, kot sta določena v navedeni odločitvi ali aktu, na datum, ki ga določi država članica.

6.Države članice zagotovijo, da se rezerva dopolni z linearnim zmanjšanjem vrednosti vseh plačilnih pravic, kadar rezerva ne zadostuje za dodelitev plačilnih pravic v skladu z odstavkoma 4 in 5.

7.Države članice lahko določijo dodatna pravila za uporabo rezerve in primere, ki bi sprožili njeno dopolnitev z linearnim zmanjšanjem vrednosti vseh plačilnih pravic.

8.Države članice vrednost novih plačilnih pravic, dodeljenih iz rezerve, določijo na nacionalni povprečni vrednosti plačilnih pravic v letu dodelitve ali na povprečni vrednosti plačilnih pravic za vsako skupino območij, opredeljenih v skladu s členom 18(2), v letu dodelitve.

9.Države članice se lahko odločijo, da bodo vrednost obstoječih plačilnih pravic povečale do nacionalne povprečne vrednosti v letu dodelitve ali do povprečne vrednosti za vsako skupino ozemelj, opredeljenih v skladu s členom 18(2), v letu dodelitve.

Člen 23
Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)vzpostavitvi rezerve;

(b)dostopu do rezerve;

(c)vsebini prijave in zahtevah za aktiviranje plačilnih pravic.

Člen 24
Prerazporeditev plačilnih pravic

1.Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete.

2.Kadar se države članice odločijo razlikovati osnovno dohodkovno podporo v skladu s členom 18(2), se plačilne pravice prerazporedijo le znotraj skupine ozemelj, na katerih so bile dodeljene.

Člen 25
Plačilo pavšalnega zneska za male kmete

Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Pododdelek 3
Dopolnilna dohodkovna podpora

Člen 26
Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

1.Države članice zagotovijo dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost (v nadaljnjem besedilu: prerazporeditvena dohodkovna podpora) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice zagotovijo prerazporeditev podpore z večjih na manjše ali srednje velike kmetije z določitvijo prerazporeditvene dohodkovne podpore v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom, ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

3.Države članice določijo znesek na hektar ali različne zneske za različne razpone hektarov ter tudi največje število hektarov na kmeta, za katero se izplača prerazporeditvena dohodkovna podpora.

4.Načrtovani znesek na hektar za dano leto zahtevka ne presega nacionalnega povprečnega zneska neposrednih plačil na hektar za navedeno leto zahtevka.

5.Nacionalni povprečni znesek neposrednih plačil na hektar se opredeli kot razmerje med nacionalno zgornjo mejo za neposredna plačila za dano leto zahtevka, kot je določena v Prilogi IV, in skupnimi načrtovanimi izložki za osnovno dohodkovno podporo za navedeno leto zahtevka, izraženo v številu hektarov.

Člen 27
Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

1.Države članice lahko zagotovijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Kot del obveznosti, da prispevajo k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih“ iz točke (g) člena 6(1) ter da v skladu s členom 86(4) za ta cilj namenijo vsaj 2 % svojih sredstev za neposredna plačila, lahko države članice določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo ter ki so upravičeni do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore iz člena 17.

3.Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete ima obliko letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar.

Pododdelek 4
Sheme za podnebje in okolje

Člen 28
Sheme za podnebje in okolje

1.Države članice zagotovijo podporo za prostovoljne sheme za podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: ekosheme) v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice na podlagi tovrstne intervencije podprejo prave kmete, ki prevzamejo obveznosti, da bodo na upravičenih hektarih uporabljali kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

3.Države članice pripravijo seznam kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

4.Te prakse so zasnovane tako, da izpolnjujejo enega ali več specifičnih ciljev, povezanih z okoljem in podnebjem, iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

5.V okviru tovrstnih intervencij države članice določijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

(a)presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja I tega naslova;

(b)presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s točko (a) člena 4(1);

(d)se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 65.

6.Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

(a)plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2 tega oddelka, ali

(b)plačila upravičencem za nadomestilo celotnih ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi obveznosti, kot je določeno v skladu s členom 65.

7.Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 65.

8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z dodatnimi pravili o ekoshemah.

Oddelek 3
Vezana neposredna plačila

Pododdelek 1
Vezana dohodkovna podpora

Člen 29
Splošna pravila

1.Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo pravim kmetom v skladu s pogoji iz tega pododdelka in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Intervencije držav članic pomagajo sektorjem in proizvodnjam, ki prejemajo podporo, ali posebnim vrstam kmetovanja v njih, kot so navedene v členu 30, z obravnavanjem težave ali težav, s katerimi se soočajo, in sicer z izboljšanjem njihove konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti.

3.Vezana dohodkovna podpora ima obliko letnega plačila na hektar ali žival.

Člen 30
Področje uporabe

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine.

Člen 31
Upravičenost

1.Države članice lahko odobrijo vezano dohodkovno podporo v obliki plačila na hektar samo za površine, ki so jih opredelile kot upravičene hektare.

2.Kadar vezana dohodkovna podpora zadeva govedo ali ovce in koze, države članice kot pogoje za upravičenost do podpore opredelijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta 32 oziroma Uredbo Sveta (ES) št. 21/2004 33 . Vendar se brez poseganja v druge veljavne pogoje za upravičenost govedo ali ovce in koze štejejo za upravičene do podpore, če so zahteve glede identifikacije in registracije izpolnjene do določenega datuma v zadevnem letu zahtevka, ki ga določijo države članice.

Člen 32
Ukrepi za preprečitev, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe v zvezi z ukrepi za preprečitev, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju. Ti delegirani akti lahko državam članicam omogočijo, da odločijo, da se vezana dohodkovna podpora lahko izplačuje še do leta 2027 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila taka podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.

Člen 33
Izvajanje memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike

1.Kadar intervencija v obliki vezane dohodkovne podpore zadeva nekatere ali vse oljnice iz Priloge k memorandumu o soglasju o oljnicah, sklenjenem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike 34 , skupna površina za podporo na podlagi načrtovanih izložkov, vključenih v strateške načrte SKP zadevnih držav članic, zaradi zagotavljanja skladnosti z mednarodnimi obveznostmi ne presega največje površine za podporo za celotno Unijo.

Komisija najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe sprejme izvedbene akte, ki določajo okvirno referenčno površino za podporo za vsako državo članico, izračunano na podlagi deleža vsake države članice v povprečni obdelovalni površini v Uniji v petih letih pred letom začetka veljavnosti te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

2.Vsaka država članica, ki namerava odobriti vezano dohodkovno podporo za oljnice, na katere se nanaša memorandum o soglasju iz odstavka 1, zadevne načrtovane izložke v obliki hektarov navede v svojem predlogu strateškega načrta SKP iz člena 106(1).

Če je po priglasitvi vseh načrtovanih izložkov držav članic največja površina za podporo za celotno Unijo presežena, Komisija za vsako državo članico, ki je priglasila presežek v primerjavi s svojo referenčno površino, izračuna koeficient zmanjšanja, ki je sorazmeren presežku njenih načrtovanih izložkov. Posledica tega je prilagoditev največje površine za podporo za celotno Unijo iz odstavka 1. Vsaka zadevna država članica je o tem koeficientu zmanjšanja obveščena v pripombah Komisije glede strateškega načrta SKP v skladu s členom 106(3). Koeficient zmanjšanja za vsako državo članico se določi v izvedbenem aktu, s katerim Komisija odobri strateški načrt SKP, kot je navedeno v členu 106(6).

Države članice svoje površine za pomoč po datumu iz člena 106(1) ne spreminjajo na lastno pobudo.

3.Kadar nameravajo države članice povečati svoje načrtovane izložke iz odstavka 1, kot jih je odobrila Komisija v strateških načrtih SKP, Komisijo o spremenjenih načrtovanih izložkih obvestijo v obliki zahtevka za spremembo strateških načrtov SKP v skladu s členom 107 pred 1. januarjem v letu, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

Da se največja površina za podporo za celotno Unijo iz odstavka 1 ne bi presegla, Komisija po potrebi revidira koeficiente zmanjšanja iz navedenega odstavka za vse države članice, ki so v svojih strateških načrtih SKP presegle svojo referenčno površino.

Komisija zadevne države članice o reviziji koeficienta zmanjšanja obvesti pred 1. februarjem v letu, ki je pred zadevnim letom zahtevka.

Vsaka zadevna država članica ustrezen zahtevek za spremembo svojega strateškega načrta SKP z revidiranim koeficientom zmanjšanja iz drugega pododstavka predloži pred 1. aprilom v letu, ki je pred zadevnim letom zahtevka. Revidirani koeficient zmanjšanja se določi v izvedbenem aktu, s katerim se odobri sprememba strateškega načrta SKP, kot je navedeno v členu 107(8).

4.V zvezi z oljnicami, na katere se nanaša memorandum o soglasju iz prvega pododstavka odstavka 1, države članice Komisijo v letnih poročilih o smotrnosti iz člena 121 obvestijo o skupnem številu hektarov, za katere je bila podpora dejansko plačana.

Pododdelek 2
Na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž

Člen 34
Področje uporabe

Države članice na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž odobrijo pravim kmetom, ki pridelujejo bombaž iz oznake KN 5201 00, v skladu s pogoji iz tega pododdelka.

Člen 35
Splošna pravila

1.Na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Površina je upravičena le, če se nahaja na kmetijskem zemljišču, na katerem je država članica odobrila pridelavo bombaža in ki je posajeno s sortami, ki jih je odobrila država članica, in dejansko požeto pod normalnimi pogoji rasti.

2.Na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž se izplača za bombaž neoporečne, čiste in prodajne kakovosti.

3.Države članice odobrijo zemljišče in sorte iz odstavka 1 v skladu s pravili in pogoji, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 4.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o postopku odobritve zemljišč in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in uradnem obveščanju pridelovalcev v zvezi s to odobritvijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 36
Osnovne površine, fiksni donosi in referenčni zneski

1.Nacionalne osnovne površine so:

Bolgarija: 3 342 ha,

Grčija: 250 000 ha,

Španija: 48 000 ha,

Portugalska: 360 ha.

2.Fiksni donosi v referenčnem obdobju so:

Bolgarija: 1,2 tone/ha,

Grčija: 3,2 tone/ha,

Španija: 3,5 tone/ha,

Portugalska: 2,2 tone/ha.

3.Znesek na kmetijsko rastlino vezanega plačila na hektar upravičene površine se izračuna tako, da se donosi iz odstavka 2 pomnožijo z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: 624,11 EUR,

Grčija: 225,04 EUR,

Španija: 348,03 EUR,

Portugalska: 219,09 EUR.

4.Če upravičena pridelovalna površina za bombaž v dani državi članici in v danem letu preseže osnovno površino, določeno v odstavku 1, se znesek iz odstavka 3 za to državo članico zmanjša sorazmerno s prekoračenjem osnovne površine.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o pogojih za odobritev na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž, zahtevah glede upravičenosti in agronomskih praksah.

6.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila o izračunu zmanjšanja iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 37
Odobrene medpanožne organizacije

1.V tem pododdelku „odobrena medpanožna organizacija“ pomeni pravni subjekt, ki ga sestavljajo kmetje, ki pridelujejo bombaž, in vsaj en obrat za odzrnjevanje bombaža, v katerem se izvajajo dejavnosti, kot so:

(a)pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja bombaža na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami;

(b)priprava standardnih oblik pogodbe, usklajenih s pravili Unije;

(c)usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti kar zadeva kakovost in varstvo potrošnikov;

(d)posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(e)razvijanje tržnih strategij za promocijo bombaža prek shem za potrjevanje kakovosti.

2.Država članica, v kateri imajo obrati za odzrnjevanje bombaža sedež, odobri medpanožne organizacije, ki izpolnjujejo merila, ki se določijo v skladu z odstavkom 3.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o:

(a)merilih za odobritev medpanožnih organizacij;

(b)obveznostih proizvajalcev;

(c)primerih, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril iz točke (a).

Člen 38
Odobritev plačila

1.Na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž se kmetom odobri na upravičeni hektar v skladu s členom 36.

2.Za kmete, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, se na kmetijsko rastlino vezano plačilo za bombaž na upravičeni hektar v okviru osnovne površine iz člena 36(1) poveča za znesek 2 EUR.

POGLAVJE III
SEKTORSKE VRSTE INTERVENCIJ

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 39
Področje uporabe

To poglavje določa pravila v zvezi z vrstami intervencij v naslednjih sektorjih:

(a)sektor sadja in zelenjave iz točke (i) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)sektor čebelarskih proizvodov iz točke (v) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)vinski sektor iz točke (l) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(d)sektor hmelja iz točke (f) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)sektor oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (g) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(f)drugi sektorji iz točk od (a) do (h), (k), (m), od (o) do (t) in (w) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 40
Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij

1.Sektorske vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave iz točke (a) člena 39 in v sektorju čebelarskih proizvodov iz točke (b) člena 39 so za vsako državo članico obvezne.

2.Sektorske vrste intervencij v vinskem sektorju iz točke (c) člena 39 so obvezne za države članice, navedene v Prilogi V.

3.Države članice se v svojem strateškem načrtu SKP lahko odločijo za izvajanje sektorskih vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 39.

4.Država članica iz člena 82(3) lahko izvaja sektorsko vrsto intervencije v sektorju hmelja iz točke (f) člena 39 samo, če se ta država članica v svojem strateškem načrtu SKP odloči, da ne bo izvajala sektorske vrste intervencije iz točke (d) člena 39.

5.Države članice iz člena 82(4) lahko izvajajo sektorsko vrsto intervencije v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz točke (f) člena 39 samo, če se te države članice v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da ne bodo izvajale sektorske vrste intervencije iz točke (e) člena 39.

Člen 41
Prenos pooblastil za dodatne zahteve za sektorske vrste intervencij

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki poleg zahtev iz tega poglavja to uredbo dopolnjujejo z dodatnimi zahtevami, zlasti kar zadeva:

(a)zagotovitev pravilnega delovanja vrst intervencij iz tega poglavja;

(b)osnovo za izračun finančne pomoči Unije iz tega poglavja, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje;

(c)največjo stopnjo finančne pomoči Unije za umike s trga iz točke (a) člena 46(4) in za vrste intervencij iz člena 52(3);

(d)pravila za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev vinogradov iz točke (a) člena 52(1);

(e)pravila, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravila za prostovoljno certificiranje žganjarn.

Oddelek 2
Sektor sadja in zelenjave

Člen 42
Cilji v sektorju sadja in zelenjave

V sektorju sadja in zelenjave se uresničujejo naslednji cilji:

(a)načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

(b)koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, vključno z neposrednim trženjem; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(c)raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(d)razvoj, izvajanje in spodbujanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje, okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave, trajnostne uporabe naravnih virov, zlasti varovanja vode, tal, zraka, biotske raznovrstnosti in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(e)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

(f)povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v nacionalnih shemah kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

(g)promocija in trženja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

(h)povečanje potrošnje proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, svežih ali predelanih; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (i) člena 6(1);

(i)preprečevanje kriz in obvladovanje tveganj, namenjena preprečevanju in reševanju kriz na trgih sadja in zelenjave; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).

Člen 43
Vrste intervencij v sektorju sadja in zelenjave

1.Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a)naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje in zmanjšanje količine odpadkov;

(b)raziskave in poskusna proizvodnja, ki se osredotočajo zlasti na varčevanje z vodo, varčevanje z energijo, ekološko pakiranje, zmanjšanje količine odpadkov, odpornost na škodljivce, zmanjšanje tveganj in učinkov rabe pesticidov, preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort sadja in zelenjave, prilagojenih spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(c)ekološka pridelava;

(d)integrirana pridelava;

(e)ukrepi za ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika v tleh;

(f)ukrepi za oblikovanje in vzdrževanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost, ali vzdrževanje pokrajine, vključno z ohranjanjem njenih zgodovinskih značilnosti;

(g)ukrepi za varčevanje z energijo, povečanje energijske učinkovitosti in povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(h)ukrepi za izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(i)ukrepi za izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in črpanjem vode;

(j)ukrepi in dejavnosti za zmanjšanje nastajanja odpadkov in izboljšanje ravnanja z odpadki;

(k)ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave;

(l)ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za povečanje rabe energije iz obnovljivih virov;

(m)izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(n)promocija in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih sadja in zelenjave, ter informiranje o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave;

(o)storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihovi blažitvi;

(p)usposabljanje in izmenjava dobrih praks, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci, trajnostne rabe pesticidov ter prispevanja k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi.

2.Države članice v zvezi s ciljem iz točke (i) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a)vzpostavitev in/ali dopolnitev vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(c)ponovna zasaditev sadovnjakov, če je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice;

(d)umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene;

(e)zgodnje obiranje, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

(f)opustitev spravila sadja in zelenjave, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(g)zavarovanje letine, ki prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotovitev, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;

(h)mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ali posameznih proizvajalcev;

(i)izvajanje in upravljanje fitosanitarnih protokolov tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(j)izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(k)storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik varstva pred škodljivci in trajnostne rabe pesticidov.

3.Države članice v svojih strateških načrtih SKP opredelijo intervencije, ki ustrezajo vrstam intervencij, izbranih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Člen 44
Operativni programi

1.Cilji iz člena 42 ter intervencije v sektorju sadja in zelenjave, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev in/ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Operativni programi trajajo najmanj tri in največ sedem let. Prizadevajo si uresničiti cilje iz točk (d) in (e) člena 42 ter vsaj dva druga cilja iz navedenega člena.

3.Za vsak izbrani cilj se v operativnih programih opišejo intervencije, izbrane med intervencijami, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP.

4.Organizacije proizvajalcev in/ali združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, predložijo operativne programe državam članicam v odobritev.

5.Operativne programe lahko izvajajo le organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

6.Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih intervencij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)se intervencije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(b)so intervencije in ustrezna finančna udeležba opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice.

7.Države članice zagotovijo, da:

(a)vsaj 20 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (d) in (e) člena 42;

(b)vsaj 5 % odhodkov v okviru operativnih programov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz točke (c) člena 42;

(c)intervencije iz vrst intervencij iz točk (d), (e) in (f) člena 43(2) ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov v okviru operativnih programov.

Člen 45
Operativni skladi

1.Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a)finančnih prispevkov:

(i)    članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev, ali

(ii)    združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;

(b)finančne pomoči Unije, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predložijo operativni program.

2.Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so jih odobrile države članice.

Člen 46
Finančna pomoč Unije v sektorju sadja in zelenjave

1.Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 45(1), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.Finančna pomoč Unije se omeji na:

(a)4,1 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev;

(b)4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev;

(c)5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake nadnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se finančna pomoč Unije lahko poveča, kot sledi:

(a)v primeru organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42;

(b)v primeru združenj organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 5 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,5 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42, ki jih združenje organizacij proizvajalcev izvaja v imenu svojih članov;

(c)v primeru nadnacionalnih organizacij proizvajalcev ali nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev se odstotek lahko poveča na 5,5 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 5 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za eno ali več intervencij, povezanih s cilji iz točk (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 42, ki jih nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev izvaja v imenu svojih članov.

3.Na zahtevo organizacije proizvajalcev se 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:

(a)organizacije proizvajalcev, ki delujejo v različnih državah članicah, izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (b) in (e) člena 42, na nadnacionalni ravni;

(b)ena ali več organizacij proizvajalcev je vključenih v intervencije, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

(c)operativni program zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 35 ;

(d)operativni program prvič izvaja združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(e)organizacije proizvajalcev predstavljajo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave v državi članici;

(f)organizacija proizvajalcev deluje v eni izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU;

(g)operativni program zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz točk (c), (d), (e), (h) in (i) člena 42.

4.Petdesetodstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

(a)umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita z:

(i)    brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalno pravo predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(ii)    brezplačno razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam, ustanovam iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo;

(b)ukrepi, povezani z mentoriranjem drugih organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, pod pogojem, da so te organizacije proizvajalcev iz regij držav članic iz člena 47(2) te uredbe, ali posameznih proizvajalcev.

Člen 47
Nacionalna finančna pomoč

1.Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev, priznanim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 45(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Nacionalna finančna pomoč dopolnjuje operativni sklad.

2.Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, če je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobili in tržili organizacije proizvajalcev ter združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v navedeni regiji.

Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.

Oddelek 3
Čebelarski sektor

Člen 48
Cilji v čebelarskem sektorju

Države članice si v čebelarskem sektorju prizadevajo uresničiti najmanj enega od specifičnih ciljev iz člena 6(1).

Člen 49
Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije

1.Države članice v svojih strateških načrtih SKP za vsak specifični cilj iz člena 6(1) izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij v čebelarskem sektorju:

(a)tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev;

(b)ukrepi za zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze;

(c)ukrepi za racionalizacijo sezonske paše;

(d)ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov;

(e)obnovitev čebeljih panjev v Uniji;

(f)sodelovanje s specializiranimi organi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

(g)ukrepi spremljanja trga;

(h)ukrepi za povečanje kakovosti proizvodov.

2.Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo svojo izbiro specifičnih ciljev in vrst intervencij. Države članice pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

3.Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo finančna sredstva, ki jih zagotavljajo za vrste intervencij, ki jih izberejo v svojih strateških načrtih SKP.

4.Finančna pomoč Unije za intervencije iz odstavka 2 znaša največ 50 % odhodkov. Preostali del odhodkov krijejo države članice.

5.Države članice se pri pripravi svojih strateških načrtov SKP posvetujejo s predstavniki organizacij na področju čebelarstva.

6.Države članice Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju.

Člen 50
Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega oddelka o:

(a)obveznosti držav članic, da Komisiji vsako leto sporočijo število čebeljih panjev na svojem ozemlju v skladu s členom 49(6);

(b)opredelitvi čebeljega panja in metod za izračun števila čebeljih panjev;

(c)minimalnem prispevku Unije k odhodkom, povezanim z izvajanjem vrst intervencij in intervencij iz člena 49.

Oddelek 4
Vinski sektor

Člen 51
Cilji v vinskem sektorju

Države članice si v vinskem sektorju prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

(a)izboljšati konkurenčnost proizvajalcev vina Unije, vključno s prispevanjem k izboljšanju sistemov trajnostne proizvodnje in zmanjšanju vpliva vinskega sektorja Unije na okolje; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk od (b) do (f) in (h) člena 6(1);

(b)izboljšati uspešnost vinskih podjetij Unije in njihovo prilagajanje povpraševanju na trgu ter povečati njihovo konkurenčnost glede proizvodnje in trženja proizvodov vinske trte, vključno s prihranki energije, splošno energijsko učinkovitostjo in trajnostnimi postopki; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk od (a) do (e), (g) in (h) člena 6(1);

(c)prispevati k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na trgu; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (a) člena 6(1);

(d)prispevati k zaščiti dohodkov proizvajalcev vina Unije, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni ali napadov škodljivcev; ta cilj se nanaša na cilj iz točke (a) člena 6(1);

(e)izboljšati tržljivost in konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije, zlasti z razvojem inovativnih proizvodov, postopkov in tehnologij ter dodajanjem vrednosti na vseh stopnjah dobavne verige, vključno s prenosom znanja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b), (c), (e) in (i) člena 6(1);

(f)uporabiti stranske proizvode vinarstva v industrijske in energetske namene ob zagotavljanju kakovosti vina Unije in hkratnem varovanju okolja; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(g)prispevati k večji ozaveščenosti potrošnikov o odgovornem uživanju vina in shemah kakovosti Unije za vino; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (b) in (i) člena 6(1);

(h)izboljšati konkurenčnost proizvodov vinske trte Unije v tretjih državah; ta cilj se nanaša na cilje iz točk (b) in (h) člena 6(1);

(i)prispevati k povečanju odpornosti proizvajalcev pred tržnimi nihanji; ta cilj se nanaša na cilje iz točke (a) člena 6(1).

Člen 52
Vrste intervencij v vinskem sektorju

1.Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

(a)prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi ponovna zasaditev vinogradov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice, ne pa tudi običajna obnova vinogradov s ponovno zasaditvijo iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja vinske trte po koncu naravne življenjske dobe vinskih trt;

(b)materialne in nematerialne naložbe v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja;

(c)zgodnje obiranje, ki pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič ter ne vključuje opustitve spravila, ki zajema puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla;

(d)zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, slabih vremenskih razmer, živali, bolezni rastlin ali napadov škodljivcev;

(e)materialne in nematerialne naložbe v inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov in stranskih proizvodov vinarstva, postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja;

(f)destilacija stranskih proizvodov vinarstva v skladu z omejitvami iz oddelka D dela II Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

(g)ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;

(h)promocija v tretjih državah, ki vključuje eno ali več od naslednjih točk:

(i)    odnose z javnostmi, promocijske ali reklamne ukrepe, zlasti s poudarkom na visokih standardih proizvodov Unije, predvsem z vidika kakovosti, varnosti hrane ali okolja;

(ii)    udeležbo na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(iii)    informacijske kampanje, zlasti o shemah kakovosti Unije za označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(iv)    študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(v)    študije za vrednotenje rezultatov ukrepov za informiranje in promocijo;

(vi)    pripravo tehničnih spisov, vključno z laboratorijskimi preskusi in ocenami, glede enoloških postopkov, fitosanitarnih in higienskih pravil ter drugih zahtev tretjih držav za uvoz proizvodov vinskega sektorja, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

(i)začasna in degresivna pomoč za kritje upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov.

2.Države članice v svojih strateških načrtih SKP utemeljijo izbiro ciljev in vrst intervencij v vinskem sektorju. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

3.Poleg zahtev iz naslova V države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo razpored izvajanja za izbrane vrste intervencij, intervencije in splošno finančno tabelo, ki prikazuje sredstva, ki se uporabijo, in predvideno razdelitev sredstev med različne vrste intervencij ter intervencije v skladu z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz Priloge V.

Člen 53
Finančna pomoč Unije v vinskem sektorju

1.Finančna pomoč Unije za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov iz točke (a) člena 52(1) ne presega 50 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ali 75 % dejanskih stroškov prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov v manj razvitih regijah.

Pomoč ima lahko samo obliko nadomestila proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije ter prispevka k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve. Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja intervencije lahko krije do 100 % zadevne izgube.

2.Finančna pomoč Unije za naložbe iz točke (b) člena 52(1) ne presega naslednjih zgornjih meja:

(a)50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b)40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c)75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;

(d)65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se odobri samo mikro, malim in srednjim podjetjem v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES 36 , vendar se lahko odobri vsem podjetjem v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU in na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali promet, nižji od 200 milijonov EUR, se zgornje meje iz prvega pododstavka razpolovijo.

Finančna pomoč Unije se ne odobri podjetjem v težavah v smislu smernic Unije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah 37 .

3.Finančna pomoč Unije za zgodnje obiranje iz točke (c) člena 52(1) ne presega 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine iz točke (d) člena 52(1) ne presega:

(a)80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo;

(b)50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:

(i)izgubami iz točke (a) in izgubami zaradi slabih vremenskih razmer;

(ii)izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Finančna pomoč Unije za zavarovanje letine se lahko odobri, če zadevne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju morebitnih nadomestil, ki bi jih proizvajalec lahko pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem. V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganj.

5.Finančna pomoč Unije za inovacije iz točke (e) člena 52(1) ne presega:

(a)50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

(b)40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

(c)75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU;

(d)65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

Finančna pomoč Unije po najvišji stopnji iz prvega pododstavka se uporablja samo za mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priporočila 2003/361/ES, vendar se lahko uporablja za vsa podjetja v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU in na manjših egejskih otokih, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013.

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali promet, nižji od 200 milijonov EUR, se zgornja meja pomoči iz prvega pododstavka razpolovi.

6.Finančna pomoč Unije za ukrepe za informiranje in promocijo iz točk (g) in (h) člena 52(1) ne presega 50 % upravičenih odhodkov.

7.Komisija določi finančno pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva iz točke (f) člena 52(1) v skladu s posebnimi pravili iz člena 54(3) z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 54
Posebna pravila za finančno pomoč Unije v vinskem sektorju

1.Zadevne države članice zagotovijo, da finančna pomoč Unije za zavarovanje letine ne izkrivlja konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.Zadevne države članice vzpostavijo sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovijo, da posamezni proizvajalci vina z intervencijo zgodnjega obiranja ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v členu 53(3).

3.Znesek pomoči Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva se določi na vol. % in hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v pridelanem vinu, se finančna pomoč Unije ne izplača.

Zadevne države članice zagotovijo, da se finančna pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva izplača destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surovi alkohol z vsebnostjo alkohola najmanj 92 vol. %.

Finančna pomoč Unije vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se z destilarne prerazporedi na proizvajalca, kadar slednji nosi pripadajoče stroške.

Zadevne države članice zagotovijo, da se alkohol, ki nastane iz destilacije stranskih proizvodov vinarstva iz točke (f) člena 52(1), za katero je bila odobrena finančna pomoč Unije, uporabi izključno v industrijske ali energetske namene, ki ne izkrivljajo konkurence.

4.Zadevne države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo minimalni odstotek odhodkov za ukrepe, namenjene varstvu okolja, prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju trajnostnosti proizvodnih sistemov in postopkov, zmanjšanju vpliva vinskega sektorja Unije na okolje, prihrankom energije in izboljšanju splošne energijske učinkovitosti v vinskem sektorju.

Oddelek 5
Sektor hmelja

Člen 55
Cilji in vrste intervencij v sektorju hmelja

1.Države članice iz člena 82(3) si v sektorju hmelja prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

(a)načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1);

(b)koncentracija ponudbe in dajanje na trg proizvodov iz sektorja hmelja, vključno z neposrednim trženjem; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(c)optimizacija proizvodnih stroškov in donosnosti naložb zaradi uporabe okoljskih standardov ter stabilizacija cen proizvajalcev; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(d)raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(e)spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje, okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelovalnih tehnik ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(f)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1).

2.Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP opredeli eno ali več vrst intervencij iz člena 60 za uresničevanje ciljev, izbranih v skladu z odstavkom 1. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredeli. Država članica iz člena 82(3) v svojem strateškem načrtu SKP utemelji izbiro ciljev, vrst intervencij in intervencij za uresničevanje teh ciljev.

Oddelek 6
Sektor oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 56
Cilji v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Države članice iz člena 82(4) si v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

(a)krepitev organizacije in upravljanja proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a) in (b) člena 6(1);

(b)izboljšanje srednje- in dolgoročne konkurenčnosti v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, zlasti z modernizacijo; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (c) člena 6(1);

(c)zmanjšanje vpliva gojenja oljk na okolje in prispevanje k podnebnim ukrepom prek gojenja oljk; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (d) in (e) člena 6(1);

(d)izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (f) člena 6(1);

(e)raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce in inovativnimi praksami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(f)preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi izboljšali odpornost na škodljivce ter preprečevali in reševali krize na trgu oljčnega olja in namiznih oljk; ta cilj se nanaša na specifični cilj iz točke (h) člena 6(1).

Člen 57
Vrste intervencij in njihovo izvajanje v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

1.Da bi države članice iz člena 82(4) lahko uresničile cilje iz člena 56, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst intervencij iz člena 60. Pri izbranih vrstah intervencij intervencije opredelijo.

2.Intervencije, ki jih opredelijo države članice iz člena 82(4), se izvajajo prek odobrenih operativnih programov organizacij proizvajalcev in/ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013. V ta namen se uporabljata člena 61 in 62 te uredbe.

Člen 58
Finančna pomoč Unije

1.Finančna pomoč Unije za upravičene stroške ne presega:

(a)75 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s cilji iz točk (a), (b), (c) in (e) člena 56;

(b)75 % dejanskih odhodkov za naložbe v osnovna sredstva in 50 % dejanskih odhodkov za druge intervencije, povezane s ciljem iz točke (d) člena 56;

(c)50 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz točke (f) člena 56;

(d)75 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz točk (f) in (h) člena 60(1), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 % dejanskih odhodkov, če pri tej vrsti intervencij ta pogoj ni izpolnjen.

2.Za posamezne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se finančna pomoč Unije omeji na 5 % vrednosti tržne proizvodnje.

3.Države članice zagotovijo dopolnilno financiranje do 50 % stroškov, ki jih ne krije finančna pomoč Unije.

Oddelek 7
Drugi sektorji

Člen 59
Cilji v drugih sektorjih

Države članice si v drugih sektorjih iz točke (f) člena 39 prizadevajo uresničiti enega ali več naslednjih ciljev:

(a)načrtovanje proizvodnje, prilagajanje proizvodnje povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine, optimizacija stroškov proizvodnje in donosnosti naložb ter stabiliziranje cen proizvajalcev; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (a), (b), (c) in (i) člena 6(1);

(b)koncentracija ponudbe in dajanje na trg zadevnih proizvodov; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a) in (c) člena 6(1);

(c)raziskave in razvoj na področju trajnostnih proizvodnih metod, vključno z odpornostjo na škodljivce ter inovativnimi praksami in pridelovalnimi tehnikami, ki spodbujajo gospodarsko konkurenčnost in krepijo razvoj trga; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (a), (c) in (i) člena 6(1);

(d)spodbujanje, razvoj in izvajanje proizvodnih metod, ki spoštujejo okolje in standarde dobrobiti živali, okolju prijaznih postopkov gojenja, pridelovalnih tehnik in proizvodnih metod, ki so odporni na škodljivce, okolju prijazne uporabe stranskih proizvodov in odpadkov ter ravnanja z njimi ter trajnostne rabe naravnih virov, zlasti varstva vode, tal in drugih naravnih virov; ti cilji se nanašajo na specifične cilje iz točk (e) in (f) člena 6(1);

(e)prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, kot je določeno v točki (d) člena 6(1);

(f)povečanje tržne vrednosti in kakovosti proizvodov, vključno z izboljšanjem kakovosti proizvodov in razvijanjem proizvodov z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo ali proizvodov, ki so zajeti v nacionalni shemi kakovosti; ti cilji se nanašajo na specifični cilj iz točke (b) člena 6(1);

(g)promocija in trženje proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40; ta cilja se nanašata na specifične cilje iz točk (b) in (c) člena 6(1);

(h)preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi preprečevali in reševali krize na trgu v enem ali več sektorjih iz točke (f) člena 39; ta cilj se nanaša na specifične cilje iz točk (a), (b) in (c) člena 6(1).

Člen 60
Vrste intervencij

1.Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (g) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a)naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva; raziskave in poskusna proizvodnja ter drugi ukrepi, vključno z ukrepi za:

(i)    ohranjanje tal, vključno s povečanjem zalog ogljika v tleh;

(ii)    izboljšanje uporabe vode in gospodarjenja z njo, vključno z varčevanjem z vodo in njenim črpanjem;

(iii)    preprečevanje škode zaradi slabih vremenskih razmer ter spodbujanje uporabe sort in praks ravnanja, ki so prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram;

(iv)    varčevanje z energijo in večjo energijsko učinkovitost;

(v)    ekološko embalažo;

(vi)    zdravje in dobrobit živali;

(vii)    zmanjšanje nastajanja odpadkov ter izboljšanje uporabe stranskih proizvodov in odpadkov in ravnanja z njimi;

(viii)    izboljšanje odpornosti na škodljivce;

(ix)    zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov;

(xi)    oblikovanje in ohranjanje habitatov, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost;

(b)storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve;

(c)usposabljanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo dobrih praks;

(d)ekološka pridelava;

(e)ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza in skladiščenja proizvodov iz enega ali več sektorjev iz točke (f) člena 40;

(f)promocija, obveščanje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji trgov;

(g)izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

(h)izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom.

2.Države članice v zvezi s ciljem iz točke (h) člena 59 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

(a)vzpostavitev in/ali dopolnitev vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013; 

(b)naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg;

(c)skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali člani organizacije proizvajalcev;

(d)ponovna zasaditev sadovnjakov, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;

(e)umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene;

(f)zgodnje obiranje, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zgodnjim obiranjem niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

(g)opustitev spravila, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

(h)zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ter hkrati zagotavlja, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj.

3.Države članice v svojih strateških načrtih SKP izberejo sektorje, v katerih izvajajo vrste intervencij, določene v tem členu. Pri vsakem sektorju izberejo enega ali več ciljev izmed ciljev, ki so določeni v členu 59, in vrste intervencij, kot so določene v odstavkih 1 in 2 tega člena. Države članice pri vsaki vrsti intervencij intervencije opredelijo. Države članice utemeljijo svojo izbiro sektorjev, ciljev, vrst intervencij in intervencij.

Člen 61
Operativni programi

1.Cilji in intervencije v vsakem zadevnem sektorju, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP, se izvajajo z odobrenimi operativnimi programi organizacij proizvajalcev in/ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, v skladu s pogoji iz tega člena.

2.Operativni programi v sektorjih iz točke (f) člena 39 trajajo najmanj tri in največ sedem let.

3.V operativnih programih so opisane intervencije, izbrane izmed intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP.

4.Organizacije proizvajalcev in/ali združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, predložijo operativne programe državam članicam v odobritev.

5.Operativne programe lahko izvajajo le organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013.

6.Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev ne zajemajo istih intervencij kot operativni programi organizacij članic. Države članice preučijo operativne programe združenj organizacij proizvajalcev skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a)se intervencije na podlagi operativnih programov združenja organizacij proizvajalcev v celoti financirajo s prispevki teh organizacij članic združenja in da so taka sredstva pridobljena iz operativnih skladov teh organizacij članic;

(b)so intervencije in njihov ustrezni finančni delež opredeljeni v operativnem programu vsake posamezne organizacije članice in

(c)ne prihaja do podvajanja financiranja.

7.Države članice zagotovijo, da intervencije, povezane s ciljem iz točke (h) člena 59, ne presegajo tretjine skupnih odhodkov v okviru operativnih programov organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev.

Člen 62
Operativni skladi

1.Organizacije proizvajalcev in/ali njihova združenja v sektorjih iz točke (f) člena 39 lahko vzpostavijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a)finančnih prispevkov:

(i)    članov organizacije proizvajalcev in/ali same organizacije proizvajalcev ali

(ii)    združenj organizacij proizvajalcev prek članov teh združenj;

(b)finančne pomoči Unije, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar ta združenja predložijo operativni program.

2.Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so jih odobrile države članice.

Člen 63
Finančna pomoč Unije

1.Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 62(1), vendar znaša največ 50 % dejanskih nastalih odhodkov.

2.Za posamezne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev se finančna pomoč Unije omeji na 5 % vrednosti tržne proizvodnje.

POGLAVJE IV
VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA

Oddelek 1
Vrste intervencij

Člen 64
Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje:

(a)okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti;

(b)naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje;

(c)slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev;

(d)naložbe;

(e)vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij;

(f)instrumenti za obvladovanje tveganj;

(g)sodelovanje;

(h)izmenjava znanja in informiranje.

Člen 65
Okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti

1.Države članice lahko odobrijo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti vključijo v svoje strateške načrte SKP.

3.Države članice lahko možnost pridobitve podpore v okviru te vrste intervencij v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami zagotovijo na svojem celotnem ozemlju.

4.Države članice odobrijo plačila samo tistim kmetom in drugim upravičencem, ki prostovoljno sprejmejo upravljavske obveznosti, za katere velja, da pripomorejo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

5.V okviru tovrstnih intervencij države članice določijo le plačila, ki zajemajo obveznosti, ki:

(a)presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v skladu z oddelkom 2 poglavja I tega naslova;

(b)presegajo minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali kot tudi druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s točko (a) člena 4(1);

(d)se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 28.

6.Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

7.Države članice lahko spodbujajo in podpirajo kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, da bi kmete spodbudile k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu in na merljiv način.

8.Obveznosti se sprejmejo za obdobje od petih do sedmih let. Vendar lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem obveznosti po zaključku začetnega obdobja, kadar je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih in za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznostim, izpolnjenim v začetnem obdobju, določijo krajše obdobje.

9.Kadar se podpora v okviru te vrste intervencij odobri kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim, obveznostim za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali njihovo ohranjanje ter gozdarsko-okoljskim in podnebnim storitvam, države članice določijo plačilo na hektar.

10.Države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki izvajajo operacije v okviru te vrste intervencij, dostop do znanja in informacij, ki so potrebni za izvajanje takšnih operacij.

11.Države članice zagotovijo, da so intervencije iz tega člena skladne z intervencijami, ki se odobrijo v skladu s členom 28.

Člen 66
Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

1.Države članice lahko odobrijo plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

2.Ta plačila se odobrijo pravim kmetom za območja, določena v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

3.Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje.

4.Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 3 se izračunajo glede na naravne in druge omejitve, značilne za posamezno območje, v primerjavi z območji brez naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje.

5.Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

Člen 67
Slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

1.Države članice lahko odobrijo plačila za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz zahtev na podlagi izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali Direktive 2000/60/ES, v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

2.Ta plačila se lahko odobrijo kmetom, gozdnim posestnikom in drugim upravljavcem zemljišč za območja s slabostmi iz odstavka 1.

3.Države članice lahko pri opredelitvi območij s slabostmi vključijo naslednja območja:

(a)kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

(b)druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdovi, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem, da ta območja ne presegajo 5 % določenih območij Natura 2000, zajetih v ozemlju uporabe posameznega strateškega načrta SKP;

(c)kmetijske površine, vključene v načrte upravljanja povodij v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

4.Države članice lahko odobrijo plačila v okviru te vrste intervencij le, da bi upravičencem nadomestile vse ali del dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so na zadevnem območju vezani na slabosti, značilne za posamezno območje.

5.Dodatni stroški in izpad dohodka iz odstavka 4 se izračunajo:

(a)glede na omejitve, ki izhajajo iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz oddelka 2 poglavja 1 tega naslova te uredbe ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe;

(b)glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 2 iz Priloge III, ter standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz oddelka 2 poglavja I tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih površin v skladu s točko (a) člena 4(1) te uredbe.

6.Plačila se odobrijo letno na hektar površine.

Člen 68
Naložbe

1.Države članice lahko odobrijo podporo za naložbe v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu.

3.Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:

(a)nakup pravic kmetijske proizvodnje;

(b)nakup plačilnih pravic;

(c)nakup zemljišča, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja ali nakupa zemljišča s strani mladih kmetov z uporabo finančnih instrumentov;

(d)nakup živali, enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namen obnovitve kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih;

(e)obrestno mero na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

(f)naložbe v namakanje, ki niso skladne z doseganjem dobrega stanja vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES, vključno z razširitvijo vodnih teles, ki vplivajo na namakanje in katerih stanje je bilo v ustreznem načrtu upravljanja povodij opredeljeno kot manj kot dobro;

(g)naložbe v obsežno infrastrukturo, ki ni del strategij lokalnega razvoja;

(h)naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

Točke (a), (b), (d) in (g) prvega pododstavka se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotavlja prek finančnih instrumentov.

4.Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov.

Najvišja stopnja podpore se lahko poveča za naslednje naložbe:

(a)naložbe za pogozdovanje in neproduktivne naložbe, povezane s posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(b)naložbe v osnovne storitve na podeželskih območjih;

(c)naložbe za obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih ter naložbe v ustrezne preventivne ukrepe v gozdovih in na podeželju.

Člen 69
Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij

1.Države članice lahko odobrijo podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

2.Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za pomoč:

(a)vzpostavitvi gospodarstev mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitve iz točke (e) člena 4(1);

(b)zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev;

(c)zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželskih območjih v okviru strategij lokalnega razvoja.

3.Države članice določijo pogoje za predložitev in vsebino poslovnega načrta.

4.Države članice podporo odobrijo v obliki pavšalnih zneskov. Podpora je omejena na najvišji znesek 100 000 EUR in se lahko kombinira s finančnimi instrumenti.

Člen 70
Instrumenti za obvladovanje tveganj

1.Države članice odobrijo podporo za instrumente za obvladovanje tveganj v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij, da bi spodbujale instrumente za obvladovanje tveganj, ki pravim kmetom pomagajo upravljati proizvodnjo in obvladovati dohodkovna tveganja, povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in zunaj njihovega nadzora, in ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

3.Države članice lahko odobrijo zlasti naslednjo podporo:

(a)finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;

(b)finančne prispevke za vzajemne sklade, vključno z upravnimi stroški vzpostavitve.

4.Države članice določijo naslednje pogoje za upravičenost:

(a)vrste in kritje upravičenih zavarovalnih shem in vzajemnih skladov;

(b)metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;

(c)pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov.

5.Države članice zagotovijo, da se podpora odobri le za kritje izgub v višini najmanj 20 % povprečne letne proizvodnje ali dohodkov kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost.

6.Države članice podporo omejijo na najvišjo stopnjo 70 % upravičenih stroškov.

7.Države članice zagotovijo, da se prepreči čezmerno nadomestilo zaradi kombinacije intervencij iz tega člena z drugimi javnimi ali zasebnimi shemami za obvladovanje tveganj.

Člen 71
Sodelovanje

1.Države članice lahko odobrijo podporo za sodelovanje v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP, da bi se pripravili in izvajali projekti operativne skupine evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 ter LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], in se spodbujale sheme kakovosti, organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali druge oblike sodelovanja.

2.Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le, da bi spodbujale oblike sodelovanja, ki vključujejo vsaj dva subjekta in prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

3.Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške, povezane z vsemi vidiki sodelovanja.

4.Države članice lahko odobrijo podporo v obliki skupnega zneska za kritje stroškov sodelovanja ter stroškov izvedenih projektov in operacij ali pa krijejo samo stroške sodelovanja in za izvajanje projektov uporabijo finančna sredstva iz drugih vrst intervencij, nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije.

5.Kadar je podpora izplačana v obliki skupnega zneska, države članice zagotovijo, da se spoštujejo predpisi Unije in zahteve, ki se nanašajo na podobne ukrepe iz drugih vrst intervencij. Ta odstavek se ne uporablja za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

6.Države članice v okviru te vrste intervencij ne podpirajo sodelovanja, ki vključuje zgolj raziskovalne ustanove.

7.Države članice lahko v primeru sodelovanja v okviru dedovanja kmetij odobrijo podporo samo tistim kmetom, ki so dosegli upokojitveno starost, kot je določena v nacionalni zakonodaji.

8.Države članice podporo omejijo na največ sedem let, razen za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe v ustrezno utemeljenih primerih za uresničevanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1).

Člen 72
Izmenjava znanja in informiranje

1.Države članice lahko odobrijo podporo za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem in gozdarskem področju ter področju podeželskih podjetij v skladu s pogoji iz tega člena in kot je podrobneje opredeljeno v njihovih strateških načrtih SKP.

2.Države članice lahko v okviru te vrste intervencij krijejo stroške vseh ustreznih ukrepov za spodbujanje inovacij, dostopa do usposabljanja in svetovanja ter izmenjave in širjenja znanja in informacij, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6.

3.Države članice podporo omejijo na največ 75 % upravičenih stroškov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice v primeru vzpostavljanja storitev kmetijskega svetovanja odobrijo podporo v obliki fiksnega zneska v višini največ 200 000 EUR.

4.Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice v najbolj oddaljenih regijah in drugih ustrezno utemeljenih primerih za uresničevanje specifičnih ciljev iz člena 6 uporabijo višjo stopnjo ali višji znesek, kot sta določena v zadevnem odstavku.

5.Države članice v primeru podpore za vzpostavljanje storitev kmetijskega svetovanja zagotovijo, da je podpora časovno omejena.

6.Države članice zagotovijo, da ukrepi, ki prejmejo podporo v okviru te vrste intervencij, temeljijo na opisu sistema AKIS v strateškem načrtu SKP v skladu s točko (i) člena 102(a) in so skladni z njim.

Oddelek 2
Elementi, ki veljajo za več vrst intervencij

Člen 73
Izbor operacij

1.Organ upravljanja strateškega načrta SKP ali drugi imenovani posredniški organi opredelijo merila za izbor intervencij v zvezi z naslednjimi vrstami intervencij: naložbe, vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij, sodelovanje ter izmenjava znanja in informiranje, in sicer po posvetovanju z odborom za spremljanje iz člena 111. Namen meril za izbor je zagotoviti enako obravnavo vlagateljev, boljšo uporabo finančnih sredstev in ciljno usmerjenost podpore v skladu z namenom intervencij.

Države članice se lahko odločijo, da merila za izbor ne uporabljajo za naložbene intervencije, ki imajo jasne okoljske namene ali se izvajajo v povezavi z dejavnostmi za obnovitev.

2.Pristojnost organa upravljanja iz odstavka 1 ne posega v naloge lokalnih akcijskih skupin iz člena 27 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

3.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se podpora zagotavlja v obliki finančnih instrumentov.

4.Merila za izbor se ne smejo opredeliti za operacije, ki so prejele pečat odličnosti v okviru programa Obzorje 2020 ali Obzorje Evropa ali so bile izbrane v okviru programa Life+, pod pogojem, da so skladne s strateškim načrtom SKP.

5.Operacije se ne izberejo za podporo, če so bile fizično dokončane ali v celoti izvedene, preden je bil pri organu upravljanja vložen zahtevek za financiranje v okviru strateškega načrta SKP, ne glede na to, ali so bila vsa povezana plačila opravljena.

Člen 74
Splošna pravila za finančne instrumente

1.Kadar se podpora v okviru vrst intervencij iz tega poglavja odobri v obliki finančnih instrumentov iz člena 52 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], se uporabljajo opredelitve pojmov „finančni instrument“, „finančni produkt“, „končni prejemnik“, „holdinški sklad“, „posebni sklad“, „učinek finančnega vzvoda“, „množiteljsko razmerje“, „stroške upravljanja“ in „provizije za upravljanje“ iz člena 2 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] ter določbe oddelka 2 poglavja II naslova V navedene uredbe.

Poleg tega se uporabljajo določbe iz odstavkov od 2 do 5.

2.Kadar se podpora v okviru vrst intervencij iz tega poglavja odobri v obliki finančnih instrumentov iz člena 52 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], države članice spoštujejo zahteve, določene v naslednjih odstavkih.

3.V skladu s členom 52(2) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] in z odstopanjem od člena 62(2) te uredbe se lahko obratni kapital, samostojen ali kot del operacije, šteje za upravičeni odhodek.

Pri dejavnostih, ki spadajo v področje uporabe člena 42 PDEU, se lahko obratni kapital šteje za upravičeni odhodek z bruto ekvivalentom nepovratnih sredstev v višini do 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let brez poseganja v stopnje podpore, določene v tej uredbi.

4.Kadar operacija prejme kombinacijo podpore v obliki finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev, se najvišja veljavna stopnja podpore uporablja za skupno podporo, ki jo prejme operacija, in skupni upravičeni odhodki, ki jih prijavi država članica, ne presegajo 100 % upravičenih stroškov operacije.

5.Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza:

(a)plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;

(b)sredstvom, rezerviranim v skladu s pogodbami o jamstvu, neporavnanim ali zapadlim, za izplačilo mogočih pozivov za izpolnitev jamstva za izgube, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, ki vključuje mnogokratnik osnovnih izplačanih novih posojil ali naložb v lastniški kapital v končne prejemnike;

(c)plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 52(5) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(d)plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih organom, ki izvajajo finančni instrument.

Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.

Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.

Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

Člen 75
Uporaba EKSRP prek ali v kombinaciji z InvestEU

1.Države članice lahko v skladu s členom 10 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] in zahtevami iz tega člena v strateškem načrtu SKP dodelijo znesek, ki se zagotovi prek InvestEU. Znesek, ki se zagotovi prek InvestEU, ne presega 5 % skupnih dodeljenih sredstev EKSRP, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Strateški načrt SKP vsebuje utemeljitev uporabe proračunskih jamstev InvestEU.

Države članice lahko poleg dodeljenih sredstev iz prvega pododstavka dodelijo del tehnične pomoči iz člena 112, ki se dodeli InvestEU za zadevno pomoč InvestEU za dejavnosti, določene v sporazumu o prispevku iz člena [9] [uredba o InvestEU].

2.Pri zahtevah za spremembo strateškega načrta SKP iz člena 107 se lahko opredelijo le viri za prihodnja leta.

Sredstva za leto 2026 in 2027 se ne uporabijo za dodeljena sredstva iz odstavka 1.

3.Znesek iz prvega pododstavka odstavka 1 se uporabi za oblikovanje rezervacij dela jamstva EU v okviru razdelka države članice.

4.Kadar sporazum o prispevku iz člena [9] [uredba o InvestEU] ni bil sklenjen do 31. decembra 2021 za znesek iz odstavka 1, država članica predloži zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP v skladu s členom 107 za uporabo ustreznega zneska.

Sporazum o prispevku za znesek iz odstavka 1, dodeljen v zahtevi za spremembo strateškega načrta SKP, se sklene hkrati s sprejetjem sklepa o spremembi načrta SKP.

5.Kadar sporazum o jamstvu iz člena [9] [uredba o InvestEU] ni bil sklenjen v [9] mesecih po odobritvi sporazuma o prispevku, se zadevni zneski, vplačani v skupni sklad za rezervacije za oblikovanje rezervacij, prerazporedijo nazaj v strateški načrt SKP in država članica predloži ustrezno zahtevo za spremembo strateškega načrta SKP.

6.Kadar sporazum o jamstvu iz člena [9] [uredba o InvestEU] ni v celoti izveden v [štirih letih] po podpisu sporazuma o jamstvu, lahko država članica zahteva, da se zneski, ki so bili določeni v sporazumu o jamstvu, vendar ne zajemajo osnovnih posojil ali drugih instrumentov, povezanih s tveganji, obravnavajo v skladu z odstavkom 5.

7.Sredstva, ki jih ustvarjajo zneski ali so pripisljivi zneskom, ki se prispevajo v InvestEU in zagotavljajo prek proračunskih jamstev, se dajo na voljo državi članici in se uporabljajo za vračljive oblike podpore v skladu s strateškim načrtom SKP.

Člen 76
Ustreznost in točnost izračuna plačil

Kadar se podpora odobri na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka v skladu s členi 65, 66 in 67, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in točni ter določeni vnaprej na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna. Zato organ, ki je funkcionalno neodvisen od organov, pristojnih za izvajanje strateškega načrta SKP, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, opravi izračune ali potrdi njihovo ustreznost in točnost.

Člen 77
Možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov

1.Brez poseganja v člene 65, 66, 67 in 69 ima lahko podpora, odobrena na podlagi tega poglavja, naslednjo obliko:

(a)povračila upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;

(b)stroškov na enoto;

(c)pavšalnih zneskov;

(d)pavšalnega financiranja.

2.Zneski za obliko nepovratnih sredstev iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:

(i) statističnih podatkih, drugih objektivnih informacijah ali strokovni presoji ali

(ii) preverjenih preteklih podatkih posameznih upravičencev ali

(iii) uporabi običajnih praks stroškovnega računovodstva posameznih upravičencev;

(b)s predlogom proračuna;

(c)skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

(d) skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

Člen 78
Prenos pooblastil za dodatne zahteve za vrste intervencij za razvoj podeželja

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe z zahtevami poleg zahtev iz tega poglavja o pogojih za odobritev podpore za naslednje vrste intervencij za razvoj podeželja:

(a)upravljavske obveznosti iz člena 65;

(b)naložbe iz člena 68;

(c)sodelovanje iz člena 71.

NASLOV IV
FINANČNE DOLOČBE

Člen 79
Odhodki EKJS in EKSRP

1.EKJS financira vrste intervencij v zvezi z:

(a)neposrednimi plačili iz člena 14;

(b)sektorskimi intervencijami iz poglavja III naslova III.

2.EKSRP financira vrsto intervencij iz poglavja IV naslova III.

Člen 80
Upravičenost odhodkov

1.Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKJS in EKSRP od 1. januarja leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri strateški načrt SKP.

2.Odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe strateškega načrta SKP, so upravičeni do prispevka iz EKSRP z dnem predložitve zahteve za spremembo Komisiji.

Z odstopanjem od člena 73(5) in prvega pododstavka je lahko v strateškem načrtu SKP v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer oziroma znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji določeno, da se upravičenost odhodkov, financiranih iz EKSRP, v zvezi s spremembami načrta lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.

3.Odhodki so upravičeni do prispevka iz EKSRP, če so nastali upravičencu in so plačani do 31. decembra [2029]. Poleg tega so odhodki upravičeni le do prispevka iz EKSRP, če je plačilna agencija zadevno pomoč dejansko plačala do 31. decembra [2029].

Člen 81
Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

1.Brez poseganja v člen 15 Uredbe (EU) [HZU] skupni znesek za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, ki se v državi članici lahko odobri v skladu s poglavjem II naslova III te uredbe za koledarsko leto, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge IV.

Brez poseganja v člen 15 Uredbe (EU) [HZU] najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici v koledarskem letu v skladu s pododdelkom 2 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe in pred uporabo člena 15 te uredbe, ne presega dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice iz Priloge VI.

Za namene člena 86(5) je finančna dodelitev države članice iz prvega pododstavka po odštetju zneskov iz Priloge VI in pred vsemi prerazporeditvami v skladu s členom 15 določena v Prilogi VII.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo dodeljenih finančnih sredstev držav članic iz prilog IV in VII zaradi upoštevanja sprememb skupnega najvišjega zneska neposrednih plačil, ki se lahko odobri, vključno s prerazporeditvami iz členov 15 in 90, prerazporeditvami dodeljenih finančnih sredstev iz člena 82(5) in vsemi odbitki, potrebnimi za financiranje vrst intervencij v drugih sektorjih iz člena 82(6).

Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri prilagoditvi Priloge VII ne upoštevajo prerazporeditve v skladu s členom 15.

3.Znesek okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo iz člena 88 za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 14, ki se odobri v državi članici za koledarsko leto, lahko presega dodeljena finančna sredstva zadevne države članice iz Priloge IV za ocenjeni znesek zmanjšanja plačil iz strateškega načrta SKP, kot je navedeno v drugem pododstavku člena 100(2)(d).

Člen 82
Dodeljena finančna sredstva za nekatere sektorske vrste intervencij

1.Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v vinskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi V.

2.Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v čebelarskem sektorju se dodeli državam članicam, kot je določeno v Prilogi VIII.

3.Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju hmelja, ki se dodeli Nemčiji, znaša 2 188 000 EUR na leto.

4.Finančna pomoč Unije za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk se dodeli, kot sledi:

(a)10 666 000 EUR na leto za Grčijo;

(b)554 000 EUR na leto za Francijo in

(c)34 590 000 EUR na leto za Italijo.

5.Zadevne države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da vsa dodeljena finančna sredstva iz odstavkov 3 in 4 prerazporedijo na dodeljena sredstva za neposredna plačila. Ta odločitev se ne sme spreminjati.

Dodeljena finančna sredstva držav članic, prerazporejena na dodeljena sredstva za neposredna plačila, niso več na voljo za vrste intervencij iz odstavkov 3 in 4.

6.Države članice se lahko v svojih strateških načrtih SKP odločijo, da do 3 % dodeljenih finančnih sredstev za neposredna plačila iz Priloge IV po odštetju zneskov, ki so na voljo za bombaž, iz Priloge VI porabijo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz oddelka 7 poglavja III naslova III.

7.Države članice lahko leta 2023 spremenijo svoje odločitve iz odstavka 6 v okviru zahteve za spremembo svojih strateških načrtov SKP iz člena 107.

8.Zneski, ki so določeni v odobrenem strateškem načrtu SKP in izhajajo iz uporabe odstavkov 6 in 7, so zavezujoči v zadevni državi članici.

Člen 83
Dodeljena finančna sredstva za vrste intervencij za razvoj podeželja

1.Skupni znesek podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja na podlagi te uredbe za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znaša 78 811 milijonov EUR v tekočih cenah v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 38 .

2.0,25 % sredstev iz odstavka 1 se nameni za financiranje dejavnosti tehnične pomoči na pobudo Komisije iz člena 7 Uredbe (EU) [HZU], vključno z evropsko mrežo za SKP iz člena 113(2) te uredbe in evropskim inovacijskim partnerstvom za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114 te uredbe. Te dejavnosti se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.

3.Letna razdelitev zneskov na države članice iz odstavka 1 po odbitku zneska iz odstavka 2 je določena v Prilogi IX.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za spremembo Priloge IX za pregled letne razdelitve sredstev na države članice, da se upoštevajo zadevne spremembe, vključno s prerazporeditvami iz členov 15 in 90, izvedejo tehnične prilagoditve brez spreminjanja skupnih dodeljenih sredstev ali upoštevajo vse druge spremembe, določene z zakonodajnim aktom, po sprejetju te uredbe.

Člen 84
Prispevek EKSRP

Z izvedbenim aktom Komisije o odobritvi strateškega načrta SKP v skladu s členom 106(6) se določi najvišji prispevek EKSRP za načrt. Prispevek EKSRP se izračuna na podlagi zneska upravičenih javnih odhodkov.

Člen 85
Stopnje prispevka EKSRP

1.V strateških načrtih SKP je določena enotna stopnja prispevka EKSRP, ki velja za vse intervencije.

2.Najvišja stopnja prispevka EKSRP je:

(a)70 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih v smislu Uredbe (EU) št. 229/2013;

(b)70 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

(c)65 % upravičenih odhodkov za plačila iz člena 66;

(d)43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 %.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 je najvišja stopnja prispevka EKSRP:

(a)80 % za upravljavske obveznosti iz člena 65 te uredbe, za plačila iz člena 67 te uredbe, za neproduktivne naložbe iz člena 68 te uredbe, za podporo evropskemu inovacijskemu partnerstvu iz člena 71 te uredbe in za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(b)100 % za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členoma 15 in 90 te uredbe.

Člen 86
Najnižja in najvišja dodeljena finančna sredstva
 

1.Najmanj 5 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za LEADER, tj. lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

2.Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.

Prvi pododstavek se ne uporablja za najbolj oddaljene regije.

3.Največ 4 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se lahko uporabi za financiranje ukrepov tehnične pomoči na pobudo držav članic iz člena 112.

Prispevek EKSRP se lahko poveča na 6 % za strateške načrte SKP, pri katerih skupni znesek podpore Unije za razvoj podeželja znaša do 90 milijonov EUR.

Tehnična pomoč se povrne v obliki pavšalnega financiranja v skladu s členom 125(1)(e) Uredbe (EU, Euratom) .../... [nova finančna uredba] v okviru vmesnih plačil v skladu s členom 30 Uredbe (EU) [HZU]. Ta pavšalna stopnja pomeni odstotek vseh prijavljenih odhodkov, ki je v strateškem načrtu SKP določen za tehnično pomoč.

4.Za vsako državo članico se najnižji znesek iz Priloge X rezervira za prispevanje k specifičnemu cilju „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1). Na podlagi analize stanja glede prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT) ter opredelitve potreb, ki jih je treba obravnavati, se znesek uporabi za naslednje vrste intervencij:

(a)dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 27;

(b)vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 69.

5.Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 %, dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.

Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.

6.Brez poseganja v člen 15 Uredbe (EU) [HZU] najvišji znesek, ki se lahko odobri v državi članici pred uporabo člena 15 te uredbe v skladu s pododdelkom 1 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe za koledarsko leto, ne presega zneskov, določenih v strateškem načrtu SKP v skladu z odstavkom 6.

7.Države članice se lahko v svojem strateškem načrtu SKP odločijo, da bodo določen delež dodeljenih sredstev EKSRP porabile za okrepitev podpore in nadgraditev integriranih strateških projektov, povezanih z naravo, iz [uredba LIFE] ter financiranje ukrepov, povezanih s čezmejno učno mobilnostjo ljudi na področju kmetijskega razvoja in razvoja podeželja s poudarkom na mladih kmetih, v skladu z [uredba o programu Erasmus].

Člen 87
Sledenje odhodkom za podnebne ukrepe

1.Komisija na podlagi informacij držav članic oceni prispevek politike k ciljem na področju podnebnih sprememb z uporabo enostavne in skupne metodologije.

2.Prispevek k odhodkovnim ciljnim vrednostim se oceni z uporabo posebnih ponderjev, ki se razlikujejo glede na to, ali podpora znatno ali zmerno prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb. Ti ponderji so:

(a)40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in dopolnilne dohodkovne podpore iz pododdelkov 2 in 3 oddelka II poglavja II naslova III;

(b)100 % za odhodke v okviru shem za podnebje in okolje iz pododdelka 4 oddelka II poglavja II naslova III;

(c)100 % za odhodke za intervencije iz prvega pododstavka člena 86(2);

(d)40 % za odhodke za naravne omejitve ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 66.

Člen 88
Okvirna dodeljena finančna sredstva

1.Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo okvirna dodeljena finančna sredstva za vsako intervencijo. Za vsako intervencijo je zmnožek načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in načrtovanih izložkov enak tem dodeljenim finančnim sredstvom.

2.Kadar so znotraj intervencije načrtovani različni zneski na enoto, je seštevek zmnožkov načrtovanih zneskov na enoto (brez uporabe deleža odstopanja iz člena 89) in ustreznih načrtovanih izložkov enak dodeljenim finančnim sredstvom iz odstavka 1.

Člen 89
Odstopanje zneska na enoto

1.Države članice brez poseganja v uporabo člena 15 določijo najvišji znesek podpore na enoto ali delež odstopanja za vsako intervencijo za naslednje vrste intervencij:

(a)nevezana neposredna plačila in vezana dohodkovna podpora iz poglavja II naslova III;

(b)plačila za upravljavske obveznosti iz člena 65;

(c)plačila za naravne omejitve ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz členov 66 in 67.

Delež odstopanja je delež, za katerega lahko realizirani povprečni ali enotni zneski na enoto presegajo načrtovane povprečne ali enotne zneske na enoto iz strateškega načrta SKP.

Za vsako intervencijo v obliki neposrednih plačil realizirani povprečni ali enotni znesek na enoto nikoli ni nižji od načrtovanega zneska na enoto, razen če realizirani izložek presega načrtovani izložek, kot je določen v strateškem načrtu SKP.

Kadar so znotraj intervencije opredeljeni različni zneski na enoto, se ta pododstavek uporablja za vsak enotni ali povprečni znesek na enoto v zadevni intervenciji.

2.Za namene tega člena se realizirani povprečni ali enotni znesek na enoto izračuna tako, da se plačani letni odhodki delijo z ustreznimi realiziranimi izložki za vsako intervencijo.

Člen 90
Prožnost med dodeljenimi finančnimi sredstvi za neposredna plačila in dodelitvami EKSRP

1.Država članica se lahko v svojem predlogu za strateški načrt SKP iz člena 106(1) odloči za prerazporeditev:

(a)do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila iz Priloge IV po odštevku dodeljenih finančnih sredstev za bombaž iz Priloge VI za koledarska leta 2021–2026 v dodeljena finančna sredstva države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 ali

(b)do 15 % dodeljenih finančnih sredstev države članice za EKSRP v proračunskih letih 2022–2027 v dodeljena finančna sredstva države članice za neposredna plačila iz Priloge IV za koledarska leta 2021–2026.

Delež prerazporeditve iz dodeljenih finančnih sredstev države članice za neposredna plačila v njena dodeljena finančna sredstva za EKSRP iz prvega pododstavka se lahko poveča za:

(a)do 15 odstotnih točk, če države članice uporabijo ustrezno povečanje za intervencije, ki se financirajo iz EKSRP in ki obravnavajo specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(b)do 2 odstotni točki, če države članice uporabijo ustrezno povečanje v skladu s točko (b) člena 86(4).

2.V odločitvah iz odstavka 1 se določi delež iz odstavka 1, ki se lahko razlikuje med koledarskimi leti.

3.Države članice lahko leta 2023 pregledajo svoje odločitve iz odstavka 1 v okviru zahteve za spremembo strateških načrtov SKP iz člena 107.

NASLOV V
STRATEŠKI NAČRT SKP

POGLAVJE I
SPLOŠNE ZAHTEVE

Člen 91
Strateški načrti SKP

Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III.

Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Člen 92
Ambicioznejši okoljski in podnebni cilji

1.Države članice si bodo s strateškimi načrti SKP, zlasti pa z elementi intervencijske strategije iz točke (a) člena 97(2), prizadevale, da bo skupni prispevek k doseganju specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) večji od skupnega prispevka k cilju iz točke (b) prvega pododstavka člena 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 s podporo v okviru EKJS in EKSRP v obdobju 2014–2020.

2.Države članice v strateških načrtih SKP na podlagi razpoložljivih informacij pojasnijo, kako nameravajo doseči večji skupni prispevek iz odstavka 1. Razlaga temelji na relevantnih informacijah, kot so elementi iz točk (a)–(f) člena 95(1) in točke (b) člena 95(2).

Člen 93
Struktura strateškega načrta SKP

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Člen 94
Postopkovne zahteve

1.Države članice strateške načrte SKP pripravijo v preglednih postopkih ter v skladu s svojim institucionalnim in pravnim okvirom.

2.Organ države članice, odgovoren za pripravo strateškega načrta SKP, zagotovi, da so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov načrta dejansko vključeni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

3.Vsaka država članica organizira partnerstvo s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi. Partnerstvo vključuje vsaj naslednje partnerje:

(a)ustrezne javne organe;

(b)ekonomske in socialne partnerje;

(c)ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, ter ustrezne organe, odgovorne za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

Države članice navedene partnerje vključijo v pripravo strateških načrtov SKP.

4.Države članice in Komisija sodelujejo za zagotovitev učinkovitega usklajevanja pri izvajanju strateških načrtov SKP in pri tem upoštevajo načeli sorazmernosti ter deljenega upravljanja.

POGLAVJE II
VSEBINA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP

Člen 95
Vsebina strateških načrtov SKP

1.Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke:

(a)oceno potreb;

(b)intervencijsko strategijo;

(c)opis skupnih elementov, ki so skupni več intervencijam;

(d)opis intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorskih intervencij in intervencij za razvoj podeželja, določenih v strategiji;

(e)ciljni in finančni načrt;

(f)opis sistema upravljanja in usklajevanja;

(g)opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP;

(h)opis elementov, povezanih s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnega bremena za končne upravičence.

2.Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje priloge:

(a)Prilogo I o predhodni oceni in strateški presoji vplivov na okolje;

(b)Prilogo II o analizi prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (analiza SWOT);

(c)Prilogo III o posvetovanju s partnerji;

(d)Prilogo IV o na kmetijsko rastlino vezanem plačilu za bombaž;

(e)Prilogo V o dodatnem nacionalnem financiranju v okviru strateškega načrta SKP.

3.Podrobna pravila glede vsebine oddelkov in prilog strateških načrtov SKP iz odstavkov 1 in 2 so določena v členih 96–103.

Člen 96
Ocena potreb

Ocena potreb iz točke (a) člena 95(1) vključuje:

(a)povzetek analize SWOT iz člena 103(2);

(b)opredelitev potreb za vsak specifični cilj iz člena 6 na podlagi dokazov iz analize SWOT. Opišejo se vse potrebe ne glede na to, ali jih strateški načrt SKP obravnava ali ne;

(c)za specifični cilj podpiranja vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti iz točke (a) člena 6(1) oceno potreb glede na obvladovanje tveganj;

(d)po potrebi analizo specifičnih potreb ranljivih geografskih območjih, kot so najbolj oddaljene regije;

(e)prioritizacijo in razvrščanje potreb skupaj s tehtno utemeljitvijo sprejetih odločitev ter po potrebi razlog za to, da strateški načrt SKP določenih opredeljenih potreb ne obravnava ali jih obravnava le delno.

Za specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ocena upošteva nacionalne okoljske in podnebne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih instrumentov iz Priloge XI.

Države članice za to oceno uporabijo najnovejše in najzanesljivejše podatke.

Člen 97
Intervencijska strategija

1.V intervencijski strategiji iz točke (b) člena 95(1) so za vsak specifični cilj iz člena 6(1), ki ga obravnava strateški načrt SKP, določeni:

(a)ciljne vrednosti za vsak ustrezni skupni in po potrebi specifični kazalniki rezultatov v strateškem načrtu SKP ter povezani mejniki. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji glede na oceno potreb iz člena 96. Glede specifičnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz točk (a) in (b) odstavka 2 tega člena;

(b)intervencije na osnovi vrst intervencij iz naslova III, razen na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž iz pododdelka 2 oddelka 3 poglavja II navedenega naslova, ki se zasnujejo za obravnavanje specifičnega stanja na zadevnem območju po tehtni intervencijski logiki, podprti s predhodno oceno iz člena 125, analizo SWOT iz člena 103(2) ter oceno potreb iz člena 96;

(c)elementi, ki kažejo, kako intervencije omogočajo doseganje ciljnih vrednosti in kako so med seboj usklajene in združljive;

(d)elementi, ki kažejo, da je dodelitev finančnih sredstev intervencijam strateškega načrta SKP utemeljena in zadostna za doseganje določenih ciljnih vrednosti ter usklajena s finančnim načrtom iz člena 100.

2.V intervencijski strategiji se navedejo tudi naslednji elementi, iz katerih sta razvidna usklajenost strategije in dopolnjevanje intervencij med specifičnimi cilji iz člena 6(1):

(a)pregled okoljske in podnebne strukture strateškega načrta SKP z opisom dopolnjevanja in referenčnega stanja med pogojenostjo in različnimi intervencijami, ki obravnavajo specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1), ter strategij za doseganje večjega skupnega prispevka iz člena 92;

(b)razlaga, kako naj bi okoljska in podnebna struktura strateškega načrta SKP prispevala k že določenim dolgoročnim nacionalnim ciljnim vrednostim, določenim v zakonodajnih instrumentih iz Priloge XI ali ki iz njih izhajajo;

(c)v zvezi s specifičnim ciljem „privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij“ iz točke (g) člena 6(1) se predstavi pregled intervencij in posebnih pogojev v zvezi s strateškim načrtom SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 22(4), členih 27 in 69 ter členu 71(7). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 27 in 69 sklicujejo zlasti na člen 86(5). V pregledu je pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;

(d)pregled sektorskih intervencij, vključno z vezano dohodkovno podporo iz pododdelka 1 oddelka 3 poglavja II naslova III, in sektorskih intervencij iz poglavja III naslova III, v katerem je utemeljena usmerjenost na zadevne sektorje, naveden seznam ukrepov na sektor, njihovo dopolnjevanje ter morebitne specifične dodatne ciljne vrednosti v zvezi z intervencijami na osnovi sektorskih vrst intervencij iz poglavja III naslova III;

(e)razlaga o tem, katere intervencije bodo prispevale k zagotavljanju doslednega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganj;

(f)opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na ukrep in na sklad.

Člen 98
Elementi, ki so skupni več intervencijam

Opis elementov, ki so skupni več intervencijam, iz točke (c) člena 95(1) vsebuje:

(a)opredelitve, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 4(1), ter minimalne zahteve za intervencije v obliki nevezanih neposrednih plačil na podlagi člena 16;

(b)opis sistema pogojenosti, ki ga sestavljajo:

(i)za vsak standard DKOP iz Priloge III opis, kako se izvaja standard Unije, vključno z naslednjimi elementi: povzetek praks na kmetijah, ozemlje uporabe, vrsta zadevnih kmetov in utemeljitev prispevka h glavnim ciljem prakse;

(ii)opis splošnega prispevka k specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1);

(c)opis uporabe „tehnične pomoči“ iz členov 83(2) in 86(3) ter člena 112 in mreže SKP iz člena 113;

(d)druge informacije o izvajanju, zlasti:

(i)kratek opis določitve vrednosti plačilnih pravic in po potrebi delovanja rezerve;

(ii)uporabo ocenjenega rezultata zmanjšanja neposrednih plačil iz člena 15;

(iii)pregled razmejitve med EKSRP in drugimi skladi Unije na področju podeželja.

Člen 99
Intervencije

Opis posamezne intervencije iz strategije iz točke (d) člena 95(1) vsebuje:

(a)vrsto intervencij, ki ji intervencija pripada;

(b)ozemlje uporabe;

(c)specifično zasnovo ali zahteve navedene intervencije, ki zagotavljajo dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1). Za okoljske in podnebne intervencije povezava z zahtevami po pogojenosti dokazuje, da se prakse ne prekrivajo;

(d)pogoje za upravičenost;

(e)za vsako intervencijo na osnovi vrst intervencij iz Priloge II k tej uredbi informacijo, kako upošteva ustrezne določbe Priloge 2 k Sporazumu o STO o kmetijstvu, kakor je navedeno v členu 10 te uredbe in v Prilogi II k tej uredbi, za vsako intervencijo, ki ne temelji na vrstah intervencij iz Priloge II k tej uredbi, pa ali, in če da, kako upošteva ustrezne določbe člena 6(5) ali Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu;

(f)načrtovane letne izložke za intervencijo in po potrebi razčlenitev po enotnih ali povprečnih zneskih podpore na enoto;

(g)načrtovane letne zneske podpore na enoto, utemeljitev ter utemeljeno najvišje odstopanje navedenega zneska na enoto navzgor iz člena 89. Po potrebi se navedejo tudi naslednje informacije:

(i)oblika in stopnja podpore,

(ii)izračun zneska podpore na enoto in njegovo potrjevanje iz člena 76;

(iii)različni enotni zneski podpore na enoto v okviru navedene intervencije, zlasti pri skupinah ozemelj iz člena 18(2);

(iv) odločitev držav članic, ali bodo razlikovale med zneski osnovne dohodkovne podpore na hektar v skladu s členom 18(2) za vsako skupino ozemelj;

(h)posledična letna dodeljena finančna sredstva za intervencijo iz člena 88. Po potrebi se zagotovi razčlenitev na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente;

(i)navedbo, ali je intervencija zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in ali je predmet ocene državne pomoči.

Člen 100
Ciljni in finančni načrt

1.Ciljni načrt iz točke (e) člena 95(1) sestavlja tabela s povzetkom, v kateri so navedene ciljne vrednosti iz točke (a) člena 97(1), razčlenjene po letnih mejnikih.

2.Finančni načrt iz točke (e) člena 95(1) vsebuje tabele, skladne s točkama (f) in (h) člena 99, vključno z:

(a)dodeljenimi finančnimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 81(1), za sektorske vrste intervencij za vino iz člena 82(1), za čebelarstvo iz člena 82(2) in za vrste intervencij za razvoj podeželja iz člena 83(3);

(b)prerazporeditvami zneskov med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja v skladu s členom 90 ter morebitnimi odbitki dodeljenih finančnih sredstev držav članic za intervencije v obliki neposrednih plačil, da bi zneski postali na voljo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz oddelka VII poglavja III naslova III v skladu s členom 82(7);

(c)dodeljenimi finančnimi sredstvi države članice za sektorske vrste intervencij za oljčno olje iz člena 82(4) in za hmelj iz člena 82(3), če pa se te vrste intervencij ne izvajajo, sklepom za vključitev ustreznih dodeljenih finančnih sredstev v dodeljena finančna sredstva države članice za neposredna plačila v skladu s členom 82(5);

(d)razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev držav članic za vrsto intervencij v obliki neposrednih plačil po prerazporeditvah iz točk (b) in (c) na podlagi okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na vrsto intervencije in na intervencijo, navedejo pa se tudi načrtovani izložki, povprečni ali enotni zneski podpore na enoto in največje odstopanje iz člena 89. Razčlenitev po potrebi vsebuje znesek rezerve plačilnih pravic.

Naveden je skupni ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil.

Ob upoštevanju uporabe produkta zmanjšanja plačil iz člena 15 in člena 81(3) se ta okvirna dodeljena finančna sredstva, povezani načrtovani izložki in ustrezni povprečni zneski na enoto ali enotni zneski na enoto določijo pred zmanjšanjem plačil;

(e)razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev za sektorske vrste intervencij iz oddelka VII poglavja III naslova III na intervencijo in z navedbo načrtovanih izložkov ter povprečnih zneskov na enoto;

(f)razčlenitvijo dodeljenih finančnih sredstev držav članic za razvoj podeželja po prerazporeditvah v neposredna plačila in iz njih, kakor je navedeno v točki (b), na vrsto intervencij in na intervencijo, vključno s skupnimi zneski za obdobje, navedena pa je tudi veljavna stopnja prispevka EKSRP, po potrebi razčlenjena na intervencijo in vrsto regije. V primeru prerazporeditve sredstev iz neposrednih plačil se navedejo intervencije ali deli intervencij, ki se financirajo s prerazporeditvijo. V tej tabeli se navedejo tudi načrtovani izložki na intervencijo in povprečni ali enotni zneski na enoto, po potrebi pa tudi razčlenitev na zneske, načrtovane za nepovratna sredstva, in zneske, načrtovane za finančne instrumente. Navedejo se tudi zneski za tehnično pomoč;

(g)navedbo intervencij, ki prispevajo k minimalnim zahtevam glede porabe sredstev iz člena 86.

Elementi iz tega člena se določijo na letni ravni.

Člen 101
Sistem upravljanja in usklajevanja

Opis sistema upravljanja in usklajevanja iz točke (f) člena 95(1) sestavljajo:

(a)opredelitev vseh upravljavskih organov iz poglavja II naslova II Uredbe (EU) [HZU];

(b)opredelitev in vloga pooblaščenih in posredniških organov, ki niso navedeni v Uredbi (EU) [HZU];

(c)informacije o kontrolnih sistemih in kaznih iz naslova IV Uredbe (EU) [HZU], vključno z:

(i)integriranimi administrativnimi in kontrolnimi sistemi iz poglavja II naslova IV Uredbe (EU) [HZU];

(ii)kontrolnim sistemom in sistemom kazni za pogojenost iz poglavja IV naslova IV Uredbe (EU) [HZU];

(iii)pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede;

(d)opis strukture spremljanja in poročanja.

Člen 102
Posodobitev

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

(a)pregled, kako bo strateški načrt SKP prispeval k medsektorskemu splošnemu cilju glede spodbujanja in deljenja znanja, inovacij ter digitalizacije in spodbujanja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, predvsem z:

(i)opisom organizacijskega ustroja sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), zasnovanega v obliki skupne organizacije, in pretoka znanja med posamezniki, organizacijami in institucijami, ki uporabljajo in ustvarjajo znanje za kmetijstvo in medsebojno povezana področja;

(ii)opisom, kako bodo svetovalne službe iz člena 13, raziskovalne mreže in mreže SKP sodelovale v okviru sistema AKIS in kako se zagotavljajo svetovalne storitve in storitve podpore za inovacije;

(b)opis strategije za razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju ter za uporabo teh tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti intervencij strateških načrtov SKP.

Člen 103
Priloge

1.Priloga I k strateškemu načrtu SKP iz točke (a) člena 95(2) vsebuje povzetek glavnih rezultatov predhodne ocene učinka iz člena 125 in strateške presoje vplivov na okolje iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta 39 ter navedbo, kako so bili obravnavani, ali utemeljitev, zakaj niso bili upoštevani, in povezavo na celotno poročilo o predhodni oceni in poročilo o strateški presoji vplivov na okolje.

2.Priloga II k strateškemu načrtu SKP iz točke (b) člena 95(2) vsebuje analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (analiza SWOT) trenutnega stanja na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP.

Analiza SWOT temelji na trenutnem stanju na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP, in za vsak specifični cilj iz člena 6(1) vsebuje celostni splošni opis trenutnega stanja na območju, ki ga pokriva strateški načrt SKP in ki temelji na skupnih kazalnikih ozadja ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, prejšnja poročila o ocenah, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti.

Poleg tega se v navedenem opisu za vsak splošni in specifični cilj iz člena 5 in člena 6(1) zlasti poudarijo:

(a)prednosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(b)slabosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(c)priložnosti, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(d)grožnje, opredeljene na območju strateškega načrta SKP;

(e)po potrebi analiza ozemeljskih vidikov s poudarkom na ozemljih, v katera so še posebej usmerjene intervencije;

(f)po potrebi analiza sektorskih vidikov, zlasti za sektorje, v katerih se uporabljajo specifične intervencije in/ali sektorski programi.

Za specifične cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) se analiza SWOT sklicuje na nacionalne načrte, ki izhajajo iz zakonodajnih instrumentov iz Priloge XI.

Za specifični cilj privabljanja mladih kmetov iz točke (g) člena 6(1) analiza SWOT vsebuje kratko analizo dostopa do zemljišč, mobilnosti lastništva zemljišč in prestrukturiranja zemljišč, dostopa do financiranja in posojil ter dostopnosti znanja in svetovanja.    

V analizi SWOT se za splošni medsektorski cilj, povezan s spodbujanjem in deljenjem znanja, inovacij ter digitalizacije in spodbujanja njihove uvedbe iz drugega pododstavka člena 5, navedejo tudi ustrezne informacije o delovanju sistema AKIS ter povezanih struktur.

3.Priloga III k strateškemu načrtu SKP iz točke (c) člena 95(2) vsebuje izide posvetovanja med partnerji in kratek opis načina izvedbe posvetovanja.

4.Priloga IV k strateškemu načrtu SKP iz točke (d) člena 95(2) vsebuje kratek opis na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in njegovega dopolnjevanja z drugimi intervencijami strateškega načrta SKP.

5.Priloga V k strateškemu načrtu SKP iz točke (e) člena 95(2) vsebuje:

(a)kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na ukrep in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

(b)razlago dopolnjevanja z intervencijami strateškega načrta SKP ter

(c)navedbo, ali je dodatno nacionalno financiranje zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in predmet ocene državne pomoči.

Člen 104
Prenos pooblastil za vsebino strateškega načrta SKP

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 o spremembi tega poglavja glede vsebine strateškega načrta SKP in njegovih prilog.

Člen 105
Izvedbena pooblastila za vsebino strateškega načrta SKP

Komisija lahko sprejema izvedbene akte, ki določajo pravila za predstavitev elementov iz členov 96–103 v strateških načrtih SKP. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

POGLAVJE III
ODOBRITEV IN SPREMEMBA STRATEŠKEGA NAČRTA SKP

Člen 106
Odobritev strateškega načrta SKP

1.Vsaka država članica Komisiji najkasneje do 1. januarja 2020 predloži predlog strateškega načrta SKP z informacijami iz člena 95.

2.Komisija na podlagi popolnosti načrtov, doslednosti in skladnosti s splošnimi načeli prava Unije, to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter horizontalno uredbo oceni predlagane strateške načrte SKP, njihov dejanski prispevek k specifičnim ciljem iz člena 6(1), učinek na pravilno delovanje notranjega trga in izkrivljanje konkurence ter raven upravnega bremena za upravičence in organe. Ocena bo obravnavala zlasti primernost strategije iz načrta SKP, ustreznih specifičnih ciljev, ciljnih vrednosti, intervencij in dodelitev proračunskih virov za doseganje specifičnih ciljev strateškega načrta SKP s predlaganim nizom intervencij na podlagi analize SWOT in predhodne ocene.

3.Komisija lahko glede na izid ocene iz odstavka 2 v treh mesecih po datumu predložitve strateškega načrta SKP na države članice naslovi pripombe.

Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravi predlagani načrt.

4.Komisija predlagani strateški načrt SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].

5.Vsak strateški načrt SKP se odobri najkasneje osem mesecev po tem, ko ga zadevna država članica predloži.

Odobritev ne zajema informacij iz točke (c) člena 101 in prilog I–IV k strateškemu načrtu SKP iz točk (a)–(d) člena 95(2).

V ustrezno utemeljenih primerih lahko država članica Komisijo prosi, da odobri strateški načrt SKP, ki ne vsebuje vseh elementov. V tem primeru zadevna država članica navede manjkajoče dele strateškega načrta SKP ter predloži okvirne ciljne vrednosti in finančne načrte iz člena 100 za celotni strateški načrt SKP, s čimer izkaže splošno doslednost in usklajenost načrta. Manjkajoči elementi strateškega načrta SKP se Komisiji predložijo kot sprememba načrta v skladu s členom 107.

6.Komisija vsak strateški načrt SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.

7.Strateški načrt SKP bo imel pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

Člen 107
Sprememba strateškega načrta SKP

1.Države članice lahko Komisiji predložijo zahtevke za spremembo strateških načrtov SKP.

2.Zahtevki za spremembo strateških načrtov SKP se ustrezno utemeljijo in predvsem vsebujejo pričakovani učinek sprememb načrta na doseganje specifičnih ciljev iz člena 6(1). Priložen jim je spremenjeni načrt, vključno s posodobljenimi prilogami, če je to ustrezno.

3.Komisija oceni skladnost spremembe s to uredbo in določbami, sprejetimi na njeni podlagi, ter z Uredbo (EU) [HZU] in njenim dejanskim prispevkom k specifičnim ciljem.

4.Komisija predlagane spremembe strateškega načrta SKP odobri, če so bile predložene potrebne informacije in če presodi, da je spremenjeni načrt skladen s splošnimi načeli prava Unije, zahtevami iz te uredbe, določbami, sprejetimi na njeni podlagi, in Uredbo (EU) [HZU].

5.Komisija lahko v 30 delovnih dneh od predložitve zahtevka za spremembo strateškega načrta SKP poda pripombe. Država članica Komisiji zagotovi vse potrebne dodatne informacije.

6.Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se odobri najkasneje tri mesece po tem, ko ga država članica predloži, če so bile vse pripombe Komisije ustrezno upoštevane.

7.Zahtevek za spremembo strateškega načrta SKP se lahko predloži največ enkrat na koledarsko leto z morebitnimi izjemami, ki jih v skladu s členom 109 določi Komisija.

8.Komisija vsako spremembo strateškega načrta SKP odobri z izvedbenim sklepom brez uporabe postopka v odboru iz člena 139.

9.Brez poseganja v člen 80 bodo imele spremembe strateških načrtov SKP pravni učinek šele po odobritvi Komisije.

10.Redakcijsko-tehnični popravki ali popravki očitnih napak, ki ne vplivajo na izvajanje politike in intervencije, se ne štejejo za zahtevke za spremembo. Države članice o takih popravkih obvestijo Komisijo.

Člen 108
Izračun rokov za ukrepanje Komisije

Kjer je v tem poglavju za ukrepanje Komisije določen rok, navedeni rok začne teči, ko se predložijo vse informacije v skladu z zahtevami iz te uredbe in določbami, sprejetimi na njeni podlagi.

Ta rok ne vključuje obdobja, ki se začne na dan po dnevu, na katerega Komisija državi članici pošlje svoje pripombe ali zahtevo za popravljene dokumente, in traja, dokler država članica Komisiji ne odgovori.

Člen 109
Prenos pooblastil

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki spreminjajo to poglavje v zvezi s:

(a)postopki in roki za odobritev strateških načrtov SKP;

(b)postopki in roki za predložitev in odobritev zahtev za spremembe strateških načrtov SKP;

(c)pogostostjo, s katero se morajo strateški načrti SKP predložiti v programskem obdobju, vključno z določitvijo izjemnih primerov, za katere največje število sprememb iz člena 107(7) ne velja.

NASLOV VI
USKLAJEVANJE IN UPRAVLJANJE

Člen 110
Organ upravljanja

1.Države članice za svoje strateške načrte SKP imenujejo organ upravljanja.

Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.

2.Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje strateškega načrta SKP uspešno, učinkovito in pravilno. Zlasti zagotavlja:

(a)ustrezen in varen elektronski sistem za beleženje, vzdrževanje, upravljanje in sporočanje statističnih informacij o načrtu in njegovem izvajanju, ki se zahtevajo za spremljanje in ocenjevanje, ter zlasti informacij, potrebnih za spremljanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev in ciljnih vrednosti;

(b)da upravičenci in drugi organi, udeleženi pri izvajanju intervencij:

(i)prejmejo informacije o svojih obveznostih na podlagi odobrene pomoči in uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo,

(ii)poznajo zahteve glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja izložkov in rezultatov;

(c)da imajo zadevni upravičenci na voljo – po potrebi elektronsko – seznam predpisanih upravljavskih zahtev in minimalnih standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene na podlagi oddelka 2 poglavja I naslova III in ki naj se uporabljajo na ravni kmetijskih gospodarstev, ter jasne in natančne informacije v zvezi s tem;

(d)da je predhodna ocena iz člena 125 skladna s sistemom ocenjevanja in spremljanja ter da se sprejme in predloži Komisiji;

(e)da je vzpostavljen načrt ocenjevanja iz člena 126, da se naknadna ocena iz navedenega člena izvede v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšna ocena v skladu s sistemom spremljanja in ocenjevanja ter da se predloži odboru za spremljanje iz člena 111 in Komisiji;

(f)da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prioritete;

(g)da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z združenimi tabelami za spremljanje, ki se po posvetovanju z odborom za spremljanje predloži Komisiji;

(h)sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

(i)da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;

(j)da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih z območji in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;

(k)da se glede strateškega načrta SKP, tudi prek nacionalne mreže SKP, in sicer z informiranjem morebitnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti spolov, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, javnost obvešča o možnostih, ki jih nudi strateški načrt SKP, in pravilih glede dostopa do sredstev v okviru strateškega načrta SKP ter upravičence in širšo javnost informira o splošni javni podpori Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja v okviru strateškega načrta SKP.

3.Država članica ali organ upravljanja lahko za upravljanje in izvajanje intervencij strateškega načrta SKP imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi razvojnimi organi ali nevladnimi organizacijami.

4.Kadar se del nalog organa upravljanja prenese na drug organ, je organ upravljanja še naprej v celoti odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter izvajanja navedenih nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so določene ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje teh nalog.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138, ki bodo dopolnjevali to uredbo s podrobnimi pravili o uporabi zahtev za informiranje, obveščanje javnosti in prepoznavnost iz točk (j) in (k) odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 111
Odbor za spremljanje

1.Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Vsak odbor za spremljanje sprejme svoj poslovnik.

Odbor za spremljanje se sestane najmanj enkrat letno ter pregleda vsa vprašanja, ki vplivajo na napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP.

Država članica na spletu objavi poslovnik odbora za spremljanje ter vse podatke in informacije, ki jih deli z odborom za spremljanje.

2.O sestavi odbora za spremljanje odloči država članica in zagotovi, da so v njem uravnoteženo zastopani ustrezni javni organi in posredniški organi ter predstavniki partnerjev iz člena 94(3).

Vsak član odbora za spremljanje ima en glas.

Država članica objavi seznam članov odbora za spremljanje na spletu.

Predstavniki Komisije svetujejo odboru za spremljanje.

3.Odbor za spremljanje preverja zlasti:

(a)napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;

(b)morebitna vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za reševanje teh vprašanj;

(c)elemente predhodne ocene, navedene v členu 52(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah] in strateškem dokumentu iz člena 53(1) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah];

(d)napredek, dosežen pri izvajanju ocenjevanj, sintez ocenjevanj in morebitnega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

(e)izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)širjenje administrativne usposobljenosti za javne organe in upravičence, kadar je ustrezno.

4.Odbor za spremljanje izda mnenje o:

(a)osnutku strateškega načrta SKP;

(b)metodologiji in merilih, uporabljenih za izbor operacije;

(c)letnih poročilih o smotrnosti;

(d)načrtu ocenjevanja in njegovih morebitnih spremembah;

(e)vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP.

Člen 112
Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.EKSRP lahko na pobudo države članice podpira ukrepe, potrebne za dejansko upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP, vključno z vzpostavitvijo in delovanjem nacionalnih mrež SKP iz člena 113(1). Ukrepi iz tega odstavka se lahko nanašajo na predhodna ali naslednja obdobja strateškega načrta SKP.

2.Lahko se podprejo tudi ukrepi organa glavnega sklada v skladu z odstavki (4), (5) in (6) člena 25 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah].

3.Tehnična pomoč na pobudo držav članic ne financira certifikacijskih organov v smislu člena 11 Uredbe (EU) [HZU].

Člen 113
Evropske in nacionalne mreže za skupno kmetijsko politiko
 

1.Vsaka država članica najkasneje 12 mesecev po tem, ko Komisija odobri strateški načrt SKP, vzpostavi nacionalno mrežo za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna mreža SKP), namenjeno povezovanju organizacij in organov, svetovalcev, raziskovalcev in drugih inovacijskih akterjev na področju kmetijstva in razvoja podeželja na nacionalni ravni.

2.Vzpostavljena bo evropska mreža za skupno kmetijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: evropska mreža SKP), namenjena povezovanju nacionalnih mrež, organizacij in organov na področju kmetijstva in razvoja podeželja na ravni Unije.

3.Povezovanje prek mrež SKP ima naslednje cilje:

(a)povečati vključenost vseh zainteresiranih strani v zasnovo in izvedbo strateških načrtov SKP;

(b)spremljati uprave držav članic pri izvajanju strateških načrtov SKP in prehodu na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti;

(c)olajšati medsebojno učenje in interakcijo med zainteresiranimi stranmi na področju kmetijstva in podeželja;

(d)spodbujati inovacije in podpirati vključevanje vseh zainteresiranih strani pri izmenjavi in pridobivanju znanja;

(e)podpirati zmogljivost vseh zainteresiranih strani za spremljanje in ocenjevanje;

(f)prispevati k razširjanju rezultatov strateških načrtov SKP.

4.Naloge mrež SKP pri doseganju ciljev iz odstavka 3 so:

(a)zbiranje, analiza in širjenje informacij o ukrepih, podprtih v okviru strateških načrtov SKP;

(b)prispevek h gradnji zmogljivosti za organe držav članic in druge akterje, vključene v izvajanje strateških načrtov SKP, tudi glede procesov spremljanja in ocenjevanja;

(c)zbiranje in razširjanje dobrih praks;

(d)zbiranje informacij, vključno s statističnimi podatki in upravnimi informacijami, ter analiza razvoja kmetijstva in podeželskih območjih, pomembnih za specifične cilje iz člena 6(1);

(e)vzpostavitev platform, forumov in dogodkov za lažjo izmenjavo izkušenj med zainteresiranimi stranmi ter medsebojno učenje, po potrebi vključno z izmenjavami z mrežami v tretjih državah;

(f)zbiranje informacij in omogočanje povezovanja financiranih struktur in projektov, kot so lokalne akcijske skupine iz člena 27 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost iz člena 114(4) ter enakovredne strukture in projekti;

(g)podpora za sodelovalne projekte med lokalnimi akcijskimi skupinami ali podobnimi lokalnimi razvojnimi strukturami, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem;

(h)ustvarjanje povezav z drugimi strategijami ali mrežami, ki jih financira Unija;

(i)prispevek k nadaljnjemu razvoju SKP in priprava morebitnih naslednjih obdobij strateškega načrta SKP;

(j)v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim.

Člen 114
Evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost

1.Komisija vzpostavi evropsko inovacijsko partnerstvo za kmetijsko produktivnost in trajnostnost (EIP).

2.Namen EIP je spodbuditi inovacije in izboljšati izmenjavo znanja.

3.EIP prispeva k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1).

4.EIP s povezovanjem politik in instrumentov za pospešitev inovacij podpira sistem AKIS iz člena 13(2). Zlasti:

(a)ustvarja dodano vrednost z boljšim povezovanjem raziskav in kmetijskih praks ter spodbujanjem širše uporabe razpoložljivih inovativnih ukrepov;

(b)povezuje inovacijske akterje in projekte;

(c)spodbuja hitrejši in širši prenos inovativnih rešitev v prakso ter

(d)obvešča znanstveno skupnost o potrebah po raziskavah kmetijske prakse.

Operativne skupine EIP so del EIP. Pripravijo načrt za razvoj, testiranje, prilagoditev ali izvajanje inovativnih projektov, in sicer na podlagi interaktivnega inovacijskega modela z naslednjimi ključnimi načeli:

(a)razvoj inovativnih rešitev s poudarkom na potrebah kmetov ali gozdarjev in hkratna obravnava interakcij v celotni dobavni verigi, kadar je to koristno;

(b)povezovanje partnerjev z dopolnjujočim se znanjem, kot so kmetje, svetovalci, raziskovalci, podjetja ali nevladne organizacije, v ciljnih kombinacijah, ki so najprimernejše za doseganje projektnih ciljev, ter

(c)soodločanje in soustvarjanje v celem projektu.

Načrtovane inovacije lahko temeljijo tako na novih kot tradicionalnih praksah v novih geografskih ali okoljskih razmerah.

Operativne skupine razširjajo svoje načrte in rezultate svojih projektov, zlasti prek mrež SKP.

NASLOV VII
SPREMLJANJE, POROČANJE IN OCENJEVANJE

POGLAVJE I
OKVIR SMOTRNOSTI

Člen 115
Vzpostavitev okvira smotrnosti

1.Države članice vzpostavijo okvir smotrnosti, ki omogoča poročanje, spremljanje in ocenjevanje smotrnosti strateškega načrta SKP med njegovim izvajanjem.

2.Okvir smotrnosti vsebuje naslednje elemente:

(a)niz kazalnikov ozadja, izložkov, rezultatov in učinka, vključno s tistimi iz člena 7, ki se uporabijo kot podlaga za spremljanje, ocenjevanje in letno poročanje o smotrnosti;

(b)ciljne vrednosti in letne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo kazalnikov rezultatov;

(c)zbiranje, hrambo in pošiljanje podatkov;

(d)redno poročanje o smotrnosti, spremljanju in ocenjevanju;

(e)mehanizme za nagrajevanje dobre smotrnosti in odpravljanje nizke smotrnosti;

(f)predhodne, vmesne in naknadne ocene ter vse ostale dejavnosti ocenjevanja v zvezi s strateškim načrtom SKP.

3.Okvir smotrnosti zajema:

(a)vsebino strateških načrtov SKP,

(b)tržne ukrepe in druge intervencije iz Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 116
Cilji okvira smotrnosti

Cilji okvira smotrnosti so:

(a)oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije SKP;

(b)določiti mejnike in ciljne vrednosti za specifične cilje iz člena 6;

(c)spremljati napredek pri doseganju ciljnih vrednosti strateških načrtov SKP;

(d)oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP;

(e)podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem.

Člen 117
Elektronski informacijski sistem

Države članice vzpostavijo elektronski informacijski sistem, v katerem beležijo in hranijo ključne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje, zlasti o posameznih intervencijah, izbranih za financiranje, ter zaključenih intervencijah, vključno z informacijami o posameznih upravičencih in operacijah.

Člen 118
Zagotavljanje informacij

Države članice zagotovijo, da upravičenci do podpore v okviru intervencij strateškega načrta SKP in lokalne akcijske skupine organu upravljanja ali drugim organom, pooblaščenim za izvajanje njegovih funkcij v njegovem imenu, zagotovijo vse informacije, potrebne za spremljanje in ocenjevanje strateškega načrta SKP.

Države članice zagotovijo, da se ustvarijo celoviti, popolni, pravočasni in zanesljivi viri podatkov, da se omogoči dejansko nadaljnje spremljanje napredka politike k ciljem z uporabo kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka.

Člen 119
Postopki spremljanja

Organ upravljanja in odbor za spremljanje spremljata izvajanje strateškega načrta SKP in napredka pri doseganju ciljnih vrednosti strateškega načrta SKP na podlagi kazalnikov izložkov in rezultatov.

Člen 120
Izvedbena pooblastila za okvir smotrnosti

Komisija sprejme izvedbene akte o vsebini okvira smotrnosti. Ti akti vsebujejo seznam kazalnikov ozadja, drugih kazalnikov, potrebnih za ustrezno spremljanje in ocenjevanje politike, metode za izračun kazalnikov in določbe, potrebne za zagotavljanje točnosti in zanesljivosti podatkov, ki jih zberejo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

POGLAVJE II
LETNA POROČILA O SMOTRNOSTI

Člen 121
Letna poročila o smotrnosti

1.Države članice Komisiji predložijo letno poročilo o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema proračunski leti 2021 in 2022. Za neposredna plačila iz poglavja II naslova III poročilo zajema le proračunsko leto 2022.

2.Zadnje letno poročilo o smotrnosti, ki ga je treba predložiti do 15. februarja 2030, vsebuje povzetek ocenjevanj, opravljenih v obdobju izvajanja.

3.Letno poročilo o smotrnosti je dopustno le, če vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v odstavkih 4, 5 in 6. Komisija državo članico v 15 delovnih dneh po datumu prejema letnega poročila o smotrnosti obvesti, če poročilo ni dopustno, sicer se poročilo šteje za dopustno.

4.V letnih poročilih o smotrnosti so navedene ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP s sklicevanjem na finančne podatke, kazalnike izložkov in rezultatov ter informacije v skladu z drugim pododstavkom člena 118. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljnih vrednosti.

Za vrste intervencij, ki niso predmet člena 89 te uredbe, in kadar razmerje med realiziranimi izložki in realiziranimi odhodki odstopa od načrtovanega letnega razmerja med izložki in odhodki za 50 %, države članice predložijo utemeljitev za to odstopanje.

5.Poslani podatki se nanašajo na dosežene vrednosti kazalnikov za delno in v celoti izvedene ukrepe. Prav tako se v njih navedejo sinteza stanja izvajanja strateškega načrta SKP, realiziranega v preteklem proračunskem letu, kakršna koli vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti v zvezi z odstopanji od mejnikov, in sicer z razlogi in po potrebi opisom sprejetih ukrepov.

6.Za finančne instrumente se poleg podatkov, ki jih je treba navesti na podlagi odstavka 4, zagotovijo tudi informacije o:

(a)upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;

(b)znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni izdatki;

(c)znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob EKSRP, na vrsto finančnih produktov;

(d)obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s prispevkom iz EKSRP za finančne instrumente iz člena 54 Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz EKSRP iz člena 56 navedene uredbe.

7.Komisija izvede letni pregled smotrnosti in letno potrditev smotrnosti iz člena [52] Uredbe (EU) [HZU] na podlagi informacij iz letnih poročil o smotrnosti.

8.Komisija lahko v enem mesecu od predložitve letnih poročil o smotrnosti v letnem pregledu smotrnosti navede pripombe o teh poročilih. Kadar Komisija v navedenem roku ne predloži pripomb, se poročila štejejo za sprejeta.

Člen 108 o izračunu rokov za ukrepanje Komisije se smiselno uporablja.

9.Kadar sporočena vrednost enega ali več kazalnikov rezultatov razkrije več kot 25-odstoten odmik od posameznega mejnika za zadevno leto poročanja, lahko Komisija od države članice zahteva predložitev akcijskega načrta v skladu s členom 39(1) Uredbe (EU) [HZU], ki opisuje popravne ukrepe in pričakovani časovni okvir.

10.Letna poročila o smotrnosti ter povzetki njihove vsebine za državljane se dajo na voljo javnosti.

11.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 122
Letne pregledovalne seje

1.Države članice vsako leto organizirajo letno pregledovalno sejo s Komisijo, in sicer seji predsedujejo skupaj ali ji predseduje Komisija, poteka pa najprej dva meseca po predložitvi letnega poročila o smotrnosti.

2.Namen letne pregledovalne seje je proučitev smotrnosti posameznega načrta, vključno z napredkom pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti, morebitnimi vprašanji, ki vplivajo na smotrnost, ter preteklimi in prihodnjimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za njihovo obravnavanje.

POGLAVJE III
SISTEM SPODBUD ZA DOBRO OKOLJSKO IN PODNEBNO USPEŠNOST

Člen 123
Dodatek za uspešnost

1.Državam članicam se lahko za leto 2026 dodeli dodatek za uspešnost kot nagrada za zadovoljivo uspešnost v zvezi z okoljskimi in podnebnimi cilji, če zadevna država članica izpolnjuje pogoj iz člena 124(1).

2.Dodatek za uspešnost je enak 5 % zneska na državo članico za proračunsko leto 2027 iz Priloge IX.

Viri, prerazporejeni med EKJS in EKSRP na podlagi členov 15 in 90, so izključeni za namene izračuna dodatka za uspešnost.

Člen 124
Dodelitev dodatka za uspešnost

1.Na podlagi pregleda smotrnosti za leto 2026 se dodatek za uspešnost, zadržan iz dodeljenih finančnih sredstev države članice po drugem odstavku člena 123, tej državi članici dodeli, če kazalniki rezultatov, ki se uporabljajo za specifične okoljske in podnebne cilje iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) njenega strateškega načrta SKP, dosežejo vsaj 90 % svoje ciljne vrednosti za leto 2025.

2.Komisija v dveh mesecih od prejema letnega poročila o smotrnosti za leto 2026 sprejme izvedbeni akt brez uporabe postopka v odboru iz člena 139, s katerim za vsako državo članico odloči, ali je njen strateški načrt SKP dosegel ciljne vrednosti iz odstavka 1 tega člena.

3.Kadar so ciljne vrednosti iz odstavka 1 dosežene, Komisija zadevni državi članici dodeli znesek dodatka za uspešnost in ta se šteje za dokončno dodeljenega finančnemu letu 2027 na podlagi sklepa iz odstavka 2.

4.Kadar ciljne vrednosti iz odstavka 1 niso dosežene, Komisija ne dodeli obveznosti za proračunsko leto 2027 v zvezi z zneskom dodatka za uspešnost zadevnih držav članic.

5.Pri dodeljevanju dodatka za uspešnost lahko Komisija upošteva primere višje sile in resnih družbeno-gospodarskih kriz, ki ovirajo doseganje ustreznih mejnikov.

6.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi podrobno določi ureditev za zagotavljanje doslednega pristopa k odločanju o dodelitvi dodatka za uspešnost državam članicam. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

POGLAVJE IV
OCENJEVANJE STRATEŠKIH NAČRTOV SKP

Člen 125
Predhodno ocenjevanje

1.Države članice opravijo predhodno ocenjevanje za izboljšanje kakovosti zasnove svojih strateških načrtov SKP.

2.Predhodno ocenjevanje se izvaja na odgovornost organa, odgovornega za pripravo dokumentov strateškega načrta SKP.

3.V predhodnem ocenjevanju se ocenijo:

(a)prispevek strateškega načrta SKP k specifičnim ciljem SKP, pri tem pa se upoštevajo nacionalne in regionalne potrebe ter razvojni potencial in izkušnje iz izvajanja SKP v prejšnjih programskih obdobjih;

(b)notranja skladnost predlaganega strateškega načrta SKP in njegovo razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti;

(c)usklajenost dodeljevanja proračunskih virov s specifičnimi cilji strateškega načrta SKP;

(d)kako bodo predvideni izložki prispevali k rezultatom;

(e)ali so ob upoštevanju predvidene podpore iz EKJS in EKSRP merljive ciljne vrednosti za rezultate realistične;

(f)zadostnost človeških virov in upravnih zmogljivosti za upravljanje strateškega načrta SKP;

(g)ustreznost postopkov za spremljanje strateškega načrta SKP in zbiranje podatkov, potrebnih za izvedbo ocenjevanja;

(h)ustreznost mejnikov, izbranih za okvir smotrnosti;

(i)načrtovani ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena za upravičence,

(j)utemeljitev za uporabo finančnih instrumentov, ki se financirajo iz EKSRP.

4.Predhodna ocena vključuje zahteve za strateško presojo vplivov na okolje iz Direktive 2001/42/ES, pri čemer se upoštevajo potrebe po blažitvi podnebnih sprememb.

Člen 126
Ocenjevanje strateških načrtov SKP med obdobjem izvajanja in naknadno ocenjevanje

1.Države članice izvajajo ocene strateških načrtov SKP za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti Unije ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP iz člena 5 in člena 6(1).

2.Države članice ocenjevanje zaupajo funkcionalno neodvisnim strokovnjakom.

3.Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za pripravo in zbiranje podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje.

4.Države članice so odgovorne za ocenjevanje ustreznosti intervencij strateškega načrta SKP za namene doseganja specifičnih ciljev iz člena 6(1).

5.Države članice pripravijo načrt ocenjevanja in v njem navedejo načrtovane dejavnosti ocenjevanja v obdobju izvajanja.

6.Države članice predložijo načrt ocenjevanja odboru za spremljanje najkasneje eno leto po sprejetju strateškega načrta SKP.

7.Organ upravljanja je odgovoren za dokončanje celovitega ocenjevanja strateškega načrta SKP do 31. decembra 2031.

8.Države članice dajo vsa ocenjevanja na voljo javnosti.

POGLAVJE V
OCENA SMOTRNOSTI S STRANI KOMISIJE

Člen 127
Ocena in vrednotenje smotrnosti

1.Komisija pripravi večletni načrt ocenjevanja SKP, ki naj se izvaja na njeno odgovornost.

2.Komisija pred koncem tretjega leta po začetku izvajanja strateških načrtov SKP opravi vmesno oceno in prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP ter pri tem upošteva kazalnike iz Priloge I. Komisija lahko uporabi vse ustrezne informacije, ki so že na voljo, v skladu s členom [128] [nove finančne uredbe].

3.Komisija opravi naknadno oceno, da prouči uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost Unije za EKJS in EKSRP.

4.Na podlagi dokazov iz ocen SKP, vključno z ocenami strateških načrtov SKP, ter drugih ustreznih virov informacij, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po zaključku vmesne ocene predstavi prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati glede uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2031.

Člen 128
Poročanje na podlagi ključnega niza kazalnikov

Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i)] [nove finančne uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti iz navedenega člena, merjeni s ključnim nizom kazalnikov iz Priloge XII.

Člen 129
Splošne določbe

1.Države članice Komisiji predložijo vse potrebne informacije, ki ji omogočajo izvedbo spremljanja in ocenjevanja SKP.

2.Podatki, potrebni za kazalnike ozadja in učinka, izhajajo predvsem iz uveljavljenih virov podatkov, kot sta mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev in Eurostat. Kadar podatki za te kazalnike niso na voljo ali popolni, se vrzeli obravnavajo v okviru evropskega statističnega programa, ustanovljenega na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 40 , pravnega okvira mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ali s formalnimi dogovori z drugimi ponudniki podatkov, kot sta Skupno raziskovalno središče in Evropska agencija za okolje.

3.Ohranijo se obstoječi upravni registri, kot so integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), identifikacijski sistem za zemljišča ter registri živali in vinogradov. IAKS in identifikacijski sistem za zemljišča se še naprej razvijata za boljše izpolnjevanje statističnih potreb SKP. Podatki iz upravnih registrov se čim bolj uporabljajo v statistične namene v sodelovanju s statističnimi organi držav članic in Eurostatom.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o informacijah, ki jih morajo poslati države članice, pri čemer upošteva potrebo po izogibanju kakršnemu koli neupravičenemu upravnemu bremenu ter pravila v zvezi s potrebami po podatkih in sinergijami med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

NASLOV VIII
DOLOČBE O KONKURENCI

Člen 130
Pravila za podjetja

Kadar je podpora v skladu z naslovom III te uredbe odobrena za oblike sodelovanja med podjetji, se lahko odobri le za takšne oblike sodelovanja, ki so skladne s pravili konkurence, kot se uporabljajo na podlagi členov 206–209 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 131
Državna pomoč

1.Za podporo se v okviru te uredbe uporabljajo členi 107, 108 in 109 PDEU, razen če je v tem naslovu drugače določeno.

2.Členi 107, 108 in 109 PDEU se ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo, ali za dodatno nacionalno financiranje iz člena 132 te uredbe, ki spada na področje uporabe člena 42 PDEU.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 se členi 107, 108 in 109 PDEU uporabljajo za podporo za operacijo, ki spada tako na področje uporabe člena 42 PDEU kot zunaj njega, razen kadar je podpora za obratni kapital zagotovljena prek finančnega instrumenta.

Člen 132
Dodatno nacionalno financiranje

Plačila s strani držav članic v zvezi z operacijami, ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU in ki naj bi zagotavljale dodatno financiranje za intervencije, za katere je odobrena podpora Unije kadar koli v obdobju strateškega načrta SKP, se lahko izvedejo le, če so v skladu s to uredbo, če so vključena v Prilogo V k strateškemu načrtu SKP iz člena 103(5) in če jih je odobrila Komisija.

Člen 133
Nacionalni davčni ukrepi

Členi 107, 108 in 109 PDEU se ne uporabljajo za nacionalne davčne ukrepe, s katerimi se države članice odločijo za odstopanje od splošnih davčnih pravil in dovolijo izračun osnove za davek od dohodkov, ki se uporablja za kmete, na podlagi večletnega obdobja.

NASLOV IX
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 134
Ukrepi za reševanje specifičnih težav

1.Komisija za reševanje specifičnih težav sprejme izvedbene akte, ki so v nujnih primerih potrebni in upravičeni. Takšni izvedbeni akti lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

2.V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih in da se rešijo take specifične težave iz odstavka 1, hkrati pa se zagotovi nemoteno delovanje sistema neposrednih plačil v izjemnih okoliščinah, Komisija v skladu s postopkom iz člena 139(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

3.Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavkov 1 in 2, ostanejo v veljavi največ dvanajst mesecev. Če po navedenem obdobju specifične težave iz navedenih odstavkov še niso odpravljene, lahko Komisija za vzpostavitev trajne rešitve predloži ustrezen zakonodajni predlog.

4.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vsakem ukrepu, sprejetem na podlagi odstavka 1 ali 2, v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

Člen 135
Uporaba za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke

1.Za dodelitve neposrednih plačil v najbolj oddaljenih regijah Unije se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 228/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3(2), točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III ter člen 16 in naslov IX te uredbe. Točke (a), (b) in (d) člena 4(1), oddelek 2 poglavja I naslova III, člen 16 in naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

2.Za dodelitve neposrednih plačil na manjših egejskih otokih se v skladu s poglavjem IV Uredbe (EU) št. 229/2013 uporabljajo le točki (a) in (b) člena 3(2), člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III in naslov IX te uredbe. Člen 4, oddelek 2 poglavja I naslova III, oddelka 1 in 2 poglavja II naslova III ter naslov IX se uporabljajo brez kakršnih koli obveznosti v zvezi s strateškim načrtom SKP.

POGLAVJE II
INFORMACIJSKI SISTEM IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Člen 136
Izmenjava informacij in dokumentov

1.Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostavi informacijski sistem, ki omogoča varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in vsako od držav članic.

2.Komisija zagotovi ustrezen in varen elektronski sistem, v katerem se ključne informacije ter poročila o spremljanju in vrednotenju beležijo, vzdržujejo in upravljajo.

3.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za delovanje sistema iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Člen 137
Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.Države članice in Komisija brez poseganja v člene [96, 97 in 98] Uredbe (EU) [HZU] zbirajo osebne podatke za izvajanje svojih obveznosti upravljanja, kontrol, spremljanja in ocenjevanja iz te uredbe, zlasti tistih iz naslovov VI in VII, in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s tem namenom.

2.Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in ocenjevanja v skladu z naslovom VII ter se pri tem uporablja varen elektronski sistem iz člena 136, se ti osebni podatki anonimizirajo in obdelujejo le v zbirni obliki.

3.Osebni podatki se obdelujejo v skladu s pravili uredb (ES) št. 45/2001 in (EU) št. 2016/679. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se dodatno obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavnega nacionalnega prava in prava Unije.

4.Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelujejo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravice o varstvu podatkov iz uredb (ES) št. 45/2001 in (EU) št. 2016/679.

POGLAVJE III
PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 138
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4, 7, 12, 15, 23, 28, 32, 35, 36, 37, 41, 50, 78, 81, 104 in 141, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 139
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, imenovan „Odbor za skupno kmetijsko politiko“. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 140
Razveljavitve

1.Uredba (EU) št. 1305/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Vendar se še naprej uporablja za operacije, ki se izvajajo v skladu s programi za razvoj podeželja, ki jih Komisija na podlagi navedene uredbe odobri pred 1. januarjem 2021.

Člen 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in Priloga III k navedeni uredbi se še naprej uporabljata v zvezi določitvijo območij z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami. Sklicevanje na programe za razvoj podeželja se razume kot sklicevanje na strateške načrte SKP.

2.Uredba (EU) št. 1307/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta vložitve zahtevkov, ki se začnejo pred 1. januarjem 2021.

Člena 17 in 19 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter Priloga I k navedeni uredbi se po potrebi še na prej uporabljajo za Hrvaško do 31. decembra 2021.

Člen 141
Prehodni ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnjevanje določb te uredbe z ukrepi za zaščito kakršnih koli pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev toliko, kolikor je potrebno za prehod z ureditve na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 na ureditev iz te uredbe. Ta prehodna pravila zlasti določajo pogoje za vključitev podpore, ki jo Komisija odobri v okviru Uredbe (EU) št. 1305/2013, v podporo na podlagi te uredbe, vključno s tehnično pomočjo in naknadnim ocenjevanjem.

Člen 142
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga

a) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013;

b) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

c) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Programski sklop 8 – kmetijska in pomorska politika v okviru razdelka 3 večletnega finančnega okvira 2021–2027 – Naravni viri in okolje

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

 nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 41 . 

 podaljšanje obstoječega ukrepa. 

 združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Namen ciljev skupne kmetijske politike (SKP) iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije je_

(a) povečati kmetijsko produktivnost (vključno s tehničnim napredkom in optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov);

(b) s tem zagotoviti primerni življenjski standard kmetijski skupnosti (tudi s povečanjem zaslužka);

(c) stabilizirati trge;

(d) zagotoviti redno preskrbo in

(e) zagotoviti dostopnost preskrbe za potrošnike po primernih cenah.

Cilji so prilagojeni in opredeljeni glede na izzive iz oddelka 1.4.2 spodaj, da se poudari deset prednostnih nalog Komisije za obdobje 2015–2019 in cilje trajnostnega razvoja ZN ter izpolni zgoraj navedeno, z namenom določiti zakonodajno okvir za skupno kmetijsko politiko v obdobju 2021–2027 – enostavnejšo, pametnejšo, sodobnejšo in bolj trajnostno SKP.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Zaradi čezmejne in globalne narave ključnih izzivov, s katerimi se soočata kmetijstvo in podeželje v EU, je potrebna skupna politika na ravni EU. Navedene izzive SKP naslavlja z:

● varovanjem enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev prek skupnega podpornega sistema varnostne mreže za dohodke, na katerem temelji prehranska varnost, ter s preprečevanjem potencialnega izkrivljanja konkurence;

● krepitvijo odpornosti kmetijskega sektorja EU, ki je potrebna za izkoriščanje globalizacije in

● uresničevanjem ključnih razsežnosti izzivov v zvezi s trajnostnostjo, kot so podnebne spremembe, raba voda, kakovost zraka in biotska raznovrstnost v okviru okoljske arhitekture SKP.

Na drugih področjih mora biti trdna vseevropska razsežnost združena z več subsidiarnosti. Ta področja vključujejo prehransko varnost (npr. harmonizacijo standardov), izzive v zvezi s podeželjem (velike razlike v brezposelnosti na podeželju med državami članicami), pomanjkljivo podeželsko infrastrukturo, pomanjkljivosti na področju raziskav in inovacij ter težave, povezane s kakovostjo hrane, javnim zdravjem in prehrano. Ustrezen odziv na te izzive na ravni EU omogoča učinkovitejše in uspešnejše ukrepanje, kadar ga spremlja več prožnosti na ravni držav članic.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Na podlagi ocene veljavnega okvira politike, širokega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki sta priložena pravnim predlogom.

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Predvsem kar zadeva SKP, bodo z vključitvijo izvajanja intervencij, ki jih financirata EKJS in EKSRP, v en strateški okvir strateškega načrta SKP nastali znatni sinergijski učinki in poenostavitve. Že vzpostavljene strukture v državah članicah se ohranijo, pravila upravljanja in nadzora pa se poenostavijo in prilagodijo po meri konkretnim intervencijam, ki jih izvajajo države članice.

SKP ohranja močne sinergije s podnebnimi in okoljskimi politikami, prehransko varnostjo in vprašanji, povezanimi z zdravjem, digitalno agendo na podeželju in biogospodarstvom, širitvijo znanja in inovacij ter sosedsko politiko, trgovinsko in razvojno politiko, Erasmus+.

SKP bo delovala v sinergiji z drugimi politikami in skladi EU, kot so ukrepi v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, sklada InvestEU, devetega programa za raziskave ter okoljske in podnebne politike, ter se z njimi dopolnjevala. Po potrebi bodo vzpostavljena skupna pravila za čim večjo doslednost in dopolnjevanje med skladi, pri čemer se bo zagotovilo upoštevanje posebnosti teh politik.

Sinergije z okvirnim programom za raziskave bodo zagotovljene v okviru devetim okvirnim programom za raziskave v zvezi s hrano in naravnimi viri, katerega cilj je kmetijski in prehranski sistem narediti popolnoma varen, trajnosten, odporen, krožen, raznolik in inovacijski. SKP bo z uvedbo biogospodarstva kot prednostne naloge SKP še močneje povezan s politiko EU glede raziskav in inovacij. V sklopu grozda o „hrani in naravnih virih“ je poudarek tudi na izkoriščanju prednosti digitalne revolucije, zato bodo raziskovalne in inovacijske dejavnosti prispevale k digitalni preobrazbi kmetijstva in podeželskih območij.

Zakonodajne predloge, na katere se nanaša ta ocena finančnih posledic, je treba obravnavati v širšem okviru predloga uredbe o skupnih določbah, ki določa enoten okvir skupnih pravil za sklade, kot so EKSRP, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter drugi. Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi izvajanja.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

Časovno omejeno

    trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027

   finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2027 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov.

Izvajanje od leta 2021 (proračunsko leto).

1.6.Načrtovani načini upravljanja 42  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

   z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Brez vsebinskih sprememb glede na trenutno stanje, tj. večino odhodkov v zvezi z zakonodajnimi predlogi o SKP bodo upravljale države članice, in sicer z deljenim upravljanjem. Zelo majhen del pa bo še vedno spadal pod neposredno upravljanje Komisije.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Okvir uspešnosti, spremljanja in vrednotenja se določi z namenom:

(a)    oceniti učinek, uspešnost, učinkovitost, ustreznost, usklajenost in dodano vrednost SKP za EU;

(b)    določiti mejnike in cilje za konkretne cilje strateškega načrta SKP;

(c)    spremljati napredek pri doseganju ciljev strateškega načrta SKP;

(d)    oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost, ustreznost in usklajenost intervencij strateških načrtov SKP;

(e)    podpirati skupni proces pridobivanja znanja in izkušenj v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem.

Organ upravljanja in nadzorni odbor bosta spremljala izvajanje strateškega načrta SKP in napredek pri doseganju njegovih ciljev.

Letna poročila o smotrnosti

Države članice Komisiji predložijo letna poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP v preteklem koledarskem letu do 15. februarja 2023 in do 15. februarja vsakega naslednjega leta do vključno leta 2030. V teh poročilih se določijo ključne kvalitativne in kvantitativne informacije o izvajanju strateškega načrta SKP glede na finančne podatke, kazalnike učinka in rezultatov. Vsebujejo tudi informacije o realiziranih izložkih, realiziranih odhodkih, realiziranih rezultatih in oddaljenosti od ustreznih ciljev.

Poslani podatki se nanašajo na dosežene vrednosti kazalnikov za delno in v celoti izvedene ukrepe. Prav tako se v njih navedejo sinteza stanja izvajanja strateškega načrta SKP, realiziranega v preteklem proračunskem letu, kakršna koli vprašanja, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti v zvezi z odstopanji od mejnikov, in sicer z izpostavitvijo razlogov in po potrebi sprejetih ukrepov.

Komisija izvede letni pregled smotrnosti in letno potrditev smotrnosti na podlagi informacij iz letnih poročil o smotrnosti.

Vrednotenje strateškega načrta SKP

Države članice izvedejo predhodna vrednotenja, vključno z analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj, relevantnih za zadevni strateški načrt SKP, da se ugotovijo potrebe, ki jih mora ta obravnavati.

Vrednotenja strateških načrtov SKP izvedejo države članice za izboljšanje kakovosti zasnove in izvajanja načrtov ter za oceno njihove uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, usklajenosti in dodane vrednosti EU ter učinka glede njihovega prispevka k splošnim in specifičnim ciljem SKP.

Ocena smotrnosti s strani Komisije

Komisija pripravi večletni načrt ocenjevanja SKP, ki naj se izvaja na odgovornost Komisije.

Komisija izvede vmesno vrednotenje, da bi pregledala uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU skladov do konca leta 2025 ob upoštevanju kazalnikov iz Priloge VII. Komisija lahko v skladu z členom 128 finančne uredbe uporabi vse ustrezne že razpoložljive informacije.

Komisija izvede naknadno vrednotenje, da oceni uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost EU skladov.

Na podlagi dokazov iz ocen SKP, vključno z vrednotenji strateških načrtov SKP, ter drugih ustreznih virov informacij, Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu po zaključku vmesne ocene predstavi prvo poročilo o izvajanju tega člena, vključno s prvimi rezultati glede uspešnosti SKP. Drugo poročilo, vključno z oceno uspešnosti SKP, se predloži do 31. decembra 2031.

Poročanje na podlagi ključnega niza kazalnikov

Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri mora Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti osnovni niz kazalnikov.

Komisija za izpolnitev svojih zahtev glede poročanja iz člena [38(3)(e)(i) finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti iz navedenega člena, merjeni s ključnim nizom kazalnikov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

SKP se predvsem izvaja v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Obstoječi organi upravljanja, ustanovljeni v državah članicah, zlasti plačilne agencije in certifikacijski organi so se izkazali za učinkovite pri zaščiti proračuna EU in zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja. Stalne nizke stopnje napak v okviru SKP v najnovejših letih kažejo, da upravljavski in kontrolni sistemi, ki so jih vzpostavile države članice, delujejo pravilno in da zagotavljajo razumna zagotovila.

Novi model izvajanja v okviru SKP to stanje priznava tako, da pri odločanju in upravljanju obstoječih kontrolnih sistemov daje več subsidiarnosti državam članicam v okviru splošnejšega sklopa pravil na ravni Unije. Poleg tega bo SKP po strategiji za pripravo proračuna, osredotočeni na rezultate in plačila glede na smotrnost, povezala upravičenost plačil z dejansko realizacijo na terenu. Smotrnost je zato v osrčju finančnega upravljanja in modela zagotovil v zakonodajnih predlogih za SKP za obdobje po letu 2020.

Strategija kontrole v novem obdobju bo v celoti usklajena s pristopom enotne revizije, pri čemer bo zagotavljala, da akreditirane plačilne agencije in certifikacijski organi zagotavljajo potrebna zagotovila. Komisija bo posebno pozornost namenila učinkovitemu delovanju vzpostavljenih sistemov upravljanja in zanesljivosti poročanja o smotrnosti. Še naprej bosta obstajala revizijska strategija, pripravljena ob začetku obdobja, in večletni delovni program.

Skratka, Komisija bo zagotavila uspešno delovanje sistemov upravljanja v državah članicah, povrnila plačila, ki so jih izvedle akreditirane plačilne agencije, ter opravila letno potrjevanje smotrnosti, pri čemer bo ocenila dosežene izložke, ki jih bodo sporočile države članice.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Upravičencev SKP je več kot sedem milijonov in prejemajo podporo v okviru zelo različnih shem pomoči. Trend zmanjševanja stopnje napak na področju SKP kaže, da so sistemi upravljanja in kontrolni sistemi v plačilnih agencijah trdni in zanesljivi.

SKP se je do sedaj izvajala na podlagi podrobnih pravil o upravičenosti na ravni upravičenca, kar je prispevalo h kompleksnosti, upravnim bremenom in tveganju napak. Stroški sistema upravljanja in kontrolnega sistema, s katerimi bi se ublažilo to tveganje, so bili šteti za nekoliko nesorazmerne.

Zakonodajni sveženj za SKP po letu 2020 bistveno zmanjšuje element skladnosti in povečuje poudarek na smotrnosti. Obveznosti, ki izhajajo iz pravil EU, morajo izpolniti države članice, ki bi nato morale vzpostaviti primeren sistem upravljanja in kontrolni sistem. Države članice bodo imele več prožnosti pri oblikovanju shem in ukrepov, ki bolje ustrezajo njihovim konkretnim razmeram. Zato bo financiranje SKP pogojeno s strateškim uresničevanjem politike pri doseganju skupnih ciljev, določenih na ravni EU. Načrt SKP bo dogovor med državami članicami in Komisijo, pri čemer se določijo in odobrijo strategija, cilji, intervencije in načrtovani odhodki za 7 let.

Predlog za uredbo o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike prilagaja zdajšnjo ureditev temu novemu modelu izvajanja, ob hkratnem ohranjanju dobro delujočih organov upravljanja (plačilnih agencij in certifikacijskih organov). Kot v trenutnih razmerah, mora vsako leto vodja vsake plačilne agencije predložiti izjavo o upravljanju, ki zajema popolnost, točnost in verodostojnost obračunov, pravilno delovanje upravnih struktur, vključno z izpolnjevanjem osnovnih zahtev EU, in zanesljivost poročanja o smotrnosti. Neodvisen revizijski organ (certifikacijski organ) mora podati mnenje o teh elementih.

Odhodki se bodo zmanjšali, če država članica ni dosegla izložkov dogovorjenih standardov. Revizije skladnosti se bodo še vedno izvajale, da se bo ocenilo delovanje struktur upravljanja. Komisija bo še naprej izvajala revizijo kmetijskih odhodkov, pri čemer bo uporabljala pristop na osnovi tveganja , s čimer bo zagotovila, da bodo v skladu z načelom enotne revizije predmet njenih revizij najbolj tveganja področja. Poleg tega obstajajo jasni mehanizmi za začasno ustavitev plačil v primerih resnih pomanjkljivosti v strukturah upravljanja ali pomembnih trendih nezadostne smotrnosti.

Glavno tveganje za novo obdobje je, da zmanjšanje konkretnih in podrobnih pravil o tem, kako naj se vzpostavi sistem upravljanja in kontrolni sistem v državi članici na ravni plačilnih agencij, lahko vpliva na ugled Komisije v primerih, ko se ne upoštevajo pravila o upravičenosti, ki so jih določile države članice. Poudariti je treba, da bo Komisija zagotovila, da so sistemi upravljanja vzpostavljeni in da se dosegajo izložki in rezultati. V duhu priprave proračuna, ki se osredotoča na rezultate, se bo Komisija osredotočila na to, kar politika uresničuje.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Novi model izvajanja SKP naj bi znatno zmanjšal strošek kontrol, tako za države članice kot tudi za upravičence.

Zahteve na ravni EU so se znatno zmanjšale in so bile določene na ravni držav članic, ki bi morale izkoristiti to priložnost za prilagoditev obveznosti, ki jih morajo upravičenci izpolniti glede na konkretne nacionalne ali regionalne okoliščine.

Države članice bodo opredelile sistem upravljanja in kontrolni sistem v poenostavljenem okviru EU, opredeljenem v zakonodajnih predlogih. Integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS), na katerega pripade približno 88 % plačil SKP, se ohrani, čeprav bodo posebni elementi, ki so bili doslej opredeljeni na ravni EU, prepuščeni državam članicam. Zato intenzivnost in področje uporabe nadzora, ki sta glavno gonilo stroškov, na ravni EU nista več opredeljena.

Osredotočenost na smotrnost poslovanja zahteva trden in zanesljiv sistem poročanja, ki bo, kot je navedeno v prejšnjih oddelkih, predmet neodvisnih revizij. Vendar naj to bi znatno vplivalo na upravno breme držav članic, saj je večina kazalnikov izložkov že na voljo v akreditiranih plačilnih agencijah.

Države članice imajo potencial, da lahko poenostavijo in zmanjšajo upravno breme, povezano z upravljanjem in nadzorom SKP, saj bodo lahko pravila o upravičenosti po meri prilagodile na ravni upravičencev in določile najprimernejši način nadzora (ki ne bo univerzalen). Kot je navedeno v oceni učinka, priloženi zakonodajnim predlogom SKP, v poglavju o poenostavitvi naj stroški uresničevanja za novo SKP ne bi bili višji (trenutno 3,6 %), tudi če se upošteva večja osredotočenost na poročanje o smotrnosti.

Kar zadeva pričakovano stopnjo napak v skladu z novim modelom izvajanja, se upravičenost izdatkov ocenjuje v smislu doseženih izložkov. Zato napake ne bi bile izračunane v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo posameznih transakcij, ampak na ravni izložkov, doseženih v povezavi s povrnjeni odhodki. Odhodki, ki nimajo ustreznega izložka, bodo zmanjšani v okviru letne potrditve smotrnosti, tako da bo proračun EU še naprej zaščiten.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Zakonodajni sveženj predvideva, da države članice zagotovijo učinkovito preprečevanje goljufij, zlasti na področjih z višjo stopnjo tveganja in preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti in goljufije. Države članice morajo naložiti učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalnim pravom ter izterjajo vsa neupravičena plačila, vključno z obrestmi.

Te osnovne zahteve EU so del struktur upravljanja, ki jih bodo revidirali certifikacijskih organov, in po pristopa, ki temelji na tveganju, tudi s strani Komisiji po načelu enotne revizije.

Podrobnosti bodo obravnave v revidirani strategiji za boj proti goljufijam, kot bo ustrezno. Vendar naj secvrste goljufij in druge hude nepravilnosti v prihodnosti v primerjavi s sedanjim stanjem ne bi bistveno spremenile.

Sedanji pristop k doseganju ciljnega usposabljanja za države članice glede preprečevanja, odkrivanja in odprave goljufij in drugih hudih nepravilnosti bo verjetno razširjen na prihodnjo SKP. Enako velja za tematske smernice državam članicam o posebnih področjih tveganj.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA

Zneski, navedeni v tej oceni finančnih posledic, so izraženi v trenutnih cenah.

Poleg sprememb, ki jih bodo prinesli zakonodajni predlogi, navedeni v spodnjih tabelah, bodo ti zakonodajni predlogi privedli še do nekaterih drugih sprememb, ki nimajo finančnih posledic.

Kar zadeva odhodke, povezane s trgom, je treba poudariti, da so osnovani na predpostavki, da ni nobenega odkupa v okviru javne intervencije ali kakršnega koli drugega ukrepa, povezanega s krizno situacijo v katerem koli sektorju.

V okviru EKJS bo vzpostavljena nova kmetijska rezerva, da se zagotovi dodatna podpora kmetijskemu sektorju za varnostne ukrepe v okviru upravljanja trga ali stabilizacije in/ali v primeru kriz, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo. Znesek rezerve bo najmanj 400 milijonov EUR na začetku vsakega proračunskega leta. Neporabljeni zneski rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju v proračunskem letu 2020 se bodo prenesli v proračunsko leto 2021, da se vzpostavi rezerva; v obdobju 2021–2027 se bo uporabljala letna nadaljnja uporaba neporabljenih zneskov. Če se uporabi rezerva, se ponovno zapolni z uporabo obstoječih proračunskih sredstev ali svežih odobritev. Če bo posebna zgornja meja za EKJS, določena v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, presežena, se bo finančna disciplina uporabljala za kritje vseh potreb nad posebno zgornjo mejo, vključno s tistimi za ponovno polnjenje rezerve. Zato v obdobju 2021–2027 ni predvidena ponavljajoča se uporaba finančne discipline za namen oblikovanja rezerve. Mehanizem finančne discipline bo ostal, da se zagotovi upoštevanje posebne zgornje meje za EKJS.

Kar zadeva vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, so neto zgornje meje za proračunsko leto 2021 (koledarsko leto 2020), določene z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, višje od zneskov, dodeljenih za vrste neposrednih plačil, navedenih v spremnih tabelah, zato jih bo treba prilagoditi v skladu s končnim dogovorom o financiranju skupne kmetijske politike v rokih, potrebnih za pravočasno izvedbo v državah članicah.

Predlog vključuje nadaljevanje procesa zunanje konvergence neposrednih plačil. Države članice, katerih povprečna raven podpore je nižja od 90 % povprečja EU, bodo dosegla 50 % razlike do 90 % povprečja EU v šestih postopnih korakih, začenši leta 2022. Vse države članice bodo prispevale k financiranju te konvergence. Odraža se v dodelitvah neposrednih plačil držav članic iz Priloge IV k uredbi o strateških načrtih za SKP.

Učinek zmanjšanj plačil za neposredno podporo kmetom je proračunsko nevtralen za dodeljena sredstva v obliki neposrednih plačil, saj se bo rezultat zmanjšanja plačil uporabil za financiranje prerazporeditvenih plačil znotraj iste države članice. Če produkt zmanjšanja plačil ne more biti nadomeščen pri financiranju vrst neposrednih plačil, bo prenesen na dodelitev EKSRP zadevne države članice. Na tej stopnji ni mogoče količinsko opredeliti zneskov takega možnega prenosa.

Glede namenskih dohodkov, dodeljenih EKJS, ocena odraža učinek odobrenih odlogov in obrokov za pretekle odločbe o potrditvi, ki bodo unovčene po letu 2020, in ocenjene namenske dohodke iz potrditve in nepravilnosti, ki jih je treba pobrati. Predpostavlja se, da se bodo slednje po uvedbi novega modela izvajanja glede na zdajšnje ravni zmanjšale.

Kar zadeva EKSRP, predlog predvideva znižanje stopenj sofinanciranja EU podobno kot pri drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladih. To bo skupaj z dodeljenimi sredstvi za vrste intervencij EKSRP omogočilo, da se javna podpora evropskim podeželskim območjem v veliki meri ne spremeni. Dodelitev po državah članicah temelji na objektivnih merilih in pretekli smotrnosti.

Predlogi reforme vsebujejo določbe, ki državam članicam omogočajo določeno stopnjo prožnosti v zvezi z njihovo dodelitvijo za vrste neposrednih plačil in za vrste intervencij za razvoja podeželja ter tudi med dodelitvijo za vrste intervencij v zvezi z neposrednimi plačili in za nekatere sektorske vrste intervencij. Če se države članice odločijo uporabiti navedeno prožnost, bo to imelo finančne posledice v okviru zadevnih zneskov, ki se jih na tej točki še ne da količinsko opredeliti.

3.1.Razdelek večletnega finančnega okvira in predhodni seznam predlaganih novih odhodkovnih proračunskih vrstic 43  

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Razdelek 3:

Naravni viri in okolje

dif./nedif. 44

držav Efte 45

držav kandidatk 46

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

3

[08.01.YY] Neoperativna tehnična pomoč EKJS

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.01.YY] Neoperativna tehnična pomoč EKSRP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.01.YY] Izvajalske agencije

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Kmetijska rezerva

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Vrste sektorskih intervencij v okviru načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Odhodki, povezani s trgom, zunaj načrta SKP

dif./nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil v okviru načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Neposredna plačila zunaj načrta SKP

nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.02.YY] Operativna tehnična pomoč EKJS

dif./nedif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.03.YY] Vrste intervencij za razvoj podeželja v obdobju 2021–2027 v obliki neposrednih plačil v okviru načrta SKP

dif.

NE

NE

NE

NE

3

[08.03.YY] Operativna tehnična pomoč EKSRP

dif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za uradnike ter začasne uslužbence na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za zunanje sodelavce in drugi odhodki za upravljanje v podporo področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

7

[08.01.YY] Odhodki za opremo in storitve informacijske in komunikacijske tehnologije na področju „kmetijstvo in razvoj podeželja“

nedif.

NE

NE

NE

NE

Seznam proračunskih postavk v zgornji tabeli je predhoden in ne prejudicira konkretne proračunske nomenklature, ki jo bo Komisija predlagala v okviru letnega proračunskega postopka.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

3

Naravni viri in okolje

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

08 02 YY – Kmetijska rezerva

obveznosti = plačila

(1)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

08 02 YY – Vrste sektorskih intervencij v okviru načrta SKP  47

obveznosti = plačila

(2)

2.044,116

2.066,584

2.091,060

2.115,010

2.139,737

2.165,443

2.192,347

14.814,294

08 02 YY – Odhodki, povezani s trgom, zunaj načrta SKP

obveznosti

(3)

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

638,309

4.468,163

plačila

(4)

605,136

611,601

623,808

627,643

629,770

630,334

630,314

109,558

4.468,164

08 02 YY – Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

obveznosti = plačila

(5)

37.392,689

37.547,129

37.686,679

37.802,859

37.919,038

38.035,217

38.151,396

 

264.535,007

08 02 YY – Neposredna plačila zunaj načrta SKP

obveznosti = plačila

(6)

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

421,321

 

2.949,249

08 02 YY – Operativna tehnična pomoč EU EKJS 48

obveznosti = plačila 49

(7)

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

71,000

497,000

08 01 YY – Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz EKJS 50

obveznosti = plačila

(8)

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

13,000

91,000

67 01 in 67 02 – Prihodki, namenjeni EKJS

obveznosti = plačila

(9)

280,000

230,000

130,000

130,000

130,000

130,000

130,000

1.160,000

VMESNI SEŠTEVEK – EKJS

obveznosti

(10)=(1+2+3+5+6+7+8-9)

40.300,435

40.527,343

40.791,369

40.931,499

41.072,405

41.214,290

41.357,373

 

286.194,715

plačila

(11)=(1+2+4+5+6+7+8-9)

40.267,262

40.500,635

40.776,868

40.920,833

41.063,866

41.206,315

41.349,378

109,558

286.194,715

08 03 YY – Vrste intervencij za razvoj podeželja

obveznosti

(12)

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

11.230,561

 

78.613,927

plačila

(13)

786,139

3.703,699

6.314,312

7.860,977

9.356,414

10.331,700

11.025,236

29.235,450

78.613,927

08 03 05 02 Operativna tehnična pomoč EU EKSRP

obveznosti = plačila 51

(14)

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

22,147

 

155,029

08 01 YY – Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz EKSRP

obveznosti = plačila

(15)

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

6,000

 

42,000

VMESNI SEŠTEVEK – EKSRP

obveznosti

(16)=(12+14+15)

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

11.258,708

 

78.810,955

plačila

(17)=(13+14+15)

814,286

3.731,846

6.342,459

7.889,124

9.384,561

10.359,847

11.053,383

29.235,450

78.810,955

Odobritve za SKP SKUPAJ

obveznosti

=10+16

51.559,143

51.786,051

52.050,077

52.190,207

52.331,113

52.472,998

52.616,081

 

365.005,670

plačila

=11+17

41.081,548

44.232,481

47.119,327

48.809,957

50.448,427

51.566,162

52.402,761

29.345,008

365.005,670

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.



Razdelek večletnega finančnega
okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Človeški viri

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

879,746

Drugi upravni odhodki

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

42,056

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti = plačila

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

921,802

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

po letu 2027

SKUPAJ

Odobritve iz
vseh RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

51.690,829

51.917,737

52.181,763

52.321,893

52.462,799

52.604,684

52.747,767

 

365.927,472

plačila

41.213,234

44.364,167

47.251,013

48.941,643

50.580,113

51.697,848

52.534,447

29.345,008

365.927,472

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

125,678

879,746

Drugi upravni odhodki

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

6,008

42,056

Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

131,686

921,802

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 52
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

1,850

12,950

Drugi
upravni odhodki

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

17,150

120,050

Seštevek za
odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

19,000

133,000

Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

SKUPAJ

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

150,686

1 054,802

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

Sedež in predstavništva Komisije

845

845

845

845

845

845

845

Delegacije

3

3

3

3

3

3

3

Raziskave

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD  53

Razdelek 7

Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 

– na sedežu

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

57,75

– na delegacijah

1

1

1

1

1

1

1

Financirano iz sredstev programa  54

– na sedežu

29

29

29

29

29

29

29

– na delegacijah

Raziskave

Drugo (navedite)

SKUPAJ

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

935,75

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

   ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice:    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice predloga

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

67 01 in 67 02

280

230

130

130

130

130

130

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

08 02 YY – Sektorske vrste intervencij

08 02 YY – Vrste intervencij v obliki neposrednih plačil

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

Glej pripombe pod točko 3.

(1)    [COM(2018) 322 final – uredba o večletnem finančnem okviru].
(2)    Vzpostavljen je bil s členom 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 834/2014 z dne 22. julija 2014 o določitvi predpisov za uporabo skupnega okvira spremljanja in vrednotenja skupne kmetijske politike.
(3)    Evropska komisija (2017), Evaluation and studies plan 2017–2021 (Načrt ocen in študij za obdobje 2017–2021)), Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja .
(4)    Glej: https://ec.europa.eu/agriculture/statistics/facts-and-figures_sl; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/eco_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/env_background_final_en.pdf; https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/consultations/cap-modernising/soc_background_final_en.pdf.
(5)    Poročilo Projektne skupine za kmetijske trge (2016) z naslovom Improving Market Outcomes: Enhancing the Position of Farmers in the Supply Chain (Izboljšanje tržnih rezultatov: izboljšanje položaja kmetov v dobavni verigi) .
(6)    Evropska komisija (2016), Cork 2.0: Evropska konferenca o razvoju podeželja , spletišče: https://ec.europa.eu/agriculture/events/rural-development-2016_sl.
(7)    UL C , , str. .
(8)    UL C , , str. .
(9)    Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).
(10)    Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
(11)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(12)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(13)    Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).
(14)    Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).
(15)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(16)    Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).
(17)    Memorandum o soglasju o oljnicah, sklenjen med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (UL L 147, 18.6.1993).
(18)    Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).  
(19)    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(20)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(21)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(22)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(23)    Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).
(24)    Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).
(25)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).
(26)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta z dne [datum] [polni naslov] (UL L).
(27)    Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193/1, 1.7.2014, str. 1).
(28)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).
(29)    Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).
(30)    Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(31)    Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017) 339 final).
(32)    Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).
(33)    Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).
(34)    Memorandum o soglasju o oljnicah, sklenjen med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (UL L 147, 18.6.1993).
(35)    Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).
(36)    Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(37)    Sporočilo Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah z dne 21. 7. 2014 (2014/C 249/01).
(38)    Predlog uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2018) 322 final.
(39)    Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).
(40)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(41)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(42)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  
(43)    Več obstoječih proračunskih vrstic se ohrani, števičenje pa prilagodi novi proračunski nomenklaturi (itd. zdajšnji vrstici 05 07 in 05 08). Po pripravi predloga SKP bi se nomenklaturo lahko prilagodilo.
(44)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(45)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(46)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(47)    Povečanje pri vrstah sektorskih intervencij v okviru načrta SKP je posledica predlagane dodelitve podpore za čebelarski sektor v višini 60 milijonov EUR ter razvoja izdatkov v sektorju sadja in zelenjave, ki ni omejen na sredstva EU, ob upoštevanju pretekle stopnje izvrševanja.
(48)    Vključno z zneski, ki jih trenutno financira poglavje 05 07 (Revizija odhodkov za kmetijstvo) in 05 08 (Strategija in usklajevanje politike na področju kmetijstva in razvoja podeželja).
(49)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKJS tu upoštevajo kot nedifirencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.
(50)    Vključno z zneski, ki se trenutno financirajo v okviru razdelkov 05 01 04 01 – Odhodki za podporo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) – Neoperativna tehnična pomoč in 05 01 06 01 – Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano – Prispevek iz programa za spodbujanje kmetijstva
(51)    Zaradi poenostavitve se odobritve za EKSRP tu upoštevajo kot nediferencirane. Znesek neporavnanih obveznosti je zanemarljiv v primerjavi z vsemi zneski, ki jih zadeva ta ocena finančnih posledic.
(52)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(53)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(54)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
Top

Bruselj,1.6.2018

COM(2018) 392 final

PRILOGE

k

predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2018) 305 final}
{SWD(2018) 301 final}


PRILOGA I

KAZALNIKI UČINKA, REZULTATOV IN IZLOŽKOV NA PODLAGI ČLENA 7

(Večletna) ocena smotrnosti politike – UČINEK

Letni pregled smotrnosti – REZULTATI*

Letna potrditev smotrnosti – IZLOŽKI

Cilji in njihovi kazalniki učinka.*

Široke vrste intervencij in njihovi kazalniki izložkov.*

Medsektorski cilji EU: Posodobitev

Kazalnik

Kazalniki rezultatov

(samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)

Sistemi znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS)

Kazalniki izložkov

Spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter njihovega prevzemanja

I.1 Izmenjava znanja in inovacije: delež proračuna SKP za širjenje znanja in inovacije

R.1 Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov

Evropsko inovacijsko partnerstvo (EIP)** za sistem znanja in inovacij v kmetijstvu

O.1 Število operativnih skupin EIP

R.2 Povezovanje sistemov svetovanja in znanja: število svetovalcev v AKIS (v primerjavi s skupnim številom kmetov)

O.2 Število svetovalcev, ki se vzpostavijo ali sodelujejo pri operativnih skupinah EIP

R.3 Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva





Specifični cilji EU

Kazalniki učinka

Kazalniki rezultatov

(samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)

Široka vrsta intervencije

Kazalniki izložkov (na intervencijo)

Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti

I.2 Zmanjšanje razlik v dohodku: spreminjanje kmetijskega dohodka v primerjavi s splošnim gospodarstvom

R.4 Povezovanje dohodkovne podpore s standardi in dobrimi praksami: delež kmetijskih površin v uporabi, ki jih pokriva dohodkovna podpora in za katere velja pogojenost

Podpora SKP

O.3 Število upravičencev do podpore SKP

I.3 Zmanjšanje variabilnosti dohodkov kmetij: spreminjanje kmetijskega dohodka

R.5 Obvladovanje tveganj: delež kmetij z instrumenti SKP za obvladovanje tveganj

Nevezana neposredna podpora

O.4 Število hektarov za nevezana neposredna plačila 

I.4 Podpora vzdržnim dohodkom kmetij: spreminjanje ravni kmetijskega dohodka po sektorjih (v primerjavi s povprečjem v kmetijstvu)

R.6 Prerazporeditev na manjše kmetije: odstotek dodatne podpore na hektar za upravičene kmetije pod povprečno velikostjo kmetije (v primerjavi s povprečjem)

 

O.5 Število upravičencev za nevezana neposredna plačila 

I.5 Prispevek k ozemeljskemu ravnovesju: spreminjanje kmetijskega dohodka na območjih z naravnimi omejitvami (v primerjavi s povprečjem)

R.7 Krepitev podpore za kmetije na območjih s posebnimi potrebami: odstotek dodatne podpore na hektar na območjih z večjimi potrebami (v primerjavi s povprečjem)

O.6 Število hektarov, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

O.7 Število upravičencev, za katere velja okrepljena dohodkovna podpora za mlade kmete

Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji

I.6 Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost

R.8 Usmerjenost v kmetije v sektorjih v težavah:

delež kmetov, ki prejemajo vezano podporo za izboljšanje konkurenčnosti, trajnostnosti ali kakovosti

Instrumenti za obvladovanje tveganj

O.8 Število kmetov, vključenih v instrumente za obvladovanje tveganj, ki prejemajo podporo

I.7 Izkoriščanje trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi: uvoz in izvoz v okviru trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi

R.9 Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov

Vezana podpora

O.9 Število hektarov, ki prejemajo vezano podporo 

Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi

I.8 Izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi: dodana vrednost za primarne proizvajalce v prehranski verigi

R.10 Boljša organizacija dobavne verige: delež kmetov, ki sodelujejo v skupinah proizvajalcev, organizacijah proizvajalcev, na lokalnih trgih, v kratkih dobavnih verigah in shemah kakovosti, ki prejemajo podporo

O.10 Število glav živine, ki prejemajo vezano podporo

R.11 Koncentracija ponudbe: delež vrednosti tržne proizvodnje s strani organizacij proizvajalcev z operativnimi programi

Plačila za naravne omejitve in druge regije s posebnimi omejitvami

O.11 Število hektarov, ki prejemajo dodatek za območja z naravnimi omejitvami (3 kategorije)

Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji

 

I.9 Izboljšanje odpornosti kmetij: indeks

R.12 Prilagajanje podnebnim spremembam: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje prilagajanja podnebnim spremembam

O.12 Število hektarov, ki prejemajo podporo v okviru omrežja Natura 2000 ali okvirne direktive o vodah

I.10 Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva

I.11 Povečanje sekvestracije ogljika: povečanje ravni organskega ogljika v tleh

I.12 Povečanje trajnostne energije v kmetijstvu: pridobivanje energije iz obnovljivih virov iz kmetijstva in gozdarstva

R.13 Zmanjšanje emisij v živinorejskem sektorju: delež glav velike živine s podporo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in/ali amoniaka, vključno z ravnanjem z gnojem

R.14 Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)

R.15 Zelena energija iz kmetijstva in gozdarstva: naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno z biološkimi (MW)

R.16 Povečanje energijske učinkovitosti: prihranki energije v kmetijstvu

R.17 Pogozdena zemljišča: območja s podporo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnega območja, vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom

Plačila za upravljavske obveznosti (okolje in podnebje, genski viri, dobrobit živali)

O.13 Število hektarov (kmetijskih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve





Specifični cilji EU

Kazalniki učinka

Kazalniki rezultatov

(samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)

Široka vrsta intervencije

Kazalniki izložkov (na intervencijo)

Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

I.13 Zmanjšanje erozije tal: odstotek zemljišč z zmerno in močno erozijo tal na kmetijskih zemljiščih

R.18 Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal

O.14 Število hektarov (gozdnih zemljišč), za katere veljajo okoljske/podnebne prevzete obveznosti, ki presegajo obvezne zahteve

I.14 Izboljšanje kakovosti zraka: zmanjšanje emisij amoniaka iz kmetijstva

R.19 Izboljšanje kakovosti zraka: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij amoniaka

O.15 Število hektarov s podporo za ekološko kmetovanje

I.15 Izboljšanje kakovosti vode: bruto bilanca hranil na kmetijskih zemljiščih

R.20 Varstvo kakovosti vode: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za kakovost vode

O.16 Število glav velike živine s podporo za dobrobit živali, zdravje ali okrepljene ukrepe za biološko zaščito

I.16 Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici – odstotek postaj podzemne vode s koncentracijo nitratov nad 50 mg/l v skladu z direktivo o nitratih

R.21 Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil

O.17 Število projektov, ki podpirajo genske vire

I.17 Zmanjšanje obremenitve vodnih virov: indeks porabe vode plus (Water Exploitation Index Plus – WEI+)

R.22 Trajnostna raba vode: delež namakanih kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za izboljšanje vodnega ravnovesja

Naložbe

O.18 Število produktivnih naložb na kmetiji, ki prejemajo podporo

R.23 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi naložb: delež kmetov s podporo pri naložbah, vezanih na skrb za okolje ali podnebje

O.19 Delež lokalne infrastrukture, ki prejema podporo

R.24 Okoljska/podnebna uspešnost zaradi znanja: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje/usposabljanje o okoljski/podnebni uspešnosti

O.20 Število neproduktivnih naložb, ki prejemajo podporo

O.21 Število produktivnih naložb zunaj kmetije, ki prejemajo podporo





Specifični cilji EU

Kazalniki učinka

Kazalniki rezultatov

(samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)

Široka vrsta intervencije

Kazalniki izložkov (na intervencijo)

Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine

I.18 Povečanje populacije ptic kmetijske krajine: indeks ptic kmetijske krajine

R.25 Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi

Nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

O.22 Število kmetov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev

I.19 Okrepljeno varstvo biotske raznovrstnosti: odstotek vrst in habitatov v interesu Skupnosti, povezanih s kmetijstvom, ki so stabilni ali se povečujejo

R.26 Varstvo gozdnih ekosistemov: delež gozdnih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi za podpiranje storitev v zvezi s krajino in biotsko raznovrstnostjo ter ekosistemskih storitev

O.23 Število podeželskih podjetnikov, ki prejemajo nepovratna sredstva za vzpostavitev

I.20 Boljše zagotavljanje ekosistemskih storitev: delež kmetijske površine v uporabi s krajinskimi značilnostmi

R.27 Ohranjanje habitatov in vrst: delež kmetijskih zemljišč z upravljavskimi obveznostmi, ki podpirajo ohranjanje ali obnavljanje biotske raznovrstnosti

Sodelovanje

O.24 Število skupin/organizacij proizvajalcev, ki prejemajo podporo

O.25 Število kmetov, ki prejemajo podporo za sodelovanje v shemah kakovosti EU

R.28 Podpora v okviru omrežja Natura 2000: območja v omrežju Natura 2000 s prevzetimi obveznostmi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje

O.26 Število projektov generacijske pomladitve (mladi kmetje/kmetje, ki ne sodijo med mlade kmete)

R.29 Ohranjanje krajinskih značilnosti: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za upravljanje krajinskih značilnosti, vključno z mejicami

O.27 Število strategij lokalnega razvoja (LEADER)

O.28 Število drugih skupin za sodelovanje (razen EIP pod O.1)

Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih

I.21 Privabljanje mladih kmetov: spreminjanje števila novih kmetov

R.30 Generacijska pomladitev: število mladih kmetov, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo s podporo iz SKP

Izmenjava znanja in informiranje

O.29 Število kmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja





Specifični cilji EU

Kazalniki učinka

Kazalniki rezultatov

(samo na podlagi intervencij, ki jih podpira SKP)

Široka vrsta intervencije

Kazalniki izložkov (na intervencijo)

Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom

I.22 Prispevanje k ustvarjanju delovnih mest na podeželskih območjih: spreminjanje stopnje zaposlenosti na pretežno podeželskih območjih

R.31 Rast in delovna mesta na podeželskih območjih: nova delovna mesta pri projektih, ki prejemajo podporo 

O.30 Število nekmetov, ki so sodelovali na usposabljanju ali bili deležni svetovanja

I.23 Prispevanje k rasti na podeželskih območjih: spreminjanje BDP na prebivalca na pretežno podeželskih območjih

R.32 Razvoj podeželskega biogospodarstva: število podjetij na področju biogospodarstva, ki so se razvila s pomočjo podpore

Horizontalni kazalniki

O.31 Število hektarov, na katerih se izvajajo okoljske prakse (sintezni kazalnik o fizičnem območju, zajetem v pogojenost, ekoshema, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep, gozdarski ukrepi, ekološko kmetovanje)

I.24 Pravičnejša SKP: boljša porazdelitev podpore SKP

R.33 Digitalizacija podeželskega gospodarstva: podeželsko prebivalstvo, zajeto v strategijo za pametne vasi, ki prejema podporo

O.32 Število hektarov, za katere velja pogojenost (razčlenjeno glede na dobre kmetijske in okoljske prakse)

I.25 Spodbujanje podeželskega vključevanja: spreminjanje indeksa revščine na podeželskih območjih

R.34 Povezovanje evropskega podeželja: delež podeželskega prebivalstva, ki ima koristi od boljšega dostopa do storitev in infrastrukture zaradi podpore iz SKP

Sektorski programi

O.33 Število organizacij proizvajalcev, ki vzpostavijo operativni sklad/program

R.35 Spodbujanje socialne vključenosti: število pripadnikov manjšin in/ali ranljivih skupin, ki imajo koristi od projektov socialnega vključevanja, ki prejemajo podporo

O.34 Število ukrepov za promocijo in informiranje ter spremljanje trga

Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali

 

I.26 Omejevanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu: prodaja/uporaba pri živalih za proizvodnjo živil

R.36 Omejevanje uporabe antibiotikov: delež glav velike živine, ki jih zadevajo ukrepi, ki prejemajo podporo, da se omeji uporaba antibiotikov (preprečevanje/zmanjšanje)

O.35 Število ukrepov za ohranitev/izboljšanje čebelarstva

I.27 Trajnostna raba pesticidov: zmanjšanje tveganj in vplivov rabe pesticidov**

R.37 Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov

I.28 Odziv na povpraševanje potrošnikov po kakovostni hrani: vrednost proizvodnje v okviru shem kakovosti EU (vključno z ekološkimi proizvodi)

R.38 Izboljšanje dobrobiti živali: delež glav velike živine, ki jih zajema ukrep, ki prejema podporo, za izboljšanje dobrobiti živali

* Večina kazalnikov učinka se že zbira prek drugih kanalov (Eurostat, Skupno raziskovalno središče, Evropska agencija za okolje itn.) in se uporablja v okviru druge zakonodaje EU ali ciljev trajnostnega razvoja. Podatki se ne zbirajo vedno na letni ravni in lahko pride do 2/3-letne zamude. ** Direktiva o trajnostni rabi pesticidov.

* Približki za rezultate. Podatki, ki jih države članice vsako leto sporočijo za spremljanje napredka pri doseganju ciljev, ki so si jih zastavile v načrtih SKP.

* Letno sporočeni podatki za prijavljene odhodke.

** Za podporo za operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) se uporabljajo določbe o sodelovanju.

PRILOGA II

DOMAČA PODPORA STO NA PODLAGI ČLENA 10

Vrsta intervencije

Sklic v tej uredbi

Odstavek Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu („zelena škatla“)

Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost

pododdelek 2 oddelka 1 poglavja 2 naslova III

5 (če izvajanje ne temelji na plačilnih pravicah)

6 (če izvajanje temelji na plačilnih pravicah)

Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

pododdelek 3 oddelka 1 poglavja 2 naslova III

5 (če izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost ne temelji na plačilnih pravicah)

6 (če izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost temelji na plačilnih pravicah)

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

člen 27

5 (če izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost ne temelji na plačilnih pravicah)

6 (če izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost temelji na plačilnih pravicah)

Sheme za podnebje in okolje („ekosheme“)

člen 28

5 (če se dodeli samo kmetom, ki so upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, in izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost ne temelji na plačilnih pravicah)

6 (če se dodeli samo kmetom, ki so upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost, in izvajanje povezane osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost temelji na plačilnih pravicah)

12 (če se ne dodeli kmetom, ki so upravičeni do osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost)

Sadje in zelenjava – naložbe

člen 43(1)(a)

2, 11 ali 12

Sadje in zelenjava – raziskave in poskusna proizvodnja

člen 43(1)(b)

2

Sadje in zelenjava – ekološka pridelava

člen 43(1)(c)

12

Sadje in zelenjava – integrirana pridelava

člen 43(1)(d)

12

Sadje in zelenjava – ohranjanje tal in povečanje zalog ogljika

člen 43(1)(e)

12

Sadje in zelenjava – ustvarjanje in ohranjanje habitatov ali ohranjanje krajine

člen 43(1)(f)

12

Sadje in zelenjava – varčevanje z energijo in energijska učinkovitost, energija iz obnovljivih virov

člen 43(1)(g)

11 ali 12

Sadje in zelenjava – odpornost na škodljivce

člen 43(1)(h)

2, 11 ali 12

Sadje in zelenjava – raba vode in gospodarjenje z njo

člen 43(1)(i)

2 ali 11

Sadje in zelenjava – zmanjšanje nastajanja odpadkov in ravnanje z odpadki

člen 43(1)(j)

11 ali 12

Sadje in zelenjava – prevoz in skladiščenje

člen 43(1)(k)

11

Sadje in zelenjava – prilagajanje podnebnim spremembam in njihova blažitev

člen 43(1)(l)

11 ali 12

Sadje in zelenjava – sheme kakovosti

člen 43(1)(m) in člen 43(2)(j)

2

Sadje in zelenjava – promocija in obveščanje

člen 43(1)(n)

2

Sadje in zelenjava – svetovalne storitve in tehnična pomoč

člen 43(1)(o)

2

Sadje in zelenjava – usposabljanje in izmenjava dobrih praks

člen 43(1)(p)

2

Sadje in zelenjava – vzajemni skladi

člen 43(2)(a)

8

Sadje in zelenjava – naložbe

člen 43(2)(b)

11

Sadje in zelenjava – ponovna zasaditev sadovnjakov

člen 43(2)(c)

8

Sadje in zelenjava – mentoriranje

člen 43(2)(h)

2

Sadje in zelenjava – izvajanje in upravljanje fitosanitarnih protokolov tretjih držav

člen 43(2)(i)

2

Sadje in zelenjava – svetovalne storitve in tehnična pomoč

člen 43(2)(k)

2

Čebelarstvo – tehnična pomoč

člen 49(1)(a)

2

Čebelarstvo – zatiranje škodljivcev in bolezni čebel

člen 49(1)(b)

2

Čebelarstvo – podpora laboratorijem

člen 49(1)(d)

2

Čebelarstvo – raziskovalni programi

člen 49(1)(f)

2

Čebelarstvo – spremljanje trga

člen 49(1)(g)

2

Čebelarstvo – izboljšanje kakovosti proizvodov

člen 49(1)(h)

2

Vino – prestrukturiranje in preusmeritev

člen 52(1)(a)

8

Vino – naložbe v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo

člen 52(1)(b)

11

Vino – naložbe v inovacije

člen 52(1)(e)

11

Vino – ukrepi informiranja

člen 52(1)(g)

2

Vino – promocija

člen 52(1)(h)

2

Vino – upravni stroški vzajemnih skladov

člen 52(1)(i)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – naložbe, raziskave in poskusna proizvodnja

člen 60(1)(a)

2, 11 ali 12

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – svetovalne storitve in tehnična pomoč

člen 60(1)(b)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – usposabljanje in izmenjava dobrih praks

člen 60(1)(c)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – ekološka pridelava

člen 60(1)(d)

12

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – trajnostni promet in skladiščenje

člen 60(1)(e)

2 ali 12

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – promocija in obveščanje

člen 60(1)(f)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – sheme kakovosti

člen 60(1)(g)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – sledljivost in sistemi certificiranja

člen 60(1)(h)

2

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – vzajemni skladi

člen 60(2)(a)

2 ali 8

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – naložbe v upravljanje količin

člen 60(2)(b)

11

Drugi sektorji (ter hmelj, oljčno olje in namizne oljke pri uporabi za navedene sektorje) – ponovna zasaditev sadovnjakov

člen 60(2)(d)

8

Okolje, podnebje in ostale upravljavske obveznosti

člen 65

12

Naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje; slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

člena 66 in 67

13

Naložbe

člen 68

11

Sodelovanje

člen 71

2

Izmenjava znanja in inovacije

člen 72

2

PRILOGA III

PRAVILA O POGOJENOSTI NA PODLAGI ČLENA 11

PZR: predpisana zahteva ravnanja

DKOP: standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje

Območja

Glavna zadeva

Zahteve in standardi

Glavni cilj standarda

Podnebje in okolje

Podnebne spremembe

(blažitev in prilagajanje nanje)

DKOP 1

Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč

Splošna zaščita pred preusmeritvijo v druge kmetijske uporabe za ohranitev zalog ogljika

DKOP 2

Ustrezno varstvo mokrišč in šotišč

Varstvo z ogljikom bogate prsti

DKOP 3

Prepoved sežiganja ornih strnišč, razen zaradi zdravstvenega varstva rastlin 

Vzdrževanje ravni vsebnosti organskih snovi v prsti

Voda

PZR 1

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike:

člena 11(3)(e) in 11(3)(h) glede obveznih zahtev za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati

PZR 2

Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1):

člena 4 in 5

DKOP 4

Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov 1  

Varstvo rečnih tokov pred onesnaževanjem in odtekanjem

DKOP 5

Uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila 2

Trajnostno upravljanje hranil

Tla

(varstvo in kakovost)

DKOP 6

Upravljanje obdelave za zmanjšanje tveganja degradacije tal, vključno z upoštevanjem naklona

Minimalno upravljanje zemljišč, ki odraža specifične pogoje za omejitev erozije na zemljiščih

DKOP 7

Brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih

Varstvo tal pozimi

DKOP 8

Kolobarjenje

Ohranjanje potenciala tal

Biotska raznovrstnost in krajina

(varstvo in kakovost)

PZR 3

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7):

člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4)

PZR 4

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7):

člen 6(1) in (2)

DKOP 9

·Minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja

·Ohranjanje krajinskih značilnosti

·Prepoved rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah

·Možni tudi ukrepi za preprečevanje vnašanja invazivnih rastlinskih vrst

Ohranjanje neproizvodnih značilnosti in območij zaradi izboljšanja biotske raznovrstnosti na kmetijah

DKOP 10

Prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja na območjih Natura 2000

Varstvo habitatov in vrst

Javno zdravje, zdravje živali in rastlin

Varnost hrane

PZR 5

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1):

člena 14 in 15, člen 17(1) 3 ter členi 18, 19 in 20

PZR 6

Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3):

člen 3(a), (b), (d) in (e) ter členi 4, 5 in 7

Identifikacija in registracija živali

PZR 7

Direktiva Sveta 2008/71/ES z dne 15. julija 2008 o identifikaciji in registraciji prašičev (UL L 213, 8.8.2005, str. 31):

členi 3, 4 in 5

PZR 8

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1):

člena 4 in 7

PZR 9

Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L 5, 9.1.2004, str. 8):

členi 3, 4 in 5

Bolezni živali

PZR 10

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1):

členi 7, 11, 12, 13 in 15

PZR 11

Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali (UL L 84, 31.3.2016, str. 1):

člen 18(1), omejeno na slinavko in parkljevko, vezikularno bolezen prašičev in bolezen modrikastega jezika

Fitofarmacevtska sredstva

PZR 12

Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1):

prvi in drugi stavek člena 55

PZR 13

Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71):

člen 5(2) in člen 8(1) do (5);

člen 12 glede omejitev rabe pesticidov na zaščitenih območjih, opredeljenih na podlagi okvirne direktive o vodah in zakonodaje v zvezi z omrežjem Natura 2000;

člen 13(1) in (3) o ravnanju s pesticidi, njihovem skladiščenju in odstranitvi ostankov 

Dobrobit živali

Dobrobit živali

PZR 14

Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009, str. 7):

člena 3 in 4

PZR 15

Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5):

člena 3 in 4

PZR 16

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23):

člen 4

PRILOGA IV

DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027 in naslednja leta

Belgija

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

Bolgarija

776 281 570

784 748 620

793 215 670

801 682 719

810 149 769

818 616 819

818 616 819

Češka

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

Danska

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

Nemčija

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

Estonija

167 721 513

172 667 776

177 614 039

182 560 302

187 506 565

192 452 828

192 452 828

Irska

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

Grčija

2 036 560 894

2 036 560 894

2 036 560 894

2 036 560 894

2 036 560 894

2 036 560 894

2 036 560 894

Španija

4 768 736 743

4 775 898 870

4 783 060 997

4 790 223 124

4 797 385 252

4 804 547 379

4 804 547 379

Francija

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

Hrvaška

344 340 000

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

Italija

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

Ciper

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

Latvija

299 633 591

308 294 625

316 955 660

325 616 694

334 277 729

342 938 763

342 938 763

Litva

510 820 241

524 732 238

538 644 234

552 556 230

566 468 227

580 380 223

580 380 223

Luksemburg

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

Madžarska

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

Malta

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

Nizozemska

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

Avstrija

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

Poljska

2 972 977 807

3 003 574 280

3 034 170 753

3 064 767 227

3 095 363 700

3 125 960 174

3 125 960 174

Portugalska

584 824 383

593 442 972

602 061 562

610 680 152

619 298 742

627 917 332

627 917 332

Romunija

1 856 172 601

1 883 211 603

1 910 250 604

1 937 289 605

1 964 328 606

1 991 367 607

1 991 367 607

Slovenija

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

Slovaška

383 806 378

388 574 951

393 343 524

398 112 097

402 880 670

407 649 243

407 649 243

Finska

505 999 667

507 783 955

509 568 242

511 352 530

513 136 817

514 921 104

514 921 104

Švedska

672 760 909

672 984 762

673 208 615

673 432 468

673 656 321

673 880 175

673 880 175

PRILOGA V

LETNE DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA VRSTE INTERVENCIJ V VINSKEM SEKTORJU IZ ČLENA 82(1)

EUR

(tekoče cene)

Bolgarija

25 721 000

Češka

4 954 000

Nemčija

37 381 000

Grčija

23 030 000

Španija

202 147 000

Francija

269 628 000

Hrvaška

10 410 000

Italija

323 883 000

Ciper

4 465 000

Litva

43 000

Madžarska

27 970 000

Avstrija

13 155 000

Portugalska

62 670 000

Romunija

45 844 000

Slovenija

4 849 000

Slovaška

4 887 000

PRILOGA VI

 

DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA BOMBAŽ IZ DRUGEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027 in naslednja leta

Bolgarija

2 509 615

2 509 615

2 509 615

2 509 615

2 509 615

2 509 615

2 509 615

Grčija

180 532 000

180 532 000

180 532 000

180 532 000

180 532 000

180 532 000

180 532 000

Španija

58 565 040

58 565 040

58 565 040

58 565 040

58 565 040

58 565 040

58 565 040

Portugalska

174 239

174 239

174 239

174 239

174 239

174 239

174 239

PRILOGA VII

 

DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA NEPOSREDNA PLAČILA BREZ BOMBAŽA IN PRED PRENOSOM ZGORNJE MEJE IZ PRVEGA PODODSTAVKA ČLENA 81(1)

(tekoče cene v EUR)

Koledarsko leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027 in naslednja leta

Belgija

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

485 603 954

Bolgarija

773 771 955

782 239 005

790 706 055

799 173 104

807 640 154

816 107 204

816 107 204

Češka

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

838 844 295

Danska

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

846 124 520

Nemčija

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

4 823 107 939

Estonija

167 721 513

172 667 776

177 614 039

182 560 302

187 506 565

192 452 828

192 452 828

Irska

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

1 163 938 279

Grčija

1 856 028 894

1 856 028 894

1 856 028 894

1 856 028 894

1 856 028 894

1 856 028 894

1 856 028 894

Španija

4 710 171 703

4 717 333 830

4 724 495 957

4 731 658 084

4 738 820 212

4 745 982 339

4 745 982 339

Francija

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

7 147 786 964

Hrvaška

344 340 000

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

367 711 409

Italija

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

3 560 185 516

Ciper

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

46 750 094

Latvija

299 633 591

308 294 625

316 955 660

325 616 694

334 277 729

342 938 763

342 938 763

Litva

510 820 241

524 732 238

538 644 234

552 556 230

566 468 227

580 380 223

580 380 223

Luksemburg

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

32 131 019

Madžarska

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

1 219 769 672

Malta

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

4 507 492

Nizozemska

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

703 870 373

Avstrija

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

664 819 537

Poljska

2 972 977 807

3 003 574 280

3 034 170 753

3 064 767 227

3 095 363 700

3 125 960 174

3 125 960 174

Portugalska

584 650 144

593 268 733

601 887 323

610 505 913

619 124 503

627 743 093

627 743 093

Romunija

1 856 172 601

1 883 211 603

1 910 250 604

1 937 289 605

1 964 328 606

1 991 367 607

1 991 367 607

Slovenija

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

129 052 673

Slovaška

383 806 378

388 574 951

393 343 524

398 112 097

402 880 670

407 649 243

407 649 243

Finska

505 999 667

507 783 955

509 568 242

511 352 530

513 136 817

514 921 104

514 921 104

Švedska

672 760 909

672 984 762

673 208 615

673 432 468

673 656 321

673 880 175

673 880 175

PRILOGA VIII

LETNE DODELITVE DRŽAV ČLANIC ZA VRSTE INTERVENCIJ V ČEBELARSKEM SEKTORJU IZ ČLENA 82(2)

EUR
(tekoče cene)

Belgija

422 967

Bolgarija

2 063 885

Češka

2 121 528

Danska

295 539

Nemčija

2 790 875

Estonija

140 473

Irska

61 640

Grčija

6 162 645

Španija

9 559 944

Francija

6 419 062

Hrvaška

1 913 290

Italija

5 166 537

Ciper

169 653

Latvija

328 804

Litva

549 828

Luksemburg

30 621

Madžarska

4 271 227

Malta

14 137

Nizozemska

295 172

Avstrija

1 477 188

Poljska

5 024 968

Portugalska

2 204 232

Romunija

6 081 630

Slovenija

649 455

Slovaška

999 973

Finska

196 182

Švedska

588 545

PRILOGA IX

RAZČLENITEV PODPORE UNIJE ZA VRSTE INTERVENCIJ ZA RAZVOJ PODEŽELJA (od leta 2021 do leta 2027) IZ ČLENA 83(3)

(tekoče cene v EUR)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ 2021–2027

Belgija

67 178 046

67 178 046

67 178 046

67 178 046

67 178 046

67 178 046

67 178 046

470 246 322

Bolgarija

281 711 396

281 711 396

281 711 396

281 711 396

281 711 396

281 711 396

281 711 396

1 971 979 772

Češka

258 773 203

258 773 203

258 773 203

258 773 203

258 773 203

258 773 203

258 773 203

1 811 412 421

Danska

75 812 623

75 812 623

75 812 623

75 812 623

75 812 623

75 812 623

75 812 623

530 688 361

Nemčija

989 924 996

989 924 996

989 924 996

989 924 996

989 924 996

989 924 996

989 924 996

6 929 474 972

Estonija

87 875 887

87 875 887

87 875 887

87 875 887

87 875 887

87 875 887

87 875 887

615 131 209

Irska

264 670 951

264 670 951

264 670 951

264 670 951

264 670 951

264 670 951

264 670 951

1 852 696 657

Grčija

509 591 606

509 591 606

509 591 606

509 591 606

509 591 606

509 591 606

509 591 606

3 567 141 242

Španija

1 001 202 880

1 001 202 880

1 001 202 880

1 001 202 880

1 001 202 880

1 001 202 880

1 001 202 880

7 008 420 160

Francija

1 209 259 199

1 209 259 199

1 209 259 199

1 209 259 199

1 209 259 199

1 209 259 199

1 209 259 199

8 464 814 393

Hrvaška

281 341 503

281 341 503

281 341 503

281 341 503

281 341 503

281 341 503

281 341 503

1 969 390 521

Italija

1 270 310 371

1 270 310 371

1 270 310 371

1 270 310 371

1 270 310 371

1 270 310 371

1 270 310 371

8 892 172 597

Ciper

15 987 284

15 987 284

15 987 284

15 987 284

15 987 284

15 987 284

15 987 284

111 910 988

Latvija

117 307 269

117 307 269

117 307 269

117 307 269

117 307 269

117 307 269

117 307 269

821 150 883

Litva

195 182 517

195 182 517

195 182 517

195 182 517

195 182 517

195 182 517

195 182 517

1 366 277 619

Luksemburg

12 290 956

12 290 956

12 290 956

12 290 956

12 290 956

12 290 956

12 290 956

86 036 692

Madžarska

416 202 472

416 202 472

416 202 472

416 202 472

416 202 472

416 202 472

416 202 472

2 913 417 304

Malta

12 207 322

12 207 322

12 207 322

12 207 322

12 207 322

12 207 322

12 207 322

85 451 254

Nizozemska

73 151 195

73 151 195

73 151 195

73 151 195

73 151 195

73 151 195

73 151 195

512 058 365

Avstrija

480 467 031

480 467 031

480 467 031

480 467 031

480 467 031

480 467 031