EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.7.2018

COM(2018) 540 final

POROČILO KOMISIJE

Spremljanje uporabe prava Evropske unije
Letno poročilo 2017

{SWD(2018) 377 final}
{SWD(2018) 378 final}
{SWD(2018) 379 final}

Predgovor    

Izvrševanje je ključno za ustrezno izvajanje politike EU    

1.    Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe    

2.    Povezani enotni digitalni trg    

3.    Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost    

4.    Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo    

5.    Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija    

6.    Območje pravice in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju    

7.    V smeri nove migracijske politike    

Predgovor

Walter Hallstein, eden od mojih vélikih predhodnikov, je dejal, da je Evropska unija v svojem bistvu skupnost prava. Njegove besede so me spodbudile k študiju prava in nato oblikovale mojo kariero v politiki. V mojih očeh so te besede tudi danes enako resnične, kot so bile nekdaj. Pravo je še naprej naše najboljše orodje za zagotavljanje poštenosti, za zaščito naših svoboščin in za doseganje rezultatov za naše državljane.

Zato sem pri prevzemu mandata novembra 2014 obljubil, da bom od vsega začetka sprejel bolj osredotočen pristop k politiki in pripravi zakonodaje. Zdaj si prizadevamo zagotoviti, da naši predlogi politike temeljijo na dokazih in javnih posvetovanjih. Cilj tega načina dela, ki tvori jedro agende za boljše pravno urejanje, je zagotoviti, da vsak ukrep iz zbirke pravil EU ustreza svojemu namenu ter da sta njegovo izvajanje in uporaba čim bolj preprosta.

Vendar je vsako pravilo, ne glede na to, kako skrbno je oblikovano in pripravljeno, učinkovito le toliko kot njegovo izvajanje. Zato Komisija enako pozornost kot oblikovanju zakonov namenja tudi njihovi pravilni uporabi. Ključ do učinkovitega izvajanja prava EU sta sodelovanje in komunikacija med Komisijo in državami članicami. Zato sem pri vprašanjih izvrševanja vedno na prvo mesto postavil dialog. To je tudi razlog, da bomo še naprej podpirali države članice pri izvajanju prava EU.

Hkrati moramo sprejeti odločne ukrepe zoper resne kršitve prava EU. Ob upoštevanju tega smo leta 2016 določili jasne prednostne naloge pri našem delu v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev in pritožbami. Od takrat se naša prizadevanja za izvrševanje osredotočajo na najpomembnejše kršitve prava EU, v zvezi s katerimi lahko ukrepanje na evropski ravni prinese resnično dodano vrednost. Naša naloga je na eni strani pomagati državam članicam pri izvajanju prava EU, na drugi strani pa strogo preganjati resne kršitve, ko se te zgodijo. Obe nalogi sta tesno povezani.

To poročilo o uporabi prava EU v letu 2017 zajema prvo leto tega novega, bolj ciljno usmerjenega pristopa. Prvi rezultati novega pristopa so že vidni.

Prosto gibanje delavcev je eden od največjih dosežkov EU, vendar imajo evropski državljani vtis, da se ta svoboščina ne uresničuje vedno pošteno. Zato smo leta 2014 uvedli pravila o izvrševanju direktive o napotitvi delavcev na delo, ki so začela veljati leta 2016 in nacionalnim organom dajejo dodatna orodja za boj proti zlorabam, goljufijam in neprijavljenemu delu. Komisija je leta 2017 uporabila svoja pooblastila za izvrševanje, da bi zagotovila, da države članice ta pravila izvajajo ustrezno in učinkovito. Poleg tega smo na področju varstva potrošnikov uporabili pooblastila za začetek postopka za ugotavljanje kršitev. Konkretne koristi tega občutijo tudi državljani, ko na primer poskrbimo, da se letovalcem na paketnih potovanjih v primeru stečaja organizatorja potovanja vrne denar.

Izvrševanje prinaša spremembe tudi v spletnem okolju. Vse več državljanov je čedalje bolj zaskrbljenih glede varstva njihovih osebnih podatkov. Zato smo uvedli nova pravila, ki zdaj določajo nov svetovni standard za varstvo zasebnosti državljanov. Skozi vse leto 2017 smo z državami članicami tesno sodelovali pri pripravi temeljev za začetek uporabe teh pravil maja 2018. Iz tega je razvidno, kako velik pomen pripisujemo podpori državam članicam, da bi te čim prej izpolnile obveznosti v skladu s pravom EU.

Enak pristop smo sprejeli pri pravilih, ki krepijo našo varnost in ščitijo davkoplačevalski denar. Ta Komisija je okrepila boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, da bi zagotovila boljše sodelovanje držav članic pri preprečevanju tovrstnega čezmejnega kriminala. To smo podpirali skozi vse leto 2017 s strogimi ukrepi, da bi zagotovili ustrezen prenos nove zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja v nacionalne zakonodaje.

Ti primeri kažejo, kako lahko zakoni stvari spremenijo na bolje in kako se lahko z ustreznim izvrševanjem doseže, da se ta sprememba občuti v vsakdanjem življenju ljudi. Ravno to pa je bistvo skupnosti prava.

Predsednik Evropske komisije

Jean-Claude Juncker

Izvrševanje je ključno za ustrezno izvajanje politike EU

Evropska unija lahko svoje politike uresniči le, če države članice pravilno in brez nepotrebnega odlašanja uporabljajo in izvajajo pravo EU. Komisija za zagotovitev, da se cilji politik EU dosežejo v praksi, uporablja širok nabor orodij, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev.

Bolj strateški pristop k izvrševanju pravil EU

Komisija je v sporočilu z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov  napovedala nov pristop v svoji politiki na področju kršitev. Komisija se bo prednostno osredotočila na težave, v zvezi s katerimi lahko z izvršilnimi ukrepi omogoči resnične spremembe in zagotovi resnično dodano vrednost posameznikom in podjetjem.

Enotni trg na primer zagotavlja ogromno priložnosti za evropska podjetja ter večjo izbiro in nižje cene za potrošnike. Ljudje lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjer koli želijo. Vendar se te koristi ne uresničijo, če države članice ne uporabljajo ali izvajajo pravil o enotnem trgu ali če je učinkovitost teh pravil zmanjšana zaradi drugih ovir.

Pri delitvi pristojnosti med evropskimi institucijami ima Evropska komisija splošno odgovornost za začetek zakonodajnega postopka. Svet in Evropski parlament odločata o predlogih Komisije. Države članice so odgovorne za pravočasno in pravilno uporabo, izvajanje in izvrševanje prava EU v nacionalnem pravnem redu. Komisija zaključi ta krog: ko se njeni predlogi sprejmejo kot pravo EU, spremlja, ali države članice to pravo pravilno uporabljajo in v nasprotnem primeru ukrepa.

Zadevne tri institucije so se v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje dogovorile, da bodo evropskim državljanom zagotovile odprto, jasno in dostopno zakonodajo EU, ki jo je mogoče učinkovito izvajati. Komisija v ta namen sodeluje z državami članicami: pripravlja načrte za izvedbo, s katerimi državam članicam pomaga pri izvajanju prava EU. Komisija pri pripravi predlogov za direktive z državami članicami razpravlja o tem, ali so potrebni „obrazložitveni dokumenti“, tj. dokumenti, v katerih države članice pojasnijo, kako so zadevno direktivo prenesle v svoje pravo. Ta dialog se nadaljuje v celotnem zakonodajnem postopku ter v poznejših fazah prenosa, izvajanja in uporabe prava EU.

Ko je zakonodaja EU sprejeta, jo morajo države članice učinkovito in pravočasno izvesti in uporabljati, da bi se uresničile predvidene koristi za javnost.

Nova politika izvrševanja Komisije podpira doseganje ciljev politike EU. Zato bi morala Komisija ukrepati odločno in hitro, kadar kršitve ovirajo doseganje ciljev politike EU.

Komisija je določila jasne prednostne naloge, ki bodo usmerjale njene ukrepe pri obravnavanju domnevnih kršitev prava EU. V skladu s temi prednostnimi nalogami in politično zavezo za bolj strateško izvrševanje prava EU Komisija ni nadaljevala postopkov, kadar se je to zdelo primerno z vidika politike.

Da bi Komisija hitreje zagotovila skladnost v primerih, ko je to pomembno, je prilagodila svojo politiko glede uporabe mehanizma EU Pilot. V okviru tega mehanizma Komisija državam članicam pred začetkom formalnih postopkov neformalno sporoči svoje pomisleke glede morebitnih kršitev. EU Pilot ni več privzeti mehanizem za dialog z državami članicami o domnevnih kršitvah prava EU. Namesto tega bo Komisija praviloma začela postopke za ugotavljanje kršitev, ne da bi ob tem uporabila mehanizem EU Pilot. Zaradi tega se je znatno zmanjšalo število novih postopkov v okviru navedenega mehanizma, ki jih je Komisija začela leta 2017.

Ker Komisija daje veliko prednost preiskovanju primerov, v katerih države članice niso sporočile svojih nacionalnih ukrepov za prenos direktiv, je okrepila režim sankcij za te primere. Ko bodo taki primeri kršitev predloženi Sodišču, bo Komisija sistematično zahtevala, naj Sodišče naloži plačilo pavšalnega zneska in periodične denarne kazni. Komisija bo to politiko uporabila v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih je začela po objavi sporočila z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov  19. januarja 2017. Ker je od takrat preteklo razmeroma kratko obdobje, Komisija leta 2017 Sodišču na podlagi novega režima sankcij ni predložila nobenega primera.

Komisija še naprej pripisuje velik pomen pomoči državljanov, podjetij in drugih zainteresiranih strani pri odkrivanju kršitev prava EU. Hkrati je enako pomembno, da javnost razume naravo postopka za ugotavljanje kršitev in v skladu s tem določi svoja pričakovanja. Glavni namen postopka za ugotavljanje kršitev je zagotoviti, da države članice spoštujejo pravo EU, ne pa zagotoviti pridobitev posamezne odškodnine ali nadomestila škode. Nekatere vrste primerov se lahko pogosto ustrezno obravnavajo z drugimi, učinkovitejšimi mehanizmi na ravni EU in nacionalni ravni, kot so SOLVIT, nacionalna sodišča in nacionalni varuhi človekovih pravic. Sporočilo z naslovom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov  je vsebovalo zavezo k okrepitvi sodelovanja z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic, da bi se spodbudilo dobro javno upravljanje pri uporabi prava EU na nacionalni ravni.

Komisija se je leta 2017 oprla na to zavezo. Skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic in Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic je organizirala delavnico za povečanje izmenjave informacij o tekočih preiskavah kršitev prava EU in pravnih sredstvih, ki so na voljo javnosti.

Nacionalni parlamenti imajo ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje EU v nacionalnem pravnem redu. Komisija lahko zato samo pozdravi njihovo povečano zanimanje za vprašanja, povezana z izvajanjem, uporabo in učinkovitim izvrševanjem prava EU. Komisija je poleg rednih izmenjav z nacionalnimi parlamenti o zakonodajnih predlogih ta dialog okrepila z vključevanjem posebnih vprašanj, povezanih z izvrševanjem. Leta 2017 je to priložnost izkoristila, da je pojasnila svojo novo politiko izvrševanja v izmenjavah z nemškim in češkim nacionalnim parlamentom.

1.Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

Glavna prednostna naloga Junckerjeve Komisije je spodbuditi naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta, in okrepiti konkurenčnost Evrope. Vendar nepravilno in nepravočasno izvajanje pravil EU v državah članicah ogroža prizadevanja za oblikovanje pravega regulativnega okolja, ki bi podpiralo podjetja in ustvarjanje delovnih mest.

Zagotavljanje poštenih delovnih pogojev v vsej EU

Prosto gibanje delavcev na enotnem trgu je neločljivo povezano z zagotavljanjem podobne ravni zaščite na delovnem mestu v vsej EU. Direktiva o delovnem času določa minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri organizaciji delovnega časa. Dolg delovni čas in premalo počitka (zlasti v daljših časovnih obdobjih) imata lahko škodljive učinke na zdravje delavcev (npr. pogostejše nesreče in napake, več stresa in utrujenosti, kratko- in dolgoročna zdravstvena tveganja).

Komisija je aprila 2017 predstavila „ razlagalno sporočilo “ o direktivi o delovnem času  in poročilo  o izvajanju te direktive. Ta instrumenta sta namenjena pojasnitvi veljavne zakonodaje. Cilj zadevnega sporočila je zlasti pomagati nacionalnim organom, pravnim strokovnjakom in socialnim partnerjem pri razlagi direktive.

Zaradi neenake uporabe direktive o delovnem času  v državah članicah so nekatere kategorije delavcev ostale brez varstva, ki jo ta zagotavlja. V javnem sektorju oborožene sile, policija in službe civilne zaščite, kot so zaporniško osebje in javne gasilske službe, niso vedno izkoristile prednosti direktive. Kar zadeva zasebni sektor, v nekaterih državah članicah tudi domači delavci niso mogli vedno izkoristiti svojih pravic na podlagi direktive. Pravica do plačanega letnega dopusta, ki je eden od temeljnih elementov direktive, ni bila vedno pravilno prenesena v nacionalno pravo.

Komisija take pomanjkljivosti z izvršilnimi ukrepi odpravlja že 20 let. Poleg tega je Sodišče Evropske unije določbe direktive o delovnem času razlagalo v več kot 50 sodbah in sklepih. Učinek teh razlag je velik: nacionalna sodišča jih uporabljajo pri razlagi nacionalnega prava, zato jih morajo delodajalci upoštevati.

Zakonodaja EU o varnosti in zdravju pri delu vzpostavlja visoke standarde varstva delavcev pred tveganji za varnost in zdravje pri delu. Prispeva k preprečevanju bolezni in nezgod, povezanih z delom, kar prispeva k izboljšanju življenj ljudi. Leta 2017 so morale države članice na podlagi izvršilnih ukrepov Komisije uveljaviti nacionalno zakonodajo, da bi zagotovile skladnost s pravom EU, zlasti z direktivo o poklicni izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem .

Izvrševanje okoljskih predpisov

Leta 2017 je Komisija pravno ukrepala zaradi neustreznega izvajanja okoljske zakonodaje.

Izboljšanje kakovosti zraka ostaja velik izziv. Kljub obveznosti držav članic, da javnosti zagotovijo dobro kakovost zraka, je kakovost zraka marsikje problematična že več let. Vsako leto je slaba kakovost zraka vzrok za več smrti kot prometne nesreče.

Države članice morajo imeti tudi ustrezne sisteme za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode, saj neprečiščena voda predstavlja tveganje za zdravje ljudi, celinske vode in morsko okolje.

Komisija je leta 2017 dejavno nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki v svojo nacionalno zakonodajo niso prenesle revidirane direktive o presoji vplivov na okolje. Ta direktiva poenostavlja pravila za presojo morebitnih vplivov projektov na okolje.

Hkrati je Komisija tesno sodelovala z nacionalnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi podprla skladnost in rešila težave že v zgodnji fazi. Februarja 2017 so bila objavljena poročila za posamezne države o pregledu izvajanja okoljske politike , kar je prvi celoviti pregled tega, kako države članice okoljske politike in zakone EU uporabljajo v praksi. Komisija je na podlagi teh poročil začela dialoge z državami članicami. Poleg tega je vzpostavila instrument za medsebojno strokovno izmenjavo , da bi se spodbudila izmenjava strokovnega znanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi javnimi organi, pristojnimi za izvajanje okoljske zakonodaje in politike EU.

Izvrševanje kmetijskih predpisov

Skupna kmetijska politika in izvrševanje s tem povezanih pravil EU zagotavljata podporo dohodkom kmetij in ustvarjanju okolju prijaznejšega kmetijstva. S temi ukrepi se prav tako povečujeta konkurenčnost sektorja in učinkovita raba virov ter podpira življenje na podeželju na splošno.

Leta 2017 so bili ukrepi Komisije za izvrševanje kmetijskih predpisov osredotočeni na spremljanje, kako države članice izvajajo reformo neposrednih plačil . Komisija je začela dvostranske pogovore z državami članicami, ki so nepravilno uporabljale finančno pomoč v okviru sheme prostovoljne vezane podpore ter so to pomoč namenjale za podporo vrstam kmetovanja ali sektorjem, ki se ne srečujejo s tveganjem opustitve ali zmanjšanja proizvodnje, temveč z drugimi težavami.

Težave pri izvajanju v praksi so pokazale, da je treba pojasniti veljavna pravila. Komisija je zato decembra 2017 sprejela uredbo, s katero so se prilagodili pogoji, pod katerimi lahko države članice kmetom dodelijo finančno podporo prek sheme prostovoljne vezane podpore.

Kazeini, snovi v mleku, se v industriji uporabljajo v različne namene. V številnih industrijah se uporabljajo kot vezivno sredstvo, so pomembna sestavina sira, uporabljajo pa se tudi kot aditiv za živilo. Predpisi EU o označevanju kazeinov in kazeinatov olajšajo prosti pretok teh proizvodov za nosilce živilske dejavnosti.

Izvrševanje pravil na področju pomorskih zadev in ribištva

Da bi Evropi pomagali pri prehodu na bolj „krožno“ gospodarstvo, ki bolj trajnostno uporablja naravne vire, je treba ribolovne vire upravljati trajnostno. To je potrebno tudi za dolgoročno zagotavljanje delovnih mest in rasti v ribiškem sektorju. Zato se je strategija izvrševanja Komisije leta 2017 osredotočala na področji ohranjanja ribištva in nadzora ribištva, ki sta ključni za vzpostavitev krožnega gospodarstva.

Če države članice ne sprejmejo takojšnjih in učinkovitih ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, EU težje preprečuje take prakse po vsem svetu.

Nacionalni sistemi za spremljanje ribištva morajo zagotoviti odvračilne sankcije za hude kršitve pravil skupne ribiške politike EU. Komisija je sprejela ukrepe za odpravo sistemskih pomanjkljivosti, ki ovirajo odkrivanje nezakonitih ribolovnih dejavnosti in posledično škodijo trajnosti.

V okviru skupne ribiške politike imajo ribiška plovila EU enak dostop do voda in virov v vseh vodah EU. Države članice morajo zagotoviti, da lahko plovila, ki plujejo pod zastavo drugih držav EU, za namene ribolova prosto dostopajo do voda pod jurisdikcijo teh držav.

Zaradi konkurence za prostor v naših vodah – za naprave za obnovljivo energijo, ribogojstvo in druge uporabe – je treba bolj usklajeno upravljati naša morja. Pomorsko prostorsko načrtovanje poteka na čezmejni in medsektorski ravni, da se zagotovijo učinkovitost, varnost in trajnost človeških dejavnosti na morju. Komisija je leta 2017 sprejela ukrepe za zagotovitev pravočasnega prenosa skupnega okvira EU za pomorsko prostorsko načrtovanje v nacionalno zakonodajo držav članic.

Izvrševanje pravil na področju regionalne politike

Evropski strukturni in investicijski skladi podpirajo naložbe v ključna področja politike, ki spodbujajo rast, v vsej EU. Države članice morajo za zagotovitev, da se sredstva uporabljajo čim bolj učinkovito, izpolniti nekatere predpogoje . Komisija preverja, ali so ti predpogoji izpolnjeni. Pri naložbah v državah članicah je treba upoštevati enake zakone in standarde EU, ki se uporabljajo v različnih sektorjih, kot so okoljski, zaposlitveni ali raziskovalni sektor.

Leta 2017 se je Komisija osredotočila na izvrševanje predpogojev na področju javnih naročil, državne pomoči in celovitih načrtov za naložbe v promet ter v sektorju vode in odpadkov.

Boj proti goljufijam, ki škodijo proračunu EU

Komisija je leta 2017 nadalje spremljala primere, ki so povzročili izgubo dohodka za proračun EU.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je leta 2017 objavil poročilo o pomembnem primeru carinskih goljufij. To vključuje mednarodne organizirane kriminalne skupine, ki poiščejo pristanišča v EU z najšibkejšimi kontrolami, da bi lahko služile na račun prijav neresnično nizkih vrednosti tekstila in obutve, uvoženih iz Kitajske. Ker se carine in davek na dodano vrednost izračunavajo na podlagi vrednosti uvoženega blaga, lahko goljufi nezakonito izkoristijo pomanjkanje ustreznih kontrol, tako da plačajo precej nižji znesek, kot ga zakonsko dolgujejo. Preiskava urada OLAF je razkrila, da je najpomembnejše središče tega goljufivega prometa v Združenem kraljestvu. Ker je bilo blago večinoma namenjeno trgom drugih držav članic, vključno s Francijo, Španijo, Nemčijo in Italijo, so bili občutno prizadeti prihodki navedenih držav članic, povezani z davkom na dodano vrednost. Leta 2017 so inšpekcijski pregledi Komisije potrdili ugotovitve preiskave urada OLAF in tekoče goljufije v Združenem kraljestvu v obdobju 2011–2017. Komisija je od organov Združenega kraljestva ponovno zahtevala, naj končno izvedejo učinkovite popravne ukrepe za preprečitev uvoza močno podcenjenega tekstila in obutve iz Kitajske. Druge države članice so že izvedle te ukrepe, in sicer po tem, ko je Komisija izdala priporočila vsem državam članicam, vključno z Združenim kraljestvom. Komisija je ustrezno ukrepala za zaščito finančnih interesov Unije in od Združenega kraljestva zahtevala, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti vseh zneskov, dolgovanih v proračun EU.

2.Povezani enotni digitalni trg

Cilj strategije za enotni digitalni trg je odstranitev spletnih ovir, zaradi katerih so ljudje v EU prikrajšani za blago in storitve.

Izvrševanje načela „gostovanja kot doma“

Od 15. junija 2017 se za vse potnike EU uporabljajo pravila o „ gostovanju kot doma “. To pomeni, da ob obisku druge države članice za mobilne klice, besedilna sporočila in podatke plačajo enako ceno kot v državi članici prebivališča.

Zagotavljanje zaupanja pri spletnih transakcijah

Elektronski podpis, ki omogoča podpisovanje dokumentov v spletnem okolju, podobno kot se dokument podpiše s pisalom zunaj njega, se že uporablja v EU. Vendar so za varnost in pravno veljavnost elektronskih transakcij v čezmejnih okoliščinah (in na nacionalni ravni) potrebne druge storitve zaupanja , ki niso elektronski podpis.

Zagotavljanje boljše internetne povezljivosti

Direktiva o znižanju stroškov postavitve širokopasovnih omrežij pomaga znižati stroške vzpostavitve hitrega interneta za do 30 %, kar pomeni, da lahko do njega dobi dostop več ljudi v EU. Ustrezno izvajanje direktive je bistvenega pomena za dokončanje enotnega digitalnega trga EU in povečanje povezljivosti.

Zagotavljanje varstva avtorske in sorodnih pravic

Direktiva o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic izboljšuje upravljanje in preglednost organizacij za kolektivno upravljanje. Te organizacije upravljajo avtorsko in sorodne pravice v imenu imetnikov pravic, kot so avtorji, skladatelji ali izvajalci, v vsej Evropi. Olajšajo izdajanje licenc za pravice, zbiranje in razdelitev licenčnin ter spodbujajo raznolikost kulturnega izražanja. Direktiva prispeva tudi k večji razpoložljivosti in izbiri spletne glasbe v Evropi, tudi zunaj nacionalnih meja.

Uporaba pravil o avtorskih pravicah za spletišče za izmenjavo datotek vsak z vsakim (peer-to-peer) je bila pojasnjena v sodbi Sodišča Evropske unije o platformi „The Pirate Bay“. Platforma The Pirate Bay uporabnikom omogoča, da izmenjujejo in naložijo z avtorsko pravico varovana dela, razdrobljena na segmente (datoteke Torrent), ki jih imajo shranjena na svojih računalnikih. Imetniki upravljavcem in uporabnikom take vrste spletišča praviloma niso dali dovoljenja za izmenjavo njihovih del. Sodišče je menilo, da lahko dajanje na voljo in upravljanje spletne platforme za izmenjavo del, kot je The Pirate Bay, pomeni kršitev pravil EU o avtorskih pravicah. Tudi če zadevna avtorsko zaščitena dela v spletu objavijo uporabniki platforme za spletno izmenjavo in ne sama platforma, imajo upravljavci navedene platforme s svojo vlogo bistven pomen pri dajanju na voljo zadevnih del vsem uporabnikom platforme.

Ob koncu leta je Komisija sprejela tudi sveženj o intelektualni lastnini. To zagotavlja smernice za razlago direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki državam članicam olajša izvajanje direktive.

3.Trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost

Evropska energetska unija predstavlja varno, cenovno dostopno in podnebju prijazno energijo za gospodinjstva in podjetja z omogočanjem prostega pretoka energije čez nacionalne meje v EU. Spodbuja tudi razvoj novih tehnologij in obnovo infrastrukture, da bi se znižali stroški za energijo v gospodinjstvih, ustvarila nova delovna mesta ter krepila gospodarska rast. Energetska unija bo privedla do trajnostne porabe energije z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja in naše odvisnosti od fosilnih goriv.

Omogočanje energetskega prehoda na varen, zanesljiv in trajnosten energetski sektor, ki je usmerjen v potrošnika

Konkurenčno okolje za dobavitelje energije vodi v cenovno dostopne cene energije za gospodinjstva, podjetja in industrije. Zato so bili izvršilni ukrepi Komisije v energetskem sektorju leta 2017 med drugim osredotočeni na izvajanje direktiv iz tretjega energetskega svežnja in uredbo TEN-E .

Ustrezno izvajanje pravil EU v energetskem sektorju je ključno za zmanjšanje porabe energije in njeno večjo trajnost. Prispeva tudi k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida odvisnosti od fosilnih goriv, hkrati pa zagotavlja zanesljivost oskrbe z energijo, zlasti najranljivejših potrošnikov. Izvršilni ukrepi Komisije v zvezi z direktivo o energetski učinkovitosti , direktivo o energetski učinkovitosti stavb , direktivo o obnovljivi energiji ter uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom so bili usmerjeni v podporo tem ciljem.

Komisija je sprejela več izvršilnih ukrepov za zagotovitev, da imajo države članice vzpostavljen nacionalni okvir za varno in odgovorno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za izboljšanje pravnega okvira o radioaktivnih snoveh v pitni vodi. Prednostna naloga je bilo tudi izvrševanje varnostnih zahtev za naftne in plinske dejavnosti na morju.

V letih 2016 in 2017 je Komisija z več zakonodajnimi predlogi okrepila svoje delovanje v energetskem sektorju. Dva od teh predlogov ( uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami in uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom ) sta Evropski parlament in Svet sprejela leta 2017.

Izvajanje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah

EU in njeni partnerji so leta 2015 na pariški konferenci o podnebnih spremembah vzpostavili široko koalicijo za doseganje najvišjih ciljev, ki je privedla do Pariškega sporazuma. Sporazum določa globalen akcijski načrt, ki bo svetu utrl pot k temu, da se izognemo nevarnim podnebnim spremembam. Evropska komisija je za izvajanje Pariškega sporazuma predlagala ambiciozen sklop ciljev za celotno gospodarstvo, katerih namen je, da se do leta 2030 emisije toplogrednih plinov EU zmanjšajo za vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990. Za dosego teh ciljev je pomembno, da se obstoječa podnebna zakonodaja v celoti izvaja in dosledno izvršuje.

Komisija je zato leta 2017 pozorno spremljala uporabo veljavne zakonodaje o podnebnih spremembah.

Komisija je začela tudi dvostranske dialoge za zagotovitev, da države članice izpolnjujejo zahteve iz direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida . Zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida je način za zajemanje emisij ogljikovega dioksida iz velikih virov, kot so elektrarne, njegovo stiskanje in transport do primernih območij shranjevanja, kjer se vbrizga v tla. Ta tehnologija ima velik potencial za prispevanje k omejevanju emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Komisija je sprejela podobne ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabljajo uredbo o fluoriranih toplogrednih plinih . Njen cilj je zmanjšati emisije plinov, ki jih ustvari človek in se uporabljajo za različne industrijske namene. To so zelo močni toplogredni plini, ki lahko v atmosferi ostanejo več stoletij.

Komisija je bila dejavna tudi pri spremljanju skladnosti držav članic z uredbo o vzpostavitvi okvira na ravni EU za spremljanje emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanje o njih in njihovo preverjanje . Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ladijskem prometu je pomemben korak pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma.

Pospeševanje uvajanja infrastrukture za alternativna goriva je bistveno za čist in konkurenčen promet v Evropi. Komisija je novembra 2017 sprejela sveženj ukrepov za čisto mobilnost , ki je namenjen okrepitvi vodilnega položaja EU v svetu na področju čistih vozil. Cilj direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva je vzpostaviti skupni okvir za obsežno uvedbo infrastrukture za alternativna goriva v Evropi. Direktiva prispeva k zmanjšanju odvisnosti prevozov od nafte, omejitvi njenega vpliva na okolje in okrepitvi vodilnega položaja Evrope v boju proti podnebnim spremembam. Določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi postajami za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za vozila na zemeljski plin in vodik.

4.Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

Enotni trg EU je še vedno najdragocenejša pridobitev Evrope za posameznike in podjetja. Zagotavlja ogromno priložnosti za evropska podjetja, pa tudi večjo izbiro in nižje cene za potrošnike. Prebivalci lahko potujejo, živijo, delajo in študirajo, kjer koli želijo. Vendar teh prednosti ni mogoče izkoristiti, če se pravila enotnega trga ne uporabljajo ali izvajajo ali če jih onemogočajo druge ovire.

Zagotavljanje neizkrivljene konkurence

Vsakdo ima pravico do popolne odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU, kot je delovanje kartela ali zloraba prevladujočega položaja na trgu. Vendar v praksi večina žrtev, zlasti malih in srednjih podjetij ter potrošnikov, redko dobi odškodnino od kršiteljev. Popolna odškodnina je pravica EU, vendar njeno izvajanje urejajo nacionalna pravila. Zaradi njih je pogosto drago in težko vložiti odškodninsko tožbo zaradi kršitve protimonopolnih pravil. Direktiva o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil , ki je bila sprejeta leta 2014, posameznikom in podjetjem pomaga pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov, na primer tako, da jim omogoča lažji dostop do dokazov za dokazovanje utrpele škode in jim dodeli več časa za vložitev zahtevkov pred nacionalnimi sodišči.

Komisija je leta 2017 spremljala prenos direktive v nacionalno zakonodajo.

Kar zadeva javno izvrševanje protimonopolnih pravil, je Grčija decembra 2017 Komisiji predlagala sklop popravnih ukrepov, ki tretjim osebam omogočajo dostop do proizvodnje električne energije iz lignita. Namen tega je odpraviti pomisleke glede konkurence, ki jih je Komisija opredelila v odločbi iz leta 2008.

Poleg tega je Komisija leta 2017 nadaljevala pogovore s francoskimi organi, da bi poiskali ustrezne ukrepe za odpravo pomislekov glede konkurence, ki jih je prvič izrazila leta 2015. Ti se nanašajo na dejstvo, da je Francija z dodelitvijo večine državnih koncesij za vodno energijo enemu podjetju ohranila ali okrepila prevlado tega podjetja na francoskem trgu z električno energijo v nasprotju s pravili EU o konkurenci.

Na področju državne pomoči je stalno izvrševanje sklepov o državni pomoči ključno za verodostojnost sistema Komisije za nadzor nad državno pomočjo.

Zagotavljanje prostega gibanja delavcev

Državljani EU imajo pravico delati v kateri koli državi članici, ki jo izberejo. Hkrati je treba zaščititi pravice delavcev, ki se odločijo za delo v tujini. Države članice morajo v skladu z direktivo o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev zagotoviti, da imajo mobilni delavci iz EU dostop do učinkovitega pravnega varstva, če so kršene njihove pravice. Prav tako morajo imenovati enega ali več organov za spodbujanje enakega obravnavanja, zagotavljanje podpore in pomoči mobilnim delavcem iz EU ter spodbujanje aktivnega dialoga med socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in javnimi organi.

Prosto gibanje je ena od največjih prednosti enotnega trga, vendar mora potekati pošteno. Da bi se preprečil socialni damping pri opravljanju storitev, direktiva o izvrševanju pravil o napotitvi delavcev nacionalnim organom zagotavlja orodja za boj proti zlorabam in goljufijam ter izboljšanje njihovega upravnega sodelovanja in izmenjave informacij.

Zagotavljanje prostega pretoka blaga

V skladu s pravom EU so nacionalni organi odgovorni za preverjanje, da tip osebnega vozila izpolnjuje vse standarde EU, preden se lahko posamezna vozila prodajajo na enotnem trgu. Kadar proizvajalec avtomobilov krši zakonske zahteve, morajo nacionalni organi sprejeti popravne ukrepe (kot je odpoklic) ter uvesti učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni na podlagi nacionalne zakonodaje. Komisija je leta 2017 še naprej spremljala izvrševanje teh pravil s strani držav članic.

Zagotavljanje svobode ustanavljanja

V skladu z direktivo o poklicnih kvalifikacijah so državljani EU upravičeni do priznanja svojih poklicnih kvalifikacij v drugi državi članici.

Izboljšanje informacij in pomoči za državljane in podjetja

Komisija je maja 2017 sprejela sveženj orodij za izboljšanje praktičnega delovanja enotnega trga EU za posameznike in podjetja.

Akcijski načrt za SOLVIT krepi vlogo mreže SOLVIT kot praktičnega in neformalnega pravnega sredstva v primerih, ko javni organi v čezmejnem primeru kršijo pravice državljanov in podjetij EU. Na podlagi tega načrta se lahko pritožba, predložena Komisiji, posreduje mreži SOLVIT.

Hkrati je Komisija sprejela ambiciozen predlog o enotnem digitalnem portalu , ki je odgovor na zahtevo podjetij, javnosti in drugih zainteresiranih strani po boljšem dostopu do enotnega trga. Enotni digitalni portal bo uporabnikom omogočil enostaven spletni dostop do informacij o pravilih EU in nacionalnih pravilih, do postopkov za izpolnjevanje teh pravil ter do pomoči in podpore na ravni EU in nacionalni ravni. Čezmejni uporabniki bi morali imeti možnost dostopa do teh spletnih storitev in njihove uporabe na enak način kot nacionalni uporabniki. Portal bo podprl čezmejno uporabo načela „samo enkrat“ z zagotavljanjem mehanizma za samodejno čezmejno izmenjavo dokazil. Namen načela „samo enkrat“ je zagotoviti, da morajo javnost in podjetja javni upravi samo enkrat predložiti iste informacije.

Enotni digitalni portal se odziva na potrebe uporabnikov v digitalnem svetu. Podjetjem bi lahko pomagal prihraniti več kot 11 milijard EUR letno, državljanom EU pa do 855 000 ur njihovega časa letno. Ta pobuda tudi spodbuja države članice k sprejetju strategij e-uprave ter zagotavljanju sodobne in učinkovite javne službe.

Komisija je leta 2017 v tesnem sodelovanju z državami članicami začela povezovanje med poslovnimi registri , ki bo olajšalo dostop do informacij o podjetjih v EU doma in v tujini.

Povezovanje poslovnih registrov na enotnem evropskem portalu za e-pravosodje omogoča elektronski dostop do informacij o podjetjih iz vseh poslovnih registrov v državah članicah v vsej EU. Ta sistem bo zdaj podjetjem, potrošnikom, vlagateljem in organom omogočil, da izvedo več o podjetjih, ki jih obravnavajo ali s katerimi želijo poslovati. Končni cilj je povečati zaupanje v enotni trg s preglednostjo in najnovejšimi informacijami o podjetjih v EU.

Izvrševanje unije kapitalskih trgov, pravil o finančnih storitvah in prostega pretoka kapitala

Izvršilni ukrepi Komisije so se leta 2017 osredotočali na zagotavljanje, da so države članice izvajale direktive, ki so bile sprejete po finančni krizi. Njihov cilj je dodatno odpreti trge finančnih storitev EU, okrepiti odpornost in stabilnost finančnega sektorja ter izboljšati varstvo vlagateljev. Vključujejo direktivi o računovodstvu in revizijah , direktivo o hipotekarnih kreditih , direktivo o plačilnih računih in direktivo o razkritju nefinančnih informacij nekaterih velikih podjetij , ki spreminja direktivo o računovodstvu.

Skoraj vse države članice so do konca leta 2017 sprejele ukrepe za prenos teh direktiv v svojo nacionalno zakonodajo. V številnih primerih so bili ti ukrepi sprejeti po tem, ko je Komisija začela postopke za ugotavljanje kršitev.

Direktiva o trgih finančnih instrumentov je temelj reform, ki jih je EU uvedla za izboljšanje varstva vlagateljev po finančni krizi. Nova pravila bodo okrepila enotni trg, pri čemer bodo omogočila, da se s finančnimi instrumenti trguje na preglednih, dobro nadzorovanih, konkurenčnih in stabilnih trgih po celotnem Evropskem gospodarskem prostoru.

Ustrezno izvajanje direktive o trgih finančnih instrumentov in drugih ustreznih direktiv (kot je direktiva o preglednosti) je potrebno za uresničitev unije kapitalskih trgov. Namen unije kapitalskih trgov je izboljšati dostop do finančnih sredstev, zlasti inovativnih, zagonskih ter malih in srednjih podjetij. Povečala naj bi tudi privlačnost kapitalskih trgov za male in institucionalne vlagatelje ter olajšala čezmejne naložbe.

Izvrševanje pravil o obdavčevanju in carinah

Strategija izvrševanja Komisije na področju carine je bila osredotočena na zagotavljanje, da države članice carinski zakonik Unije uporabljajo pravilno in enotno, ter na odkrivanje dajatev z enakim učinkom kot carine, tudi znotraj EU.

Komisija je izvedla preiskavo za preverjanje združljivosti nacionalnih pravil o kontroli gotovine z zakonodajo EU.

Na področju posrednega obdavčenja je Komisija pri prizadevanjih za izvrševanje dala prednost preganjanju kršitev, ki omejujejo svoboščine iz Pogodbe in močno vplivajo na delovanje notranjega trga.

Ena od prednosti notranjega trga je, da imajo posamezniki in podjetja svobodo gibanja, upravljanja in vlaganja zunaj nacionalnih meja. Vendar ker neposredno obdavčenje ni usklajeno v vsej EU, lahko ta svoboda pomeni, da se nekateri davčni zavezanci uspejo izogniti davku ali ga utajiti v svoji državi prebivališča. Davčni organi v EU so se zato dogovorili, da bodo tesneje sodelovali pri zagotavljanju plačila davkov ter boju proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. To sodelovanje je bilo določeno v direktivi o upravnem sodelovanju . Direktiva državam članicam omogoča, da v vse bolj globaliziranem okolju zagotovijo, da vsi davčni zavezanci plačajo pravičen delež davka. Je glavno orodje za preglednost za boj proti davčnim utajam, ki so bile odkrite s primerom LuxLeaks ter dokumenti Paname in Paradise Papers.

Izvršilni ukrepi Komisije so se leta 2017 osredotočali na zagotavljanje, da države članice izvedejo pomembne spremembe navedene direktive. Te spremembe se nanašajo na izmenjavo podatkov o davčnih stališčih in poročanje po državah . Do konca leta 2017 so skoraj vse države članice sprejele potrebne ukrepe.

Sodišče je v temeljni sodbi velikega senata odločilo, da lahko imajo sodišča ene države članice nadzor nad zakonitostjo zahtevka po davčnih informacijah, ki jih druga država članica pošlje na podlagi direktive o upravnem sodelovanju. Vendar je tak nadzor omejen na preverjanje očitnega neobstoja verjetne pomembnosti zaprošenih informacij za zadevno davčno preiskavo.

Zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov

Komisija je maja 2017 končala presojo ključnih delov zakonodaje EU na področju varstva potrošnikov in trženja. Na splošno je sklenila, da veljavna pravila še vedno ustrezajo svojemu namenu, če se ustrezno izvršujejo in uporabljajo. Kljub temu je opredelila več vrzeli. Zaradi tega in v odziv na primere množične škode, kot je škandal zaradi emisij avtomobilov leta 2015 ali množične odpovedi letov leta 2017 s strani letalske družbe, ki vplivajo na več sto tisoč potrošnikov v vsej EU, bo Komisija leta 2018 predstavila nov dogovor za potrošnike. To bo potrošnikom omogočilo, da njihove interese kolektivno zastopajo predstavniške organizacije. Ta pobuda bo zagotovila cenejša in učinkovitejša sredstva za zaustavitev in popravo kršitev, ki hkrati škodijo več potrošnikom EU. Izboljšala bo tudi javno izvrševanje z učinkovitejšimi, sorazmernejšimi in bolj odvračilnimi sankcijami za kršitev prava Unije na področju varstva potrošnikov.

Kljub daljnosežnim varnostnim pravilom je na trgu še vedno preveč nevarnih in nedovoljenih izdelkov, ki lahko povzročijo velika tveganja za potrošnike. Komisija je leta 2017 sprejela blagovni sveženj, ki bo prispeval k izboljšanju izvrševanja usklajenih pravil EU o varnosti proizvodov.

Zagotavljanje visoke ravni varovanja javnega zdravja

V zvezi z javnim zdravjem je Komisija spremljala, ali so države članice učinkovito uvedle določbe direktive o tobačnih izdelkih v svojo nacionalno zakonodajo. Cilj te direktive je zmanjšati uporabo tobaka, zlasti z odvračanjem mladih od kajenja in zagotavljanjem, da je celotna javnost seznanjena s škodljivimi učinki tobaka. Koristi znižanja stopenj kajenja so jasne: boljše zdravje ljudi, znatno znižanje stopenj kroničnih bolezni in prezgodnjih smrti, povezanih s tobakom, in gospodarski prihranki. Zmanjšanje porabe tobaka za le 2 % pomeni letni prihranek v zdravstvu v višini približno 506 milijonov EUR v vsej EU.

Pravica pacientov do dostopa do varnega in visokokakovostnega zdravstvenega varstva v drugih državah EU ostaja prednostna naloga Komisije. Komisija je leta 2017 pozorno spremljala izvajanje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu .

Izvrševanje pravil o mobilnosti in prometu

Komisija si je leta 2017 prizadevala za zagotovitev pravičnega ravnovesja med interesi socialne zaščite delavcev v cestnem prometu, pošteno konkurenco in svobodo čezmejnega opravljanja prevoznih storitev.

Komisija je predlagala pojasnilo o tem, kako se pogoji za napotitev uporabljajo za cestni promet, pa tudi o učinkovitih izvršilnih ukrepih.

Cestni promet je najbolj razširjen način potovanja v EU in glavni vzrok nesreč. Tehnične okvare povzročijo številne nesreče: na evropskih cestah v nesrečah zaradi tehničnih okvar vsak dan umre več kot pet oseb. Tehnični pregledi vozil so zato bistvenega pomena za varnost v cestnem prometu.

EU je leta 2014 sprejela nova pravila za poostritev režima preskušanja in razširila njegovo področje uporabe. Namen svežnja o tehničnih pregledih je preprečiti več kot 36 000 nesreč letno, povezanih s tehničnimi okvarami, in sicer z:

·izboljšanjem kakovosti pregledov vozil (s skupnimi minimalnimi standardi za opremo, usposabljanje inšpektorjev in oceno pomanjkljivosti);

·razširitvijo pregledov pritrjenosti tovora med inšpekcijskimi pregledi tovornih vozil;

·uvedbo obveznega testiranja za elektronske varnostne sestavne dele (kot so ABS – protiblokirni zavorni sistem, ESC – elektronski nadzor stabilnosti in zračne blazine);

·zajezitvijo goljufij s prirejanjem števila prevoženih kilometrov z registriranimi odčitki prevoženih kilometrov.

V železniškem sektorju je Sodišče potrdilo , da morajo države članice zagotoviti, da se računi prevoznikov v železniškem prometu vodijo na način, ki zagotavlja spoštovanje prepovedi prenosa javnih sredstev, namenjenih za področje upravljanja železniške infrastrukture, na področje opravljanja prevoznih storitev. Državam članicam ni treba voditi ločenih računov za vsako pogodbo o izvajanju javne služb. Komisija bo dejavno spremljala izvajanje sodbe.

Sodišče je v prelomni sodbi pojasnilo, da je treba storitev posredovanja elektronske platforme Uber, katere cilj je prek aplikacije za pametni telefon odplačno povezovati nepoklicne voznike, ki uporabljajo svoje lastno vozilo, z osebami, ki iščejo prevoz v mestu, opredeliti kot „prevozno storitev“. Zato so države članice pristojne, da določijo pogoje opravljanja storitev posredovanja, kot je UBER, v skladu s splošnimi pravili Pogodbe o delovanju EU.

5.Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija

„Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija“ je temeljni del ukrepanja Evropske komisije ob ekonomski in finančni krizi. Cilj te politike je utrditi gospodarstvo EU tako, da se ustvarijo nova delovna mesta in izboljša življenjski standard ljudi. 

Izvrševanje pravil ekonomske in monetarne unije

Ekonomska in monetarna unija sta bistveni del procesa povezovanja EU. Dokončanje ekonomske in monetarne unije ni samo sebi namen, ampak je potrebno za zagotavljanje stabilnosti ter močnejše, trajnostne in vključujoče rasti v euroobmočju in EU kot celoti, da bi se izboljšala življenja vseh.

V odziv na finančno in gospodarsko krizo leta 2008 je bilo sprejetih več pravnih aktov ( „zakonodajni šesterček“ iz leta 2011 in „zakonodajni dvojček“ iz leta 2013 ) za okrepitev okvira EU za ekonomsko upravljanje. Komisija je leta 2017 posebno pozornost namenila prenosu direktive o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic .

Poleg tega je lahko euro v očeh javnosti in podjetij močna in zanesljiva valuta le, če je ustrezno zaščitena pred ponarejanjem. Komisija je leta 2017 preverila, kako države članice izvajajo direktivo o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem .

Izvrševanje pravil bančne unije

Kar zadeva bančno unijo, je Komisija nadalje preverjala izvajanje direktive o kapitalskih zahtevah IV , direktive o sistemih jamstva za vloge ter direktive o sanaciji in reševanju bank . Ti instrumenti EU so namenjeni zagotavljanju, da so banke močnejše in nadzor nad njimi boljši ter da se lahko težave lažje rešujejo brez davkoplačevalskega denarja.

Za močno ekonomsko in monetarno unijo ter bančno unijo morajo biti države članice tudi pozorne na ohranjanje in spoštovanje neodvisnega in avtonomnega delovanja centralnih bank. Ta neodvisnost jim omogoča, da prispevajo k številnim nalogam, ki so jim bile s pravom EU dodeljene na področju monetarne politike in nadzora bank, ter jih izvajajo. Zato je Komisija še naprej pozorna na to vprašanje.

6.Območje pravice in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

Na področju pravosodja Komisija zagotavlja spoštovanje pravne države in Listine o temeljnih pravicah. Zagotavlja tudi spoštovanje posebnih pravic, kot so pravica do prostega gibanja, varstvo podatkov, enakost spolov, nediskriminacija, pravice žrtev in pravica do poštenega sojenja v kazenskih postopkih. Te teme so med prednostnimi nalogami Komisije, saj vplivajo na življenja ljudi.

Komisija je v okviru evropskega semestra še naprej spodbujala države članice, naj izboljšajo učinkovitost svojih zmogljivosti za izvrševanje. To se zlasti nanaša na neodvisnost, kakovost in učinkovitost njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov.

Podpiranje načela pravne države in temeljnih pravic

Komisija si je leta 2017 prizadevala za spodbujanje in podpiranje spoštovanja načela pravne države v vsej EU. Zlasti je nadaljevala dialog s poljskimi organi na podlagi okvira za zaščito načela pravne države.

Ko so politične in zakonodajne spremembe v nekaterih državah članicah ogrozile skupne temelje EU, je Komisija odločno ukrepala.

Izboljšanje varstva podatkov

Komisija je skozi vse leto 2017 države članice podpirala pri pripravah na uporabo

Komisija je skozi vse leto 2017 države članice podpirala pri pripravah na uporabo  splošne uredbe o varstvu podatkov od maja 2018. Z uredbo se bo uvedel enoten sklop pravil EU o varstvu podatkov, okrepila se bosta zaupanje in varnost posameznikov ter določila enotna pravila za podjetja. Usklajena uporaba teh pravil je bistvena.

Komisija je državam članicam pomagala tudi pri pripravah na prenos  direktive za policijske organe in organe kazenskega pravosodja o obdelavi in prostem pretoku osebnih podatkov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij. Ta direktiva bo zagotovila, da so podatki o žrtvah, pričah in osebah, osumljenih kaznivih dejanj, ustrezno varovani v okviru kazenske preiskave ali kazenskega pregona. Hkrati bodo bolj usklajeni zakoni tudi olajšali čezmejno sodelovanje policije ali tožilcev pri boju proti kaznivim dejanjem in terorizmu.

Komisija je januarja 2017 sprejela  sporočilo o mednarodnem pretoku podatkov . V njem je določena politika Komisije za olajšanje naraščajočega mednarodnega prenosa podatkov na področjih trgovine in kazenskega pregona ob zagotavljanju visoke ravni varstva podatkov.

in kazenskega pregona ob zagotavljanju visoke ravni varstva podatkov.

Boj proti diskriminaciji

Komisija je pozorno spremljala uporabo direktive o rasni enakosti , zlasti glede dostopa romske skupnosti do izobraževanja in nastanitve. Ta direktiva je ključni del zakonodaje EU za boj proti diskriminaciji na podlagi rasnega ali etničnega izvora in uveljavlja načelo enakega obravnavanja.

Leta 2017 je Sodišče Evropske unije dodatno pojasnilo pravila EU, ki se uporabljajo za nediskriminacijo na delovnem mestu. Sodišče je v dveh zadevah, ki se nanašata na ženski, ki sta ju delodajalca odpustila zaradi nošenja islamskih naglavnih rut na delovnem mestu ( Achbita in Bougnaoui ), doseglo občutljivo ravnovesje med svobodo veroizpovedi, svobodo vodenja podjetja in načelom nediskriminacije.

Sodišče je odločilo, da lahko podjetja zaposlenim prepovedo nošenje vidnih verskih simbolov na delovnem mestu kot del splošne politike podjetja, ki prepoveduje vse verske in politične simbole. Politika politične, filozofske in verske nevtralnosti lahko pomeni legitimen cilj, ki upravičuje različno obravnavanje, če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni. Sodišče je nadalje pojasnilo, da stranke ne morejo preprosto zahtevati, naj delavci odstranijo naglavne rute, če podjetje nima politike, ki bi prepovedovala verske simbole.

Izvrševanje pravil na področju varnosti

Leta 2017 se je delo na področju izvrševanja izvajalo v okviru evropske agende za varnost in razvoja varnostne unije. Izvajanje pravil EU na tem področju je ključnega pomena za zagotavljanje visoke ravni varnosti v vsej EU. Redna poročila o napredku varnostne unije se nanašajo na stalna prizadevanja za zagotovitev popolnega in pravilnega izvajanja pravil.

Komisija Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu redno poroča o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije. To vključuje uporabo orodij za izvrševanje za prispevanje k utrjevanju varnostne unije.

Direktiva o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah in četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja sta ključni orodji za učinkovito sodelovanje v boju proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu. Ti direktivi prispevata k ciljem agende za varnost.

Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja krepi obstoječa pravila ter izboljšuje učinkovitost in preglednost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Evropski preiskovalni nalog pravosodnim organom poenostavlja delo pri pridobivanju dokazov, ki so v drugi državi EU. Če francoski pravosodni organi na primer sledijo sumljivim teroristom, ki se skrivajo v Nemčiji, lahko na primer nemške organe zaprosijo, da v njihovem imenu zaslišijo priče ali izvedejo hišne preiskave. S tem orodjem bodo čezmejne kazenske preiskave enostavnejše in hitrejše.

7.V smeri nove migracijske politike

Migracijska politika Komisije si prizadeva, da bi EU zagotovila orodja za boljše srednje- in dolgoročno upravljanje migracij. Zajema nedovoljene in zakonite migracije, meje ter azil.

Komisija je leta 2017 okrepila prizadevanja za uresničitev evropske agende o migracijah, da bi se obravnavali neposredni izzivi sedanje migracijske in begunske krize. Osredotočila se je na izvajanje začasnega programa za nujno premestitev, ki je bi vzpostavljen leta 2015, da bi se ublažil pritisk na Italijo in Grčijo. Redna poročila o premestitvi in preselitvi so vse države članice opominjala na njihove pravne obveznosti v skladu s sklepoma Sveta o premestitvi. Komisija je v poročilih tiste države članice, ki še niso premestile migrantov iz Grčije in Italije ali se k temu še niso zavezale, pozivala, naj to storijo.

Komisija je še naprej spremljanja izvajanje prava Unije na področju migracij in azila, zlasti direktive o azilnih postopkih , direktive o pogojih za sprejem in direktive o vračanju .

Direktiva o azilnih postopkih določa pravila o postopku obravnavanja prošenj za azil. Ta vključujejo pojasnila, kako vložiti prošnjo, kako se bo prošnja obravnavala, kakšna pomoč se zagotovi prosilcu za azil, kako vložiti pritožbo in kako obravnavati ponavljajoče se prošnje.

Cilj direktive o pogojih za sprejem je, da se zagotovi dostojen življenjski standard za vse prosilce za azil v EU in poskrbi, da so njihove človekove pravice spoštovane. Zagotavlja, da imajo prosilci za azil dostop do nastanitve, hrane, oblačil, zdravstvenega varstva in izobraževanja za mladoletne otroke ter dostop do zaposlitve pod določenimi pogoji.

Direktiva vzpostavlja skupne standarde in postopke za države EU, v skladu s katerimi lahko državljane tretjih držav, ki nezakonito bivajo v EU, odstranijo s svojih ozemelj. Vsebuje določbe za končanje nezakonitega bivanja in pridržanje državljanov tretjih držav z namenom njihove odstranitve, in zagotavlja postopkovne zaščitne ukrepe.

Komisija je še naprej spremljala pravilno izvajanje uredbe o sistemu Eurodac, v skladu s katero morajo države članice odvzeti prstne odtise migrantom brez urejenega statusa in prosilcem za azil. Učinkovito izvajanje uredbe o sistemu Eurodac je bistveno za delovanje dublinske uredbe in programov EU za premestitve, da se odloči o tem, katera država EU je odgovorna za obravnavo prošenj za azil.

Na področju zakonitih migracij je politična prednostna naloga izboljšati sposobnost EU, da pritegne in obdrži visoko usposobljene delavce. To je potrebno zaradi večje konkurenčnosti gospodarstva EU in spopadanja z demografskimi izzivi. Zato je treba zagotoviti popolno in pravilno izvajanje direktiv EU o zakonitih migracijah. Določajo skupne pogoje za sprejem in prebivanje državljanov tretjih držav.

Komisija je še naprej spremljala tudi izvajanje drugih direktiv in začela postopke za ugotavljanje kršitev zlasti v zvezi z nesorazmernimi taksami, ki jih države članice zaračunajo državljanom tretjih držav za izdajo dovoljenj za prebivanje.