EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0445
Proposal for a COUNCIL DECISION amending Decision 2007/198/Euratom establishing the European Joint Undertaking for ITER and the Development of Fusion Energy and conferring advantages upon it
Predlog SKLEP SVETA o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu
Predlog SKLEP SVETA o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu
COM/2018/445 final - 2018/0235 (NLE)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.6.2018
COM(2018) 445 final
2018/0235(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu
{SWD(2018) 325 final}
{SWD(2018) 326 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, in sicer v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.
Fuzija naj bi v prihodnosti v evropski energetiki imela pomembno vlogo kot dejansko neizčrpen in podnebju prijazen vir energije. Namen tega predloga sklepa Sveta je zagotoviti financiranje nadaljnjega evropskega sodelovanja v projektu ITER, katerega cilj je priti do ključnih znanstvenih prebojev pri razvoju fuzije. To je pomembno zlasti ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 in zaveze EU, da bo imela vodilno vlogo pri stroškovno učinkovitem razogljičenju gospodarstva in boju proti podnebnim spremembam.
Evropsko sodelovanje v projektu ITER temelji na Sporazumu ITER, podpisanem novembra 2006 med sedmimi svetovnimi partnerji, in sicer Euratomom, Združenimi državami, Rusko federacijo, Japonsko, Kitajsko Južno Korejo in Indijo. ITER je edinstven projekt, razvit z mednarodnim znanstvenim sodelovanjem, ki omogoča sinergije in uporabo finančnih sredstev, kar posamezne države sicer ne bi zmogle.
Ker je Evropa v skladu s Sporazumom ITER gostiteljica projekta, ima na podlagi tega sporazuma večje pravne obveznosti in je temu ustrezno prevzela vodilno vlogo s 45-odstotnim deležem stroškov gradnje 1 (deleži ostalih članic ITER so približno 9 % za vsako izmed njih), da se zagotovi pravočasen zaključek gradnje. Ta predlog sklepa Sveta spreminja Odločbo Sveta (2007/198/Euratom) z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu, da bi zagotovil podlago za financiranje dejavnosti tega skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: Fuzija za energijo) za obdobje 2021–2027 v okviru Pogodbe Euratom.
Odločba Sveta iz leta 2007 je že bila spremenjena s Sklepom Sveta 2013/791/Euratom z dne 13. decembra 2013, da se je omogočilo financiranje dejavnosti Fuzija za energijo. Ta predlog, ki sledi enaki logiki, temelji na členu 47 Pogodbe Euratom in se nanaša na sodelovanje Euratoma pri financiranju skupnega podjetja med večletnim finančnim okvirom 2021–2027.
Sedanja predlagana sprememba zagotavlja financiranje projekta v naslednjem večletnem finančnem okviru, hkrati pa ne preprečuje prostovoljnih prispevkov članov skupnega podjetja, ki niso Euratom, kot je določeno s členom 12(1)(c) statuta navedenega podjetja.
Svet ITER je leta 2016 odobril posodobljeni časovni načrt in z njim povezane ocene stroškov za dokončanje gradnje ITER. V novem časovnem načrtu se realizacija prve plazme načrtuje decembra 2025, ki je najzgodnejši tehnično dosegljiv datum za izgradnjo ITER, delovanje v polnem obsegu z uporabo devterij-tritijevega goriva (t.i. devterij-tritijeva faza) pa je predvideno leta 2035. Ta časovni načrt skupaj s povezanimi revidiranimi stroški 2 predstavlja temelj nove osnove za projekt ITER; ne vključuje varnostnih rezerv, zato temelji na domnevi, da je mogoče zmanjšati vsa večja tveganja.
Komisija v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu o prispevku EU k prenovljenemu projektu ITER 3 z dne 14. junija 2017 in v pripadajočem delovnem dokumentu služb Komisije predstavlja ocene stroškov v fazi gradnje (samo za Evropo). Za obdobje 2021–2027 je bil znesek iz proračuna EU 4 , vključno z upravnimi odhodki Komisije v zvezi z nalogami skupnega podjetja Fuzija za energijo in drugimi povezanimi dejavnostmi, 5 ocenjen na približno 6,1 milijarde EUR (v sedanji vrednosti) 6 .
Dne 12. aprila 2018 je Svet na podlagi sporočila Komisije oblikoval ugotovitve in ponovno potrdil neprekinjeno zavezanost Euratoma k uspešnemu dokončanju projekta ITER. Svet je izjavil, da si bo prizadeval za razpoložljivost virov za dejavnosti skupnega podjetja Fuzija za energijo znotraj omejitev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Na tej podlagi je Svet Komisiji podelil mandat, da na zasedanju sveta ITER na ministrski ravni v imenu Euratoma odobri novo osnovo za projekt ITER (obseg, časovni načrt in stroški).
Prenos sredstev bo usklajen z obdobjem, zajetim v večletnem finančnem okviru, potekal pa bo sedem let. V skladu s Sporazumom ITER bo začetno trajanje projekta ITER 35 let (do leta 2042), zato bodo za nadaljnje financiranje prispevka Euratoma za ta projekt potrebni dodatni sklepi Sveta.
Uspešna izgradnja in delovanje ITER sta ključni del poti v evropskem časovnem načrtu za fuzijo, ki pomeni celovito ciljno usmerjeno pot k uresničitvi fuzijske električne energije in so ga podprli vsi udeleženci raziskav na področju fuzije v Evropi 7 . Ta sklep bo ustrezno olajšal sinergije in dopolnjevanje z raziskavami fuzije, financiranimi na podlagi raziskovalnega in izobraževalnega programa Euratoma 2021–2025 8 . Ta sklep bo tudi omogočil dokončanje aktivnosti, ki se izvajajo v okviru sporazuma o širšem pristopu, sklenjenega med Euratomom in Japonsko, in dopolnjujejo mednarodno sodelovanje v okviru Sporazuma ITER.
Predlog je bil pripravljen, da se zagotovi vzajemno delovanje z drugimi programi, namreč s predlogi EU in Euratoma za deveti okvirni program. Razlogi za to so jasni, saj je ITER prvi inovativni projekt te vrste na področju energije, ki potrebuje tesno podporo s strani raziskav in inovacij, zlasti prek raziskovalnih programov Euratoma, vendar tudi prek raziskovalnih programov EU. V tem oziru sta bili besedili obeh programov (deveti okvirni program EU in Euratoma) za naslednji večletni finančni okvir nadgrajeni, da se izrazi potrebno vzajemno delovanje v zvezi z ITER.
2.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
Ta predlog v celoti upošteva odgovore javnega posvetovanja o večletnem finančnem okviru, katerega organizacijo je usklajeval generalni sekretariat Evropske komisije in ki je potekalo od 10. januarja do 8. marca 2018. Nadalje v celoti upošteva posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, ki so potekala med pripravljalnimi dejavnostmi, ki so obsegala predhodno oceno ter dogodke in ankete z zainteresiranimi stranmi. Medtem ko med javnimi posvetovanji niso bila izpostavljena posebna vprašanja v zvezi z nadaljnjim financiranjem projekta ITER, je med usmerjenimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi bilo potrjeno, da naložbe EU v njegovo izgradnjo ustvarjajo pomembne koristi za evropsko industrijo in raziskovalno skupnost. To je bilo ponovno izpostavljeno na dogodku z industrijo, ki je bil organiziran decembra 2017 in kjer je bilo prikazano, da fuzija za industrijo že ustvarja konkretne priložnosti in ima pozitiven učinek na delovna mesta, gospodarsko rast in inovacije s pozitivnimi učinki, ki presegajo fuzijo in področje energije. V neodvisnih študijah, ki so bile naročene za pripravo predhodne ocene, so bili v številkah predstavljeni nova delovna mesta in neto dodana vrednost, ustvarjena s sodelovanjem Evrope v projektu ITER.
Nenazadnje bo ta predlog ob upoštevanju sklepov Sveta iz aprila 2018 zagotovil nadaljevanje projekta, zlasti v razmerju do mednarodnih partnerjev, in financiranje ITER za celotno trajanje naslednjega večletnega finančnega okvira.
Opredeljeno je bilo omejeno število predlogov, za katere bi zaradi njihove stalnosti v smislu vsebine in zgradbe in/ali velikosti proračuna bilo treba namesto ocene učinka izdelati predhodno oceno v obliki delovnega dokumenta služb Komisije. Za ITER se je ob ostalih programih, kot so Fiscalis, humanitarna pomoč ter skupna zunanja in varnostna politika izkazalo, da zanj ni potrebna ocena učinka, ampak predhodna ocena v obliki delovnega dokumenta služb Komisije v skladu z zahtevami iz finančne uredbe EU.
V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.
3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
Pravna podlaga tega sklepa Sveta je člen 47 Pogodbe Euratom. Ta sklep je temeljni akt za obdobje, zajeto v naslednjem večletnem finančnem okviru, in bo podlaga za sprejetje letnih sklepov o financiranju, ki jih sprejme Komisija. Ti sklepi bodo Komisiji omogočili prenos sredstev na Fuzijo za energijo v obdobju 2021–2027.
Ta sklep zajema tudi upravne odhodke Komisije v povezavi s Fuzijo za energijo, organizacijo ITER, dejavnosti širšega pristopa in vse druge zadevne dejavnosti v obdobju 2021–2027.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
V „oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga“, ki je priložena temu predlogu sklepa Sveta, so določene proračunske posledice ter človeški in upravni viri, potrebni za njegovo izvajanje.
5.NAČRTI ZA IZVEDBO TER UREDITEV SPREMLJANJA, OCENJEVANJA IN POROČANJA
Predvideno je nadaljnje izvrševanje proračuna za sodelovanje Evrope v projektu ITER, in sicer prek skupnega podjetja. Ustanovitev skupnega podjetja na podlagi poglavja 5 Pogodbe Euratom je v letu 2007 veljala kot najprimernejša rešitev za izvajanje obveznosti Euratoma do organizacije ITER, potem ko je Euratom sklenil Sporazum ITER. Od takrat je to potrdilo več neodvisnih pregledov in ocen.
Skupno podjetje F4E (Fuzija za energijo) v skladu s členom 32 svojega finančnega pravilnika pripravi programski dokument, ki vsebuje večletni in letni program. Osnutek programskega dokumenta se najpozneje do 31. januarja vsako leto pošlje upravnemu odboru F4E, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija skupnemu podjetju F4E pošlje mnenje svojih ustreznih služb o tem dokumentu.
Splošni načrt in letni delovni program skupnega podjetja F4E določata časovni načrt za doseganje mejnikov, ki zajema dejavnosti naročanja med gradnjo ITER. Skupno podjetje F4E redno poroča svojemu organu upravljanja (upravnemu odboru, ko Komisija zastopa Euratom) in Svetu o napredku projekta.
Leta 2017 se je pričel uporabljati celoten niz ključnih kazalnikov uspešnosti, namenjenih posebnemu spremljanju časovnega načrta in stroškovne učinkovitosti, zato da se bolje spremlja napredek in učinkovitost skupnega podjetja F4E pri uresničevanju Euratomovega prispevka k projektu ITER. Upravnemu odboru se redno posreduje grafično poročilo na podlagi teh kazalnikov. Vključujejo merila, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti.
Na ravni celotnega projekta ITER organizacija ITER poroča svetu ITER z uporabo podobnega grafičnega prikaza kazalnikov uspešnosti, vključno s fizičnim dokončanjem izgradnje do prve plazme v odstotkih. Decembra 2017 je ta kazalnik dosegel 50 %, 100 % pa bi moral doseči pri prvi plazmi, ki je predvidena decembra 2025.
V okviru notranjega načrtovanja in spremljanja upravljanja Komisije se predlaga uporaba dveh kazalnikov za prikaz napredovanja projekta pri doseganju splošnih in posebnih ciljev. Prvi kazalnik bi bil „odstotek dokončanja izgradnje ITER“, drugi pa „odstotek nedenarnih obveznosti Euratoma, izvedenih s strani F4E“. Oba kazalnika bosta temeljila na podatkih, ki jih bo posredovala organizacija ITER.
Predlog Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027 določa ambicioznejši cilj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU s splošnim ciljem, da se 25 % izdatkov EU nameni podnebnim ciljem. Prispevek tega programa k doseganju tega splošnega cilja se bo spremljal s sistemom podnebnih označevalcev EU na ustrezni ravni razčlenitve, uporabljale pa se bodo tudi natančnejše metodologije, kjer so na voljo. Komisija bo še naprej letno predstavljala informacije glede odobritev za prevzem obveznosti v okviru osnutka letnega proračuna.
Za podporo popolnemu izkoristku potenciala projekta ITER, da prispeva k podnebnim ciljem, si bo Komisija prizadevala opredeliti ustrezne ukrepe med postopki priprave odhodkov, izvajanja, pregleda in ocenjevanja.
Komisija bo opravila vmesne in naknadne ocene, ugotovitve pa predložila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Ocena bo izdelana v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 9 , kjer so tri institucije potrdile, da bi ocene obstoječe zakonodaje in politike morale zagotoviti podlago za oceno učinkov možnosti za nadaljnje ukrepanje. Ocena bo izdelana za učinke projekta ITER na osnovi oblikovanih kazalnikov/ciljev in podrobne analize stopnje, do katere se je projekt izkazal kot relevanten, uspešen, učinkovit, z zadostno dodano vrednostjo EU in skladen z drugimi politikami EU. Ocena bo vključevala pridobljene izkušnje za opredelitev pomanjkljivosti/težav in potenciala za nadaljnje izboljšave ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim večjem izkoristku/učinku. Če se naknadna ocena opravi blizu vmesne ocene za naslednje obdobje, se lahko obe oceni združita v eno, ki obsega daljše obdobje.
Poleg tega skupno podjetje F4E pripravi letno poročilo v skladu s členom 14 svojega statuta. V tem poročilu se evidentira izvajanje delovnega programa F4E. Pripravi ga direktor F4E, oceni ga upravni odbor, ki ga skupaj z oceno pošlje članom, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
2018/0235 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti tretjega ter četrtega odstavka člena 47 in člena 48 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum ITER 10 so novembra 2006 podpisali Euratom, Združene države, Ruska federacija, Japonska, Kitajska, Južna Koreja in Indija. Euratom, ki je v skladu s Sporazumom ITER gostitelj projekta, je v tem projektu prevzel vodilno vlogo.
(2)Z Odločbo 2007/198/Euratom 11 je bilo ustanovljeno Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (v nadaljnjem besedilu: skupno podjetje), da bi se zagotavljal prispevek Euratoma Mednarodni organizaciji za fuzijsko energijo ITER in dejavnostim širšega pristopa z Japonsko ter pripravljen in usklajevan program dejavnosti za pripravo gradnje demonstracijskega fuzijskega reaktorja in sorodnih naprav.
(3)Odločba 2007/198/Euratom v členu 5 določa, da ima skupno podjetje posebno finančno uredbo, ki temelji na načelih okvirne finančne uredbe 12 in ki lahko odstopa od okvirne finančne uredbe, kadar tako zahtevajo posebne potrebe za delovanje skupnega podjetja in s predhodnim posvetovanjem s Komisijo. Naslov IV finančnega pravilnika skupnega podjetja ureja izvrševanje proračuna.
(4)Z Odločbo 2007/198/Euratom je bil referenčni finančni znesek, potreben za skupno podjetje, določen skupaj z okvirnim skupnim prispevkom Euratoma k temu znesku, ki bi moral biti na voljo z raziskovalnimi in izobraževalnimi programi Skupnosti, sprejetimi v skladu s členom 7 Pogodbe ali katerim koli drugim sklepom Sveta.
(5)Odločba 198/2007/Euratom je bila spremenjena s Sklepom 2013/791/Euratom 13 , da se omogoči financiranje dejavnosti Fuzije za energijo za čas trajanja večletnega finančnega okvira 2014–2020.
(6)Svet ITER je leta 2016 in 2017 podprl novo osnovo za projekt ITER, ki je bila pripravljena kot del izboljšav pri upravljanju projekta in je naknadno bila uporabljena za oceno finančnih potreb skupnega podjetja. Posodobljeni časovni načrt za novo osnovo predvideva realizacijo prve plazme decembra 2025 in delovanje v polnem obsegu z uporabo devterij-tritijevega goriva leta 2035. Ta časovni načrt ne vključuje varnostnih rezerv, zato temelji na domnevi, da je mogoče zmanjšati vsa večja tveganja.
(7)Dne 12. aprila 2018 je Svet ponovno potrdil neprekinjeno zavezanost Euratoma k uspešnemu dokončanju projekta ITER in je Komisiji podelil mandat, da na zasedanju sveta ITER na ministrski ravni v imenu Euratoma odobri novo osnovo za projekt ITER.
(8)Ta sklep bo omogočal sinergije in dopolnjevanje z raziskavami fuzije, financiranimi na podlagi raziskovalnega in izobraževalnega programa Euratoma. Uspešna izgradnja in delovanje ITER sta ključni del poti v evropskem načrtu za fuzijo, ki so ga podprli vsi udeleženci raziskav na področju fuzije v Evropi.
(9)Evropski parlament in Svet sta v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 določila najvišjo raven obveznosti Euratoma za ITER v višini 6 070 000 000 EUR (v sedanji vrednosti).
(10)Ob odražanju pomembnosti spopadanja s podnebnimi spremembami v skladu z zavezami EU za izvajanje Pariškega sporazuma in zavez iz ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bo ta sklep v ospredje postavil podnebne ukrepe in vodil k doseganju splošnega cilja v višini 25 % odhodkov iz proračuna EU, ki prispevajo k podnebnim ciljem. Ukrepi iz tega sklepa bodo po pričakovanjih k podnebnim ciljem prispevali 100 % celotnih finančnih sredstev tega sklepa. Med izvajanjem tega sklepa bodo opredeljeni ustrezni ukrepi in ponovno ocenjeni v okviru njegove revizije in vmesne ocene.
(11)Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 obstaja potreba po oceni projekta ITER na podlagi informacij, zbranih s posebnimi zahtevami za spremljanje, hkrati pa se preprečujejo pretirana regulacija in upravna bremena. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike kot osnovo za oceno učinkov projekta ITER. Zaključki ocenjevanj, ki jih opravi Komisija, bodo posredovani Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. V kolikor bosta roka za pripravo naknadne in vmesne ocene blizu, bi bilo treba obe oceni združiti v eno oceno, ki pokriva združeno obdobje.
(12)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(13)Ta sklep bi moral zagotoviti prepoznavnost financiranja Skupnosti z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo
(14)Treba je spremeniti Odločbo 2007/198/Euratom, da se za obdobje 2021–2027 omogoči financiranje dejavnosti skupnega podjetja in povezanih dejavnosti Komisije iz splošnega proračuna Evropske unije.
(15)Odločbo 2007/198/Euratom bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odločba 2007/198/Euratom se spremeni:
(1)V členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim besedilom:
3. Okvirni prispevek Euratoma za skupno podjetje za obdobje 2021–2027 in povezani podporni odhodki za isto obdobje, kot je navedeno v odstavku 4, znašajo 6 070 000 000 EUR (v sedanji vrednosti) 14 .
(2)doda se naslednji odstavek 4:
4. Znesek iz odstavka 3 lahko krije tudi odhodke za priprave, spremljanje, kontrole, revizije, ocenjevanja ter druge dejavnosti in odhodke, potrebne za upravljanje in izvajanje tega sklepa, vključno z upravnimi odhodki, kot tudi ocenjevanje doseganja njegovih ciljev. Poleg tega lahko krije odhodke, povezane s študijami in srečanji strokovnjakov, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v zvezi z upravljanjem na podlagi tega sklepa.
(3)Člen 5b se črta.
(4)Vstavi se naslednji člen 5c:
Člen 5c
Ocena
1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
2.Vmesna ocena se izdela, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju sklepa v obdobju 2021–2027, vendar najpozneje leta 2024.
3.Na koncu izvajanja te odločbe, vendar najpozneje štiri leta po koncu obdobja iz člena 4, Komisija opravi končno oceno odločbe.
4.Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
(5)Vstavi se naslednji člen 5d:
Člen 5d
Komuniciranje, prepoznavnost in oglaševanje
1.Prejemniki finančnih sredstev Skupnosti potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja s strani Skupnosti (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s sklepom ter ukrepi in rezultati, ki izhajajo iz njega. Finančna sredstva, dodeljena izvajanju tega sklepa, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 1.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
1.2Zadevna področja (programski sklop)
1.3Vrsta predloga/pobude
1.4Utemeljitev predloga/pobude
1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.6Načrtovani načini upravljanja
2UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Sklep Sveta o spremembi Odločbe 2007/198/Euratom o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
1 – Raziskave in inovacije
1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:
◻ nov ukrep;
◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/ pripravljalnega ukrepa; 15
☒ podaljšanje obstoječega ukrepa;
◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Ta sklep Sveta bo omogočil prispevek sredstev Fuziji za energijo za izvajanje dodeljenih nalog. Ta sklep bo Evropi omogočil, da realizira svoje prispevke h gradnji ITER v obdobju 2021–2027, ko bo projekt ITER leta 2025 dosegel prvo plazmo. Evropa k projektu prispeva največji delež (približno 45 % stroškov gradnje) in učinki tega sklepa bodo največji v Evropi, tako kratkoročni (prispevek h konkurenčnosti evropske industrije) kot tudi dolgoročni (vodilna vloga Evrope v komercialni uporabi fuzijske energije).
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Pobuda sodi pod izključno pristojnost EU v skladu s členom 101 Pogodbe Euratom. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
ITER je edinstven dolgoročni projekt, ki veliko prispeva k dolgoročni strategiji EU za čisto energijo, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost. Kot takšnega ga na tej stopnji tehnološkega razvoja ni možno realizirati s pobudo industrije, tako da je javno posredovanje upravičeno. Naložba evropski visokotehnološki industriji ter malim in srednjim podjetjem (MSP) nudi dragoceno priložnost za inovacije in razvoj „izpeljanih“ proizvodov, ki se izkoriščajo na nefuzijskih področjih (na primer instrumenti na širšem področju energetike, letalstva, medicine in visoke tehnologije).
Ker je pravna podlaga ITER mednarodni sporazum, katerega pogodbenik je Euratom, je ukrepanje na ravni EU bolj uspešno (manj razdrobljenosti) in učinkovito (več vrednosti za denar/ekonomije obsega) ter omogoča usklajeno ukrepanje (npr. obravnavanje eksternalij) za izpolnjevanje obveznosti EU. Združevanje virov in strokovnega znanja je bistvenega pomena za gradnjo ITER, ukrepanje EU pa je še posebej pomembno za oblikovanje kritične mase virov in znanja za različna področja, tehnologije ter raziskovalne infrastrukture in panoge, ki so potrebni za izgradnjo tega edinstvenega projekta. To je bilo izrecno priznano v dokumentu „Razmislek o prihodnosti financ EU“ iz junija 2017, ki izpostavlja jasno dodano vrednost, ko ukrepanje na evropski ravni presega zmožnosti nacionalnih prizadevanj, kar vključuje ugotovitev, da se „veliki projekti in ključne omogočitvene tehnologije, kot so […] ITER, […] lahko financirajo samo z združevanjem virov na ravni EU, ker zahtevajo veliko finančnih sredstev.“
Ustrezno temu ukrepanje na ravni EU prinaša rezultate, ki jih neusklajeno nacionalno trošenje v smislu doseganja številnih strateških prednostnih nalog ne bi: i) zanesljivost oskrbe; ii) priložnosti za dolgoročno rast in razvoj evropske znanosti, tehnologije in industrije ter vzpostavljanje vezi v raziskavah in razvoju v EU; iii) izboljšave v kakovosti in inovacijah zaradi izpostavljenosti konkurenci v EU in na globalni ravni; ter iv) aktiviranje potenciala/pogajalske moči EU na globalni ravni.
1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Projekt „Joint European Torus“ (JET) je dokazal, da sta gradnja in delovanje velike infrastrukture za raziskave fuzijske energije, ki ju koordinira Euratom, učinkovita ter zagotavljata največje možne znanstvene in industrijske koristi. Vendar je obseg, potreben za gradnjo ITER, brez primere in zahteva sodelovanje na globalni ravni, kakršnega v preteklosti še ni bilo.
1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
Ta sklep bo omogočal sinergije in dopolnjevanje z raziskavami fuzije na podlagi raziskovalnega in izobraževalnega programa Euratoma. Dejavnosti na področju fuzije iz tega okvira bodo pomemben znanstveni prispevek h gradnji in delovanju ITER.
1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
☒ časovno omejeno
–☒ trajanje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027
–☒ finančne posledice med letoma 2021 in 2027.
◻ časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.6.Načrtovani načini upravljanja 16
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,
–◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
☒ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–☒ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Upravljanje sodi pod F4E, nadzor nad upravljanjem pa opravlja Komisija. Komisija zastopa Euratom v organih upravljanja organizacije ITER (IO) in F4E. Euratom zagotavlja približno 80 % proračuna F4E, v skladu s trenutnim statutom F4E pa ima 5 glasovalnih pravic od 72. F4E je skupno podjetje, ustanovljeno v skladu s poglavjem 5 Pogodbe Euratom. Na podlagi svojega statuta ima F4E lasten postopek za proračunsko razrešnico v Evropskem parlamentu, ki mu sledi priporočilo Sveta.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Ta sklep bosta izvajali Komisija in F4E, ki usmerja prispevek Euratoma za projekt ITER in za druge dejavnosti, povezane z ITER, kot so dejavnosti širšega pristopa z Japonsko.
Ta sklep zagotavlja vmesno in končno oceno izvajanja. Zaključki teh ocenjevanj in pripombe Komisije bodo posredovani Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Komisija v imenu Euratoma sodeluje v organih odločanja F4E in organizacije ITER: 1) Komisija sodeluje v svetu ITER in v odborih, ki jih vzpostavi Svet; 2) kot članica F4E Komisija sodeluje v upravnem odboru in odborih, ki jih vzpostavi upravni odbor. Te strukture upravljanja se uporabljajo za spremljanje napredka pri projektu in učinkovitosti njegovega izvajanja, in sicer na podlagi poročanja ter informiranja s strani organizacije ITER in F4E.
Predvsem:
a) Na podlagi člena 6.d statuta F4E upravni odbor sprejme projektni načrt, delovni program, okvirni načrt virov, načrt delovnih mest in načrt kadrovske politike. V skladu s členom 6.e upravni odbor sprejme tudi letni proračun. Treba je omeniti, da so ti dokumenti del programskega dokumenta, ki ga, v skladu s členom 32 finančne uredbe, vsako leto pripravi F4E, osnutek pa mora predložiti upravnemu odboru, Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu, in sicer najpozneje do 31. januarja. Od Komisije se pričakuje, da o tem osnutku izda mnenje, ki bi ga skupno podjetje F4E moralo upoštevati pri pripravi končne različice programskega dokumenta.
b) Na podlagi člena 14 statuta direktor F4E pripravi letno poročilo, v katerem se evidentira izvajanje delovnega programa F4E. To poročilo oceni upravni odbor in ga skupaj s svojo oceno pošlje članom F4E, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. F4E vsako leto tudi poroča Svetu o doseženem napredku pri nadzorovanju stroškov in varčevalnih načrtih kot tudi o učinkovitosti in upravljanju F4E ter projektu ITER. F4E Svetu enkrat letno poroča tudi o izpolnjevanju načrtovanih dejavnosti v okviru svojega letnega proračuna.
c) V času med uradnimi poročili F4E v mesečnih intervalih zagotavlja informacije o izvajanju svojega proračuna in o napredku pri ključnih mejnikih, pripravljenih za spremljanje gradbenih in nabavnih dejavnosti v okviru odgovornosti F4E.
d) Na ravni splošnega projektnega spremljanja generalni direktor organizacije ITER dvakrat letno svetu ITER in njegovemu upravno-posvetovalnem odboru predstavi poročilo o napredku pri projektu, njegovem izvajanju ter izvrševanju akcijskega načrta za obvladovanje tveganj in stroškov. V času med temi poročili organizacija ITER vsaka dva meseca z naborom grafičnih prikazov poroča o izvajanju proračuna, upravljanju tveganj, dejavnostih nabave in napredku pri mejnikih za ključne komponente na kritičnem delu poti projekta.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Splošna arhitektura projekta ITER od pogodbenih strani zahteva, da delujejo prek notranjih agencij.
Ustanovitev skupnega podjetja na podlagi poglavja 5 Pogodbe Euratom je v letu 2007 veljala kot najprimernejša rešitev za opravljanje te vloge notranjih agencij in za izvajanje obveznosti Euratoma do organizacije ITER, potem ko je bil sklenjen Sporazum ITER. Od takrat je to potrdilo več neodvisnih pregledov in ocen.
Na podlagi tega sklepa Sveta Komisija vsako leto sprejme finančno odločitev o prenosu sredstev za leto n+1 iz proračuna EU na F4E. F4E pozove k vplačilu sredstev za svoje upravne in operativne proračune. Komisija za vsak poziv, povezan z operativnim proračunom, zahteva utemeljitve, zlasti napoved denarnega toka za tekoče in operativne stroške, kar obsega obdobje zahtevka za plačilo in likvidnostno stanje Fuzije za energijo, sklic na zaveze v proračunu, na katere se plačilo nanaša, celovito načrtovanje za vsak projekt, na katerega se plačilo nanaša, in ustrezno utemeljitev.
Skupno podjetje ima potrebno znanje, vire in izkušnje, da izvaja zahtevana predhodna preverjanja in naknadni nadzor javnih naročil. Tveganja se redno ocenjujejo, redno se spremlja tudi napredek pri izvrševanju dela in porabi sredstev na podlagi opredeljenih ciljev in kazalnikov.
Komisija je razvila strategijo nadzora nad dejavnostmi F4E. Del te strategije bo novi upravni dogovor, o katerem potekajo pogajanja in ki bo upošteval spremembe pravnega okvira (statut F4E je bil spremenjen leta 2015, sprejeta je bila nova finančna uredba F4E, kar zadeva odgovornost za ITER in s tem F4E, je bil nadzor z GD RTD prenešen na GD ENER). Posledice teh sprememb pravnega okvira F4E in razdelitve odgovornosti znotraj Komisije so spremembe v načinih interakcije F4E s Komisijo, kot je zajeto v upravnem dogovoru s F4E.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenem sistemu notranje kontrole za njihovo ublažitev
V F4E obstajajo notranja finančna tveganja in tveganja v zvezi z učinkovitostjo delovanja zaradi narave dejavnosti (velika in zapletena javna naročila stvarnih prispevkov z velikimi tehničnimi tveganji) ter zaradi narave in zgradbe osnovnega projekta (vpletenost sedmih pogodbenikov, razvoj največjega energijskega eksperimenta doslej). Za ublažitev tega tveganja so bili uvedeni ukrepi za spremljanje in boljši nadzor delovanja F4E. Komisija bo skupaj s F4E še naprej ugotavljala tveganja, povezana z izvajanjem tega projekta, predvsem z vidika stroškov, ter sprejemala najustreznejše ukrepe za obvladovanje in zmanjševanje teh tveganj.
GD ENER (D4) je razvil metodologijo za celovito oceno tveganj z oblikovanjem registra tveganj, ki se posodobi vsake tri mesece, in načrt za obvladovanje tveganj za spremljanje ključnih tveganj, ki bi lahko ovirala doseganje prve plazme do leta 2025. Takšno spremljanje tveganj bi moralo pomagati Komisiji, da se dejavno odzove na zamude, prekoračitev stroškov ali druge negativne učinke, ki lahko povzročijo zamudo pri prispevku Euratoma.
Skupno podjetje F4E bo leta 2018 revidiralo okvir notranjega nadzora, da bo upoštevalo spremembe, ki jih je vnesla Komisija.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Na ravni Komisije stroški kontrole, ki izvirajo iz nadzora nad projektom ITER in delovanja F4E, ostajajo nizki v primerjavi z vrednostjo upravljanih sredstev. Ti stroški so bili ocenjeni na 0,31 % v letu 2016 in 0,28 % v letu 2017, vključno s stroški ohranjanja namenske enote v GD ENER, nadzorom upravljanja in podporo, prejeto od horizontalnih funkcij. Ti stroški lahko v prihodnjih letih rahlo narastejo kot odgovor na povečan nadzor, izboljšano obvladovanje tveganj in razvoj nalog zaradi napredovanja projekta. Tveganje napak, povezanih z upravljanjem prispevka EU k skupnemu podjetju, je minimalno.
Na ravni pooblaščenih subjektov skupno podjetje F4E še ni razvilo metodologije za oceno stroškov in koristi kontrol ali pričakovane stopnje napake. Vendar je treba omeniti, da je Računsko sodišče Evropske unije za F4E vedno izdalo mnenje brez pridržka na podlagi resničnega in poštenega prikaza računovodskih izkazov ter pravilnosti spremljajočih transakcij. Ko bo GD BUDG konec leta 2018 pripravil novejšo metodologijo, bo GD ENER zagotovil, da bo skupno podjetje F4E izdelalo potrebne ocene.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Generalni direktorat Komisije, ki je odgovoren za izvajanje projekta in proračuna ITER, je zavezan boju proti goljufijam v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam, COM(2011) 376 z dne 24. junija 2011, in s prihodnjo revizijo te strategije.
Na ravni Komisije GD ENER razvija in pripravlja svojo strategijo za boj proti goljufijam, ki temelji na posebnem postopku ocene tveganj. Glede ozaveščenosti, ocene tveganj, informiranja osebja, sodelovanja s pooblaščenimi subjekti in sodelovanja z uradom OLAF so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Ta strategija se pregleda vsako drugo ali tretje leto, nazadnje je bila pregledana decembra 2017.
Za upravno spremljanje pogodb, dodeljenih sredstev in z njimi povezanih plačil je odgovorno skupno podjetje F4E.
Komisija in F4E upoštevata finančne interese Evropske unije, zlasti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti in členom 53(a) finančne uredbe.
F4E razvija strategije naknadnih revizij za ocenjevanje zakonitosti in pravilnosti spremljajočih transakcij.
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima v zvezi s F4E in njegovim osebjem enake pristojnosti kot v zvezi z oddelki Komisije. Velja omeniti, da ob ukrepih za boj proti goljufijam in nepravilnostim:
– ima F4E notranjega revizorja, ki redno pregleduje različne elemente sistema notranje kontrole;
– služba Komisije za notranjo revizijo redno pregleduje sistem notranje kontrole F4E;
– Računsko sodišče Evropske unije v F4E letno izvaja revizije resničnosti in poštenosti prikaza računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti spremljajočih transakcij (prihodki in odhodki);
– Evropski parlament in Svet za F4E letno izvajata postopek razrešnice.
Skupno podjetje F4E je razvilo strategijo za boj proti goljufijam, ki jo je junija 2015 odobril njegov upravni odbor. Glavni cilj je izboljšati preprečevanje, odkrivanje in pogoje za preiskovanje goljufij ter s sorazmernimi in odvračilnimi ukrepi ustrezno odvračati in povrniti škodo. Strategija za boj proti goljufijam F4E krepi sprejete ukrepe, tako da preprečuje in upravlja navzkrižje interesov znotraj F4E ter je vključena v širši pravni okvir F4E za zaščito finančnih interesov EU in boj proti goljufijam, kot je določeno v členih 5a in 5aa Odločbe Sveta 2007/198/Euratom o ustanovitvi F4E.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
Številka
|
dif./nedif. 17 |
držav Efte 18 |
držav kandidatk 19 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
01 01 04 01 01 04 01 Odhodki za uradnike in začasne uslužbence, ki izvajajo program ITER 01 01 04 02 Zunanji sodelavci, ki izvajajo program ITER 01 01 04 03 Drugi odhodki za upravljanje programa ITER 01 04 01 04 01 Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E) – Odhodki za upravno poslovodenje 01 04 02 Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E) – Odhodki iz poslovanja |
nedif. nedif. nedif. dif. dif. |
NE |
NE |
DA |
DA |
|
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 20
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
|
1 |
Enotni trg, inovacije in digitalno |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
|||
|
01 01 04 01 Odhodki za uradnike in začasne uslužbence, ki izvajajo program ITER |
obveznosti = plačila |
(1) |
9,257 |
9,442 |
9,631 |
9,824 |
10,020 |
10,220 |
10,425 |
68,819 |
|
|
01 01 04 02 Zunanji sodelavci, ki izvajajo program ITER |
obveznosti = plačila |
(1) |
0,314 |
0,320 |
0,327 |
0,333 |
0,340 |
0,347 |
0,354 |
2,335 |
|
|
01 01 04 03 Drugi odhodki za upravljanje programa ITER |
obveznosti = plačila |
(1) |
1,500 |
1,530 |
1,560 |
1,592 |
1,624 |
1,656 |
1,689 |
11,151 |
|
|
01 04 01 Evropsko skupno podjetje za ITER – Odhodki za upravno poslovodenje |
obveznosti = plačila |
(1) |
65,000 |
66,000 |
67,000 |
69,000 |
70,000 |
71,000 |
73,000 |
481,000 |
|
|
01 04 02 Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E) – odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(2) |
858,081 |
690,463 |
1 024,144 |
791,024 |
664,205 |
842,685 |
636,093 |
5 506,695 |
|
|
plačila |
(3) |
209,304 |
520,061 |
538,856 |
647,466 |
697,841 |
800,512 |
811,667 |
1 280,987 |
5 506,695 |
|
|
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ |
obveznosti |
=1+2 |
934,152 |
767,755 |
1 102,662 |
871,773 |
746,189 |
925,908 |
721,561 |
6 070,000 |
|
|
plačila |
=1+3 |
285,375 |
597,353 |
617,374 |
728,215 |
779,825 |
883,735 |
897,135 |
1 280,987 |
6 070,000 |
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
|
7 |
Evropska javna uprava |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve za poslovanje (razdeljene glede na proračunske vrstice iz naslova 3.1) |
obveznosti |
(1) |
|||||||||
|
plačila |
(2) |
||||||||||
|
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 22 |
obveznosti = plačila |
(3) |
|||||||||
|
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ |
obveznosti |
=1+3 |
|||||||||
|
plačila |
=2+3 |
||||||||||
|
|
7 |
Evropska javna uprava |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
||
|
Človeški viri |
||||||||||
|
Drugi upravni odhodki |
||||||||||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ |
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
|||||||||
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve iz
|
obveznosti |
934,152 |
767,755 |
1 102,662 |
871,773 |
746,189 |
925,908 |
721,561 |
6 070,000 |
||
|
plačila |
285,375 |
597,353 |
617,374 |
728,215 |
779,825 |
883,735 |
897,135 |
1 280,988 |
6 070,000 |
||
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
SKUPAJ |
|
RAZDELEK 7
|
||||||||
|
Človeški viri |
||||||||
|
Drugi upravni odhodki |
||||||||
|
Seštevek za RAZDELEK 7
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
23
|
||||||||
|
Človeški viri |
9,571 |
9,762 |
9,958 |
10,157 |
10,360 |
10,567 |
10,779 |
71,154 |
|
Drugi
|
1,500 |
1,530 |
1,560 |
1,592 |
1,624 |
1,656 |
1,689 |
11,151 |
|
Seštevek za
|
11,071 |
11,292 |
11,518 |
11,749 |
11,984 |
12,223 |
12,468 |
82,305 |
|
SKUPAJ |
11,071 |
11,292 |
11,518 |
11,749 |
11,984 |
12,223 |
12,468 |
82,305 |
3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
||||||||
|
Sedež in predstavništva Komisije |
||||||||
|
Delegacije |
||||||||
|
Raziskave |
61 |
61 |
61 |
61 |
61 |
61 |
61 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 24 Razdelek 7 |
||||||||
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira |
– na sedežu |
|||||||
|
– na delegacijah |
||||||||
|
Financirano iz sredstev programa 25 |
– na sedežu |
|||||||
|
– na delegacijah |
||||||||
|
Raziskave |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
4 |
|
|
Drugo (navedite) |
||||||||
|
SKUPAJ |
||||||||
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Število osebja, potrebnega za skupno podjetje F4E, vključno z uradniki, je navedeno pod točko 3.2.2.2.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
Osebje, ki dela na sedežu, je odgovorno za opredelitev in poznejše spremljanje dejavnosti notranje agencije v Barceloni (F4E) in projekta ITER, v katerem Komisija zastopa evropsko partnerstvo. |
|
Zunanji sodelavci |
Osebje, ki dela na sedežu, je odgovorno za opredelitev in poznejše spremljanje dejavnosti notranje agencije v Barceloni (F4E) in projekta ITER, v katerem Komisija zastopa evropsko partnerstvo. |
3.2.2.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za F4E
|
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
Stalno osebje |
51 |
51 |
51 |
51 |
51 |
51 |
51 |
|
od tega AD |
40 |
40 |
40 |
40 |
40 |
40 |
40 |
|
od tega AST |
11 |
11 |
11 |
11 |
11 |
11 |
11 |
|
od tega AST-SC |
|
|
|
|
|
|
|
|
Začasni uslužbenci |
229 |
229 |
229 |
221 |
213 |
211 |
211 |
|
od tega AD |
202 |
202 |
202 |
194 |
186 |
184 |
184 |
|
od tega AST |
27 |
27 |
27 |
27 |
27 |
27 |
27 |
|
od tega AST-SC |
|
|
|
|
|
|
|
|
Pogodbeni uslužbenci |
172 |
172 |
172 |
165 |
159 |
157 |
157 |
|
Skupaj |
452 |
452 |
452 |
437 |
423 |
419 |
419 |
3.2.2.3 – F4E – razdelitev pogodbenih uslužbencev po funkcionalnih skupinah 2021–2027
|
Pogodbeni uslužbenci |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
Funkcionalna skupina IV |
98 |
98 |
98 |
91 |
85 |
83 |
83 |
|
Funkcionalna skupina III |
55 |
55 |
55 |
55 |
55 |
55 |
55 |
|
Funkcionalna skupina II |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
19 |
|
Funkcionalna skupina I |
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj |
172 |
172 |
172 |
165 |
159 |
157 |
157 |
3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–◻ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
–☑ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
SKUPAJ |
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 26 |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–☑ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–◻ za lastna sredstva,
–☑ za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ☑
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Posledice predloga/pobude 27 |
||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
|
Člen 6XXX 28 |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
p.m. |
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Proračunski vrstice 01 01 04, 01 04 01 in 01 04 02
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
Še ni znano. Odvisno je od novega sporazuma, ki bo s Švico sklenjen za obdobje 2021–2027. V primeru potrditve breksita in obstanka Združenega kraljestva v programu ITER kot partnerja, bi bilo treba njegov morebitni prispevek tudi evidentirati kot namenski prejemek (od tretjih držav).
